Zakon za uravnoteženje javnih financ · Laws of the Republic of Slovenia

1

·

(1) S tem zakonom se za zagotovitev vzdržnih javnih financ in za zmanjšanje izdatkov proračunov spreminjajo in dopolnjujejo določbe:

1

·

(1) S tem zakonom se za zagotovitev vzdržnih javnih financ in za zmanjšanje izdatkov proračunov spreminjajo in dopolnjujejo določbe:

2

·

1. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 - ZUPJS in 87/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju);

2

·

1. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 - ZUPJS in 87/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju);

3

·

2. Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 - uradno prečiščeno besedilo, 15/08 - ZPacP, 23/08, 58/08 - ZZdrS-E in 77/08 - ZDZdr; v nadaljnjem besedilu: Zakon o zdravstveni dejavnosti);

3

·

2. Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 - uradno prečiščeno besedilo, 15/08 - ZPacP, 23/08, 58/08 - ZZdrS-E in 77/08 - ZDZdr; v nadaljnjem besedilu: Zakon o zdravstveni dejavnosti);

4

·

3. Zakona o družbi Slovenske železnice (Uradni list RS, št. 106/10 in 43/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o družbi Slovenske železnice);

4

·

3. Zakona o družbi Slovenske železnice (Uradni list RS, št. 106/10 in 43/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o družbi Slovenske železnice);

5

·

4. Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 97/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji);

5

·

4. Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 97/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji);

6

·

5. Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (Uradni list RS, št. 96/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja);

6

·

5. Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (Uradni list RS, št. 96/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja);

7

·

6. Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 - ZVEtL, 57/08, 62/10 - ZUPJS, 56/11 - odločba US in 87/11; v nadaljnjem besedilu: Stanovanjski zakon);

7

·

6. Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 - ZVEtL, 57/08, 62/10 - ZUPJS, 56/11 - odločba US in 87/11; v nadaljnjem besedilu: Stanovanjski zakon);

8

·

7. Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06, 5/07 - popr., 123/08, 28/10 in 49/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o prevozih v cestnem prometu);

8

·

7. Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06, 5/07 - popr., 123/08, 28/10 in 49/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o prevozih v cestnem prometu);

9

·

8. Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo (Uradni list RS, št. 28/10 in 85/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo);

9

·

8. Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo (Uradni list RS, št. 28/10 in 85/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo);

10

·

9. Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (Uradni list RS, št. 26/05 - uradno prečiščeno besedilo, 43/10 in 49/10 - popr.; v nadaljnjem besedilu: Zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije);

10

·

9. Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (Uradni list RS, št. 26/05 - uradno prečiščeno besedilo, 43/10 in 49/10 - popr.; v nadaljnjem besedilu: Zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije);

11

·

10. Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 50/06 in 87/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin);

11

·

10. Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 50/06 in 87/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin);

12

·

11. Zakona o javni agenciji za knjigo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 112/07; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javni agenciji za knjigo Republike Slovenije);

12

·

11. Zakona o javni agenciji za knjigo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 112/07; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javni agenciji za knjigo Republike Slovenije);

13

·

12. Zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 77/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije);

13

·

12. Zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 77/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije);

14

−

13. Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 - uradno prečiščeno besedilo, 22/10, 26/11 - odločba US in 58/11 - ZDT-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o policiji);

14

+

13. Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 - uradno prečiščeno besedilo, 22/10 , 26/11 - odločba US in 58/11 - ZDT-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o policiji);

15

·

14. Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 118/06 - ZUOPP, 36/08, 58/09, 64/09 - popr. in 65/09 - popr. in 20/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja);

15

·

14. Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 118/06 - ZUOPP, 36/08, 58/09, 64/09 - popr. in 65/09 - popr. in 20/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja);

16

·

15. Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o visokem šolstvu);

16

·

15. Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o visokem šolstvu);

17

·

16. Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 - uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10 in 87/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o osnovni šoli);

17

·

16. Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 - uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10 in 87/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o osnovni šoli);

18

·

17. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 87/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli)

18

·

17. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 87/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli)

19

·

18. Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZIU in 40/11 - ZUPJS-A; v nadaljnjem besedilu: Zakon o vrtcih);

19

·

18. Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZIU in 40/11 - ZUPJS-A; v nadaljnjem besedilu: Zakon o vrtcih);

20

·

19. Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami);

20

·

19. Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami);

21

·

20. Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 112/05 - uradno prečiščeno besedilo in 52/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji);

21

·

20. Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 112/05 - uradno prečiščeno besedilo in 52/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji);

22

·

21. Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 93/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu);

22

·

21. Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 93/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu);

23

·

22. Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 - uradno prečiščeno besedilo, 90/07 in 102/07; v nadaljnjem besedilu: Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč);

23

·

22. Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 - uradno prečiščeno besedilo, 90/07 in 102/07; v nadaljnjem besedilu: Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč);

24

·

23. Zakona o subvencioniranju študentske prehrane (Uradni list RS, št. 74/07 - uradno prečiščeno besedilo in 33/09; v nadaljnjem besedilu: Zakon o subvencioniranju študentske prehrane);

24

·

23. Zakona o subvencioniranju študentske prehrane (Uradni list RS, št. 74/07 - uradno prečiščeno besedilo in 33/09; v nadaljnjem besedilu: Zakon o subvencioniranju študentske prehrane);

25

·

24. Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 - popr., 40/09 in 62/10 - ZUPJS; v nadaljnjem besedilu: Zakon o štipendiranju);

25

·

24. Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 - popr., 40/09 in 62/10 - ZUPJS; v nadaljnjem besedilu: Zakon o štipendiranju);

26

·

25. Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju trga dela);

26

·

25. Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju trga dela);

27

−

26. Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 62/96 - sklep US, 2/97 - odločba US, 19/97, 21/97 - popr., 75/97, 11/06 - odločba US, 61/06 - ZDru-1 in 114/06 - ZUTPG; v nadaljnjem besedilu: Zakon o vojnih invalidih);

27

+

26. Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95 , 62/96 - sklep US, 2/97 - odločba US, 19/97, 21/97 - popr., 75/97 , 11/06 - odločba US, 61/06 - ZDru-1 in 114/06 - ZUTPG; v nadaljnjem besedilu: Zakon o vojnih invalidih);

28

·

27. Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 59/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1 in 101/06 - odločba US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o vojnih veteranih);

28

·

27. Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 59/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1 in 101/06 - odločba US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o vojnih veteranih);

29

·

28. Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/03 - uradno prečiščeno besedilo, 54/04 - ZDoh-1, 56/04 - popr., 62/04 - popr., 63/04 - popr., 68/05 - odločba US, 61/06 - ZDru-1, 114/06 - ZUTPG, 118/06 - odločba US in 72/09; v nadaljnjem besedilu: Zakon o žrtvah vojnega nasilja);

29

·

28. Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/03 - uradno prečiščeno besedilo, 54/04 - ZDoh-1, 56/04 - popr., 62/04 - popr., 63/04 - popr., 68/05 - odločba US, 61/06 - ZDru-1, 114/06 - ZUTPG, 118/06 - odločba US in 72/09; v nadaljnjem besedilu: Zakon o žrtvah vojnega nasilja);

30

·

29. Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10 in 40/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev);

30

·

29. Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10 in 40/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev);

31

·

30. Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07 in 46/10 - odločba US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o verski svobodi);

31

·

30. Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07 in 46/10 - odločba US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o verski svobodi);

32

·

31. Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (Uradni list RS, št. 97/09; v nadaljnjem besedilu: Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov);

32

·

31. Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (Uradni list RS, št. 97/09; v nadaljnjem besedilu: Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov);

33

·

32. Zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 83/03 - uradno prečiščeno besedilo in 111/07; v nadaljnjem besedilu: Zakon o pravniškem državnem izpitu);

33

·

32. Zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 83/03 - uradno prečiščeno besedilo in 111/07; v nadaljnjem besedilu: Zakon o pravniškem državnem izpitu);

34

·

33. Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10 in 35/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o sistemu plač v javnem sektorju);

34

·

33. Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10 in 35/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o sistemu plač v javnem sektorju);

35

·

34. Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 - ZTFI-A in 69/08 - ZZavr-E; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javnih uslužbencih);

35

·

34. Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 - ZTFI-A in 69/08 - ZZavr-E; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javnih uslužbencih);

36

·

35. Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 24/12 in 30/12; v nadaljnjem besedilu: Zakon o dohodnini);

36

·

35. Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 24/12 in 30/12; v nadaljnjem besedilu: Zakon o dohodnini);

37

·

36. Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 65/08; v nadaljnjem besedilu: Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov);

37

·

36. Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 65/08; v nadaljnjem besedilu: Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov);

38

·

37. Zakona o davku na vodna plovila (Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljnjem besedilu: Zakon o davku na vodna plovila);

38

·

37. Zakona o davku na vodna plovila (Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljnjem besedilu: Zakon o davku na vodna plovila);

39

·

38. Zakona o davku na motorna vozila (Uradni list RS, št. 52/99, 2/04 - ZPNNVSM, 47/06 in 9/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o davku na motorna vozila);

39

·

38. Zakona o davku na motorna vozila (Uradni list RS, št. 52/99, 2/04 - ZPNNVSM, 47/06 in 9/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o davku na motorna vozila);

40

·

39. Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o lokalni samoupravi).

40

·

39. Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o lokalni samoupravi).

41

·

(2) S tem zakonom se določajo tudi trajni ukrepi na področju študentskega dela, davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč in subvencioniranja cene malice.

41

·

(2) S tem zakonom se določajo tudi trajni ukrepi na področju študentskega dela, davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč in subvencioniranja cene malice.

42

·

(3) S tem zakonom se določajo tudi začasni ukrepi na področju sofinanciranja investicij občin, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, starševskega varstva in družinskih prejemkov, javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije, socialno varstvenih prejemkov, usklajevanja transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju, obdavčitve nepremičnega premoženja večje vrednosti, štipendiranja, davka na dodano vrednosti in dohodnine. II. DEL SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV

42

·

(3) S tem zakonom se določajo tudi začasni ukrepi na področju sofinanciranja investicij občin, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, starševskega varstva in družinskih prejemkov, javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije, socialno varstvenih prejemkov, usklajevanja transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju, obdavčitve nepremičnega premoženja večje vrednosti, štipendiranja, davka na dodano vrednosti in dohodnine. II. DEL SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV

43

·

1. ZAKON O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU

43

·

1. ZAKON O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU

1

·

Besedilo 23.a člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavod zagotavlja iz obveznega zavarovanja sredstva za zdravila iz prvega odstavka prejšnjega člena v celoti oziroma v ustreznem odstotnem deležu glede na razvrstitev zdravila na pozitivno oziroma vmesno listo in na podlagi:

1

·

Besedilo 23.a člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavod zagotavlja iz obveznega zavarovanja sredstva za zdravila iz prvega odstavka prejšnjega člena v celoti oziroma v ustreznem odstotnem deležu glede na razvrstitev zdravila na pozitivno oziroma vmesno listo in na podlagi:

2

·

- veljavne cene, določene v skladu predpisi, ki urejajo zdravila, ali

2

·

- veljavne cene, določene v skladu predpisi, ki urejajo zdravila, ali

3

·

- najvišje priznane vrednosti, ki jih določa Zavod najmanj vsakih šest mesecev za skupine medsebojno zamenljivih zdravil, določene s predpisi, ki urejajo zdravila, in za terapevtske skupine zdravil, ki jih določa Zavod, ali

3

·

- najvišje priznane vrednosti, ki jih določa Zavod najmanj vsakih šest mesecev za skupine medsebojno zamenljivih zdravil, določene s predpisi, ki urejajo zdravila, in za terapevtske skupine zdravil, ki jih določa Zavod, ali

4

−

- veljavne cene za zdravilo, ki je v posamezni skupini medsebojnih zamenljivih zdravil oziroma posamezni terapevtski skupini, kadar je ta nižja od njihove najvišje priznane vrednosti. Ne glede na določbo druge alinee prejšnjega odstavka Zavod zagotavlja iz obveznega zavarovanja sredstva za zdravilo iz posamezne skupine medsebojno zamenljivih zdravil oziroma posamezne terapevtske skupine zdravil v skladu z razvrstitvijo na pozitivno ali vmesno listo v celoti oziroma v ustreznem odstotnem deležu, kadar iz zdravstvenih razlogov enakovredno zdravljenje z drugim zdravilom iz skupine medsebojno zamenljivih zdravil oziroma terapevtske skupine zdravil ni mogoče. Za zdravstveni razlog se šteje alergija na zdravilo ali drug neželeni učinek zdravila, ki ogroža zdravje zavarovane osebe, in se dokumentira v zdravstveni dokumentaciji zavarovane osebe. Za skupine medsebojno zamenljivih zdravil se določi najvišja priznana vrednost, ki ne sme biti višja od najnižje veljavne cene zdravila v posamezni skupini medsebojno zamenljivih zdravil, ki je dostopno na trgu v Republiki Sloveniji v času določanja najvišje priznane vrednosti. Za posamezno terapevtsko skupino zdravil se določi najvišja priznana vrednost, ki je na ravni cene zdravila z najugodnejšim razmerjem med stroški in učinki zdravljenja, tako, da krije vse odmerke vsaj enega zdravila v tej terapevtski skupini zdravil. Za izračune se upoštevajo primerljivi odmerki. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko zdravilu v posamezni terapevtski skupini zdravil določi višja najvišja priznana vrednost, če zdravilo zaradi farmacevtske oblike ali kliničnih lastnosti predstavlja prednost za zavarovano osebo. Zavod zagotavlja iz obveznega zavarovanja sredstva za živila za posebne zdravstvene namene na podlagi:

4

+

- veljavne cene za zdravilo, ki je v posamezni skupini medsebojnih zamenljivih zdravil oziroma posamezni terapevtski skupini, kadar je ta nižja od njihove najvišje priznane vrednosti. Ne glede na določbo druge alinee prejšnjega odstavka Zavod zagotavlja iz obveznega zavarovanja sredstva za zdravilo iz posamezne skupine medsebojno zamenljivih zdravil oziroma posamezne terapevtske skupine zdravil v skladu z razvrstitvijo na pozitivno ali vmesno listo v celoti oziroma v ustreznem odstotnem deležu, kadar iz zdravstvenih razlogov enakovredno zdravljenje z drugim zdravilom iz skupine medsebojno zamenljivih zdravil oziroma terapevtske skupine zdravil ni mogoče. Za zdravstveni razlog se šteje alergija na zdravilo ali drug neželeni učinek zdravila, ki ogroža zdravje zavarovane osebe, in se dokumentira v zdravstveni dokumentaciji zavarovane osebe. Za skupine medsebojno zamenljivih zdravil se določi najvišja priznana vrednost, ki ne sme biti višja od najnižje veljavne cene zdravila v posamezni skupini medsebojno zamenljivih zdravil, ki je dostopno na trgu v Republiki Sloveniji v času določanja najvišje priznane vrednosti. Za posamezno terapevtsko skupino zdravil se določi najvišja priznana vrednost, ki je na ravni cene zdravila z najugodnejšim razmerjem med stroški in učinki zdravljenja, tako, da krije vse odmerke vsaj enega zdravila v tej terapevtski skupini zdravil. Za izračune se upoštevajo primerljivi odmerki. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko zdravilu v posamezni terapevtski skupini zdravil določi višja najvišja priznana vrednost, če zdravilo zaradi farmacevtske oblike ali kliničnih lastnosti predstavlja prednost za zavarovano osebo. Zavod zagotavlja iz obveznega zavarovanja sredstva za živila za posebne zdravstvene namene na podlagi:

5

·

- cene, ki jo dogovori Zavod s ponudnikom živil, ali

5

·

- cene, ki jo dogovori Zavod s ponudnikom živil, ali

6

·

- najvišje priznane vrednosti za živilo, ki jo določi Zavod najmanj vsakih šest mesecev. Zavod vodi evidenco o zdravilih in živilih za posebne zdravstvene namene, ki so razvrščena na pozitivno ali vmesno listo, najvišjih priznanih vrednostih za posamezne skupine medsebojno zamenljivih zdravil, terapevtskih skupin zdravil in njihovih najvišjih priznanih vrednosti in za živila za posebne zdravstvene namene ter jih objavlja na svoji spletni strani.«.

6

·

- najvišje priznane vrednosti za živilo, ki jo določi Zavod najmanj vsakih šest mesecev. Zavod vodi evidenco o zdravilih in živilih za posebne zdravstvene namene, ki so razvrščena na pozitivno ali vmesno listo, najvišjih priznanih vrednostih za posamezne skupine medsebojno zamenljivih zdravil, terapevtskih skupin zdravil in njihovih najvišjih priznanih vrednosti in za živila za posebne zdravstvene namene ter jih objavlja na svoji spletni strani.«.

1

·

Javni zdravstveni zavod lahko za opravljanje zdravstvenih storitev sklene podjemno pogodbo z zdravstvenim delavcem, če je tovrstno opravljanje zdravstvenih storitev za javni zdravstveni zavod ekonomsko smotrnejše in če:

1

·

Javni zdravstveni zavod lahko za opravljanje zdravstvenih storitev sklene podjemno pogodbo z zdravstvenim delavcem, če je tovrstno opravljanje zdravstvenih storitev za javni zdravstveni zavod ekonomsko smotrnejše in če:

2

·

- za opravljanje zdravstvenih storitev, ki so predmet pogodbe, ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi zaradi občasne narave teh storitev ali njihovega manjšega obsega, ali

2

·

- za opravljanje zdravstvenih storitev, ki so predmet pogodbe, ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi zaradi občasne narave teh storitev ali njihovega manjšega obsega, ali

3

·

- gre za enkratno povečanje programa zdravstvenih storitev javnega zdravstvenega zavoda za potrebe obveznega zdravstvenega zavarovanja, ali

3

·

- gre za enkratno povečanje programa zdravstvenih storitev javnega zdravstvenega zavoda za potrebe obveznega zdravstvenega zavarovanja, ali

4

·

- javni zdravstveni zavod z obstoječimi kadrovskimi zmogljivostmi ne more zagotoviti pogodbenih obveznosti do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zdravstveni delavec iz prvega odstavka prejšnjega člena pred sklenitvijo podjemne pogodbe predloži veljavno soglasje za delo pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost. Podjemna pogodba se lahko sklene za največ 12 mesecev in vsebuje najmanj naslednje določbe:

4

·

- javni zdravstveni zavod z obstoječimi kadrovskimi zmogljivostmi ne more zagotoviti pogodbenih obveznosti do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zdravstveni delavec iz prvega odstavka prejšnjega člena pred sklenitvijo podjemne pogodbe predloži veljavno soglasje za delo pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost. Podjemna pogodba se lahko sklene za največ 12 mesecev in vsebuje najmanj naslednje določbe:

5

·

- o vrstah in obsegu zdravstvenih storitev, ki jih bo zdravstveni delavec opravljal na podlagi podjemne pogodbe,

5

·

- o vrstah in obsegu zdravstvenih storitev, ki jih bo zdravstveni delavec opravljal na podlagi podjemne pogodbe,

6

·

- o času, v katerem bo zdravstveni delavec opravljal zdravstvene storitve na podlagi podjemne pogodbe, ob upoštevanju dnevnega in tedenskega počitka ter letnega dopusta,

6

·

- o času, v katerem bo zdravstveni delavec opravljal zdravstvene storitve na podlagi podjemne pogodbe, ob upoštevanju dnevnega in tedenskega počitka ter letnega dopusta,

7

·

- ocena ur, ki se bodo opravile na podlagi podjemne pogodbe,

7

·

- ocena ur, ki se bodo opravile na podlagi podjemne pogodbe,

8

·

- o plačilu za opravljene zdravstvene storitve,

8

·

- o plačilu za opravljene zdravstvene storitve,

9

·

- o zavarovanju poklicne odgovornosti,

9

·

- o zavarovanju poklicne odgovornosti,

10

·

- o roku za opravo zdravstvenih storitev,

10

·

- o roku za opravo zdravstvenih storitev,

11

·

- o javnem zdravstvenem zavodu oziroma drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, za katero bo zdravstveni delavec opravljal zdravstvene storitve na podlagi podjemne pogodbe,

11

·

- o javnem zdravstvenem zavodu oziroma drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, za katero bo zdravstveni delavec opravljal zdravstvene storitve na podlagi podjemne pogodbe,

12

·

- o tem, da opravljanja zdravstvenih storitev ni mogoče prenesti na tretjo osebo,

12

·

- o tem, da opravljanja zdravstvenih storitev ni mogoče prenesti na tretjo osebo,

13

−

- o možnosti predčasnega prenehanja. Pred sklenitvijo podjemne pogodbe javni zdravstveni zavod opravi analizo, s katero dokaže stroškovno upravičenost sklenitve podjemne pogodbe, pri čemer upošteva vse stroške, povezane z opravljanjem zdravstvenih storitev, za katere se podjemna pogodba sklepa. Podrobnejša merila za določitev višine plačila opravljanja zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi določi minister, pristojen za zdravje. Po preteku obdobja iz prejšnjega odstavka se lahko z istim zdravstvenim delavcem sklene nova podjemna pogodba v skladu s pogoji iz tega člena. Sklepanje podjemne pogodbe za opravljanje zdravstvenih storitev z lastnim zaposlenim zdravstvenim delavcem ni dovoljeno, razen če gre za opravljanje zdravstvenih storitev v okviru državnih presejalnih programov in drugih posebnih programov, ki jih potrdi minister, pristojen za zdravje, in je zagotovljen vir financiranja. 53.č člen Za namen spremljanja in izvajanja nadzora nad izdanimi soglasji in sklenjenimi podjemnimi pogodbami vodi javni zdravstveni zavod evidenco izdanih soglasij in sklenjenih podjemnih pogodb, ki vsebuje naslednje podatke:

13

+

- o možnosti predčasnega prenehanja. Pred sklenitvijo podjemne pogodbe javni zdravstveni zavodopravi analizo, s katero dokaže stroškovno upravičenost sklenitve podjemne pogodbe, pri čemer upošteva vse stroške, povezane z opravljanjem zdravstvenih storitev, za katere se podjemna pogodba sklepa. Podrobnejša merila za določitev višine plačila opravljanja zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi določi minister, pristojen za zdravje. Po preteku obdobja iz prejšnjega odstavka se lahko z istim zdravstvenim delavcem sklene nova podjemna pogodba v skladu s pogoji iz tega člena. Sklepanje podjemne pogodbe za opravljanje zdravstvenih storitev z lastnim zaposlenim zdravstvenim delavcem ni dovoljeno, razen če gre za opravljanje zdravstvenih storitev v okviru državnih presejalnih programov in drugih posebnih programov, ki jih potrdi minister, pristojen za zdravje, in je zagotovljen vir financiranja. 53.č člen Za namen spremljanja in izvajanja nadzora nad izdanimi soglasji in sklenjenimi podjemnimi pogodbami vodi javni zdravstveni zavod evidenco izdanih soglasij in sklenjenih podjemnih pogodb, ki vsebuje naslednje podatke:

14

·

- naziv javnega zdravstvenega zavoda, ki je izdal soglasje oziroma sklenil podjemno pogodbo,

14

·

- naziv javnega zdravstvenega zavoda, ki je izdal soglasje oziroma sklenil podjemno pogodbo,

15

·

- osebno ime zdravstvenega delavca, ki mu je izdano soglasje oziroma je z njim sklenjena podjemna pogodba,

15

·

- osebno ime zdravstvenega delavca, ki mu je izdano soglasje oziroma je z njim sklenjena podjemna pogodba,

16

·

- naziv javnega zdravstvenega zavoda oziroma druge pravne ali fizične osebe, ki opravlja zdravstveno dejavnost, za katerega zdravstveni delavec opravlja zdravstvene storitve,

16

·

- naziv javnega zdravstvenega zavoda oziroma druge pravne ali fizične osebe, ki opravlja zdravstveno dejavnost, za katerega zdravstveni delavec opravlja zdravstvene storitve,

17

·

- vrsta in obseg zdravstvenih storitev,

17

·

- vrsta in obseg zdravstvenih storitev,

18

·

- dejansko število ur, ki jih je zdravstveni delavec opravil na podlagi podjemne pogodbe in

18

·

- dejansko število ur, ki jih je zdravstveni delavec opravil na podlagi podjemne pogodbe in

19

−

- obdobje, za katerega je podeljeno soglasje oziroma sklenjena podjemna pogodba. Direktor javnega zdravstvenega zavoda poroča svetu javnega zdravstvenega zavoda in ministru, pristojnemu za zdravje, o izdanih soglasjih in o sklenjenih podjemnih pogodbah v preteklem letu, in sicer do 28. februarja ob pripravi letnih poročil.«.

19

+

- obdobje, za katerega je podeljeno soglasje oziroma sklenjena podjemna pogodba. Direktor javnega zdravstvenega zavoda poroča svetu javnega zdravstvenega zavoda in ministru, pristojnemu za zdravje, o izdanih soglasjih in o sklenjenih podjemnih pogodbahv preteklem letu, in sicer do 28. februarja ob pripravi letnih poročil.«.

20

·

3. ZAKON O DRUŽBI SLOVENSKE ŽELEZNICE

20

·

3. ZAKON O DRUŽBI SLOVENSKE ŽELEZNICE

1

−

V Stanovanjskem zakonu se tretji odstavek 121.b člena spremeni tako, da se glasi: »(3) Pri izračunu pripadajoče subvencije se upoštevajo najvišje priznane tržne najemnine, določene s podzakonskim predpisom, ki ga izda minister, pristojen za prostor, neprofitna najemnina pa se prizna v višini 3,00 eurov za m2 stanovanjske površine.«.

1

+

V Stanovanjskem zakonu se tretji odstavek 121.b člena spremeni tako, da se glasi: »(3) Pri izračunu pripadajoče subvencije se upoštevajo najvišje priznane tržne najemnine, določene s podzakonskim predpisom, ki ga izda minister, pristojen za prostor, neprofitna najemnina pa se prizna v višini 3,00 eurov za m 2 stanovanjske površine.«.

1

·

Prvi in drugi odstavek 4. člena se spremenita tako, da se glasita: »(1) Strokovno-tehnične, organizacijske, razvojne in določene upravne naloge s področja prevozov potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem cestnem prometu ter izvajanja gospodarskih javnih služb, določenih v tem zakonu, izvaja ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

1

·

Prvi in drugi odstavek 4. člena se spremenita tako, da se glasita: »(1) Strokovno-tehnične, organizacijske, razvojne in določene upravne naloge s področja prevozov potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem cestnem prometu ter izvajanja gospodarskih javnih služb, določenih v tem zakonu, izvaja ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

2

·

(2) Ministrstvo opravlja zlasti naslednje naloge:

2

·

(2) Ministrstvo opravlja zlasti naslednje naloge:

3

·

- priprava predlogov zakonov in izdajanje podzakonskih predpisov s področja cestnih prevozov blaga in s področja prevozov potnikov v javnem potniškem prometu;

3

·

- priprava predlogov zakonov in izdajanje podzakonskih predpisov s področja cestnih prevozov blaga in s področja prevozov potnikov v javnem potniškem prometu;

4

·

- vodenje prometne politike na področju cestnih prevozov;

4

·

- vodenje prometne politike na področju cestnih prevozov;

5

·

- vodenje evidenc in registrov iz 15. člena tega zakona;

5

·

- vodenje evidenc in registrov iz 15. člena tega zakona;

6

·

- pridobivanje in izmenjava dovolilnic od drugih držav;

6

·

- pridobivanje in izmenjava dovolilnic od drugih držav;

7

·

- nadzor nad porabo sredstev, ki jih država zagotavlja za izvajanje gospodarskih javnih služb, določenih s tem zakonom;

7

·

- nadzor nad porabo sredstev, ki jih država zagotavlja za izvajanje gospodarskih javnih služb, določenih s tem zakonom;

8

·

- spremljanje stanja in razmer na trgu prevoznih storitev ter razvojne naloge s področja cestnih prevozov;

8

·

- spremljanje stanja in razmer na trgu prevoznih storitev ter razvojne naloge s področja cestnih prevozov;

9

·

- izdaja odločb o prepovedi izvajanja prevozov v Republiki Sloveniji tujemu prevozniku;

9

·

- izdaja odločb o prepovedi izvajanja prevozov v Republiki Sloveniji tujemu prevozniku;

10

−

- opravlja naloge nacionalne kontaktne točke in izmenjuje informacije z drugimi državami članicami v skladu s 18. členom Uredbe Sveta 1071/2009;

10

+

- opravlja naloge nacionalne kontaktne točke in izmenjuje informacije z drugimi državami članicami v skladu s 18. členom Uredbe Sveta 1071/2009 ;

11

·

- izdaja dovoljenj za tuje prevoznike in dovoljenj za opravljanje kabotaže;

11

·

- izdaja dovoljenj za tuje prevoznike in dovoljenj za opravljanje kabotaže;

12

·

- izdaja dovoljenj in aktov, določenih s tem zakonom in predpisi Skupnosti s področja cestnih prevozov;

12

·

- izdaja dovoljenj in aktov, določenih s tem zakonom in predpisi Skupnosti s področja cestnih prevozov;

13

·

- izdaja dovoljenj za tuje prevoznike in dovoljenj za opravljanje kabotaže;

13

·

- izdaja dovoljenj za tuje prevoznike in dovoljenj za opravljanje kabotaže;

14

−

- izdaja in odvzem dovoljenj ter izvajanje drugih upravnih nalog organov države članice v skladu z Uredbo 1073/2009/ES, razen če ta zakon ne določa drugega pristojnega organa, Uredbo Sveta 56/83/EGS, Uredbo Sveta 3916/90/EGS, Uredbo Sveta 3916/EGS, Uredbo 1072/2009/ES, razen če zakon ne določa drugega pristojnega organa, Uredbo Komisije 2121/98/ES in Uredbo Komisije 792/94/ES;

14

+

- izdaja in odvzem dovoljenj ter izvajanje drugih upravnih nalog organov države članice v skladu z Uredbo 1073/2009/ES , razen če ta zakon ne določa drugega pristojnega organa, Uredbo Sveta 56/83/EGS , Uredbo Sveta 3916/90/EGS , Uredbo Sveta 3916/EGS, Uredbo 1072/2009/ES , razen če zakon ne določa drugega pristojnega organa, Uredbo Komisije 2121/98/ES in Uredbo Komisije 792/94/ES ;

15

·

- izdaja dovolilnic in potniških spremnic za občasne prevoze v mednarodnem cestnem prometu;

15

·

- izdaja dovolilnic in potniških spremnic za občasne prevoze v mednarodnem cestnem prometu;

16

·

- izdaja in odvzem dovoljenj za izmenične prevoze v mednarodnem cestnem prometu;

16

·

- izdaja in odvzem dovoljenj za izmenične prevoze v mednarodnem cestnem prometu;

17

·

- izvaja druge upravne naloge po mednarodnih sporazumih s področja prevozov potnikov in blaga v cestnem prometu, ki jih je Republika Slovenija sklenila z drugimi državami, razen če ta zakon ne določa drugega pristojnega organa;

17

·

- izvaja druge upravne naloge po mednarodnih sporazumih s področja prevozov potnikov in blaga v cestnem prometu, ki jih je Republika Slovenija sklenila z drugimi državami, razen če ta zakon ne določa drugega pristojnega organa;

18

·

- vodenje registra mednarodnih linij in voznih redov;

18

·

- vodenje registra mednarodnih linij in voznih redov;

19

·

- strokovni nadzor nad izvajalci gospodarskih javnih služb prevoza potnikov;

19

·

- strokovni nadzor nad izvajalci gospodarskih javnih služb prevoza potnikov;

20

·

- izvajanje financiranja gospodarskih javnih služb, določenih s tem zakonom;

20

·

- izvajanje financiranja gospodarskih javnih služb, določenih s tem zakonom;

21

·

- usklajevanje projekta enotne vozovnice v javnem potniškem prometu;

21

·

- usklajevanje projekta enotne vozovnice v javnem potniškem prometu;

22

·

- usklajevanje in določanje voznih redov v javnem potniškem prometu;

22

·

- usklajevanje in določanje voznih redov v javnem potniškem prometu;

23

·

- vodenje registra linij in voznih redov;

23

·

- vodenje registra linij in voznih redov;

24

·

- ministrstvu predlaga cene prevoznih storitev v javnem potniškem prometu;

24

·

- ministrstvu predlaga cene prevoznih storitev v javnem potniškem prometu;

25

·

- razvijanje javnega potniškega prometa in načrtovanje ter pospeševanje gospodarskih javnih služb;

25

·

- razvijanje javnega potniškega prometa in načrtovanje ter pospeševanje gospodarskih javnih služb;

26

·

- priprava strokovnih podlag za določitev standardov minimalne dostopnosti do javnega potniškega prometa;

26

·

- priprava strokovnih podlag za določitev standardov minimalne dostopnosti do javnega potniškega prometa;

27

·

- priprava in izvedba javnih razpisov potreb po prevozih v javnem potniškem prometu;

27

·

- priprava in izvedba javnih razpisov potreb po prevozih v javnem potniškem prometu;

28

·

- izvajanje postopkov v zvezi s podeljevanjem koncesij oziroma naročanja prevozov;

28

·

- izvajanje postopkov v zvezi s podeljevanjem koncesij oziroma naročanja prevozov;

29

·

- priprava koncesijskih aktov in koncesijskih pogodb oziroma sklepanje pogodb o izvajanju gospodarske javne službe;

29

·

- priprava koncesijskih aktov in koncesijskih pogodb oziroma sklepanje pogodb o izvajanju gospodarske javne službe;

30

·

- vodenje centralne zbirke podatkov sistema voznega reda in registra javnega potniškega prometa;

30

·

- vodenje centralne zbirke podatkov sistema voznega reda in registra javnega potniškega prometa;

31

·

- prevzem skrbništva nad daljinarjem;

31

·

- prevzem skrbništva nad daljinarjem;

32

·

- druge naloge, določene s tem zakonom ali drugim predpisom.«. Tretji odstavek se črta.

32

·

- druge naloge, določene s tem zakonom ali drugim predpisom.«. Tretji odstavek se črta.

1

−

V Zakonu o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije se v 7.a členu tretja, četrta, peta in šesta alineja spremenijo tako, da se glasijo:

1

+

V Zakonu o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije se v 7.a členu tretja, četrta, peta in šesta alineja spremenijo tako, da se glasijo: »- za leto 2012 7.000.000 eurov

+

2

+

- za leto 2013 5.000.000 eurov

+

3

+

- za leto 2014 5.000.000 eurov

+

4

+

- za leto 2015 5.000.000 eurov.«.

2

·

10. ZAKON O MNOŽIČNEM VREDNOTENJU NEPREMIČNIN

5

·

10. ZAKON O MNOŽIČNEM VREDNOTENJU NEPREMIČNIN

1

−

V Zakonu o javni agenciji za knjigo Republike Slovenije se za petim odstavkom 11. člena doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Iz sredstev državnega proračuna, ki jih agencija pridobi na podlagi pogodbe, sklenjene z ministrstvom, pristojnim za kulturo in znanost, se lahko financira izključno izvajanje dejavnosti in nalog agencije (programski stroški agencije), ne pa tudi delovanje agencije (stroški tekočega poslovanja agencije). Izjemoma se lahko, v primeru da izvenproračunski prihodki na letni ravni ne zadoščajo za pokrivanje stroškov delovanja agencije, iz sredstev državnega proračuna financira stroške dela do največ treh zaposlenih.«.

−

2

·

12. ZAKON O SLOVENSKEM FILMSKEM CENTRU, JAVNI AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE

1

·

12. ZAKON O SLOVENSKEM FILMSKEM CENTRU, JAVNI AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE

1

·

V prvem odstavku 70. člena se druga alinea spremeni tako, da se glasi: »- ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,«. Sedma alinea se spremeni tako, da se glasi: »- ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,«. Za sedmo alineo se dodata novi osma in deveta alinea, ki se glasita: »- ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,

1

·

V prvem odstavku 70. člena se druga alinea spremeni tako, da se glasi: »- ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,«. Sedma alinea se spremeni tako, da se glasi: »- ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,«. Za sedmo alineo se dodata novi osma in deveta alinea, ki se glasita: »- ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,

2

−

- ne dokonča podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku.«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Ne glede na drugo in sedmo alineo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.«. Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »V primerih iz druge, četrte, sedme in osme alinee prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

2

+

- ne dokonča podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku.«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Ne glede na drugo in sedmo alineo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.«. Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »V primerih iz druge, četrte, sedme in osme alinee prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.« Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

3

·

16. ZAKON O OSNOVNI ŠOLI

3

·

16. ZAKON O OSNOVNI ŠOLI

1

·

V Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji se v prvem odstavku 1. člena prva alineja spremeni tako, da se glasi: »- 1. januar, novo leto«.

1

·

V Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji se v prvem odstavku 1. člena prva alineja spremeni tako, da se glasi: »- 1. januar, novo leto«.

2

−

21. ZAKON O OBVEZNIH ZAVAROVANJIH V PROMETU

2

+

21. ZAKON O OBVEZNIH ZAVAROVANJIHV PROMETU

1

−

V Zakonu o dohodnini se prvi odstavek 122. člena spremeni tako, da se glasi:

1

+

V Zakonu o dohodnini se prvi odstavek 122. člena spremeni tako, da se glasi: »(1) Stopnje dohodnine za davčno leto so: če znaša neto letna davčna osnova v eurih znaša dohodnina v eurih nad do 7.841 16 % 7.841 18.534 1.254,56 + 27 % nad 7.841 18.534 4.141,67 + 41 % nad 18.534 «.

1

·

V Zakonu o davku na vodna plovila se za 5. členom doda nov 5.a člen, ki se glasi: »5.a člen (dodatni davek od plovil)

1

·

V Zakonu o davku na vodna plovila se za 5. členom doda nov 5.a člen, ki se glasi: »5.a člen (dodatni davek od plovil)

2

·

(1) Od plovil iz 2. člena tega zakona davčni zavezanci iz 4. člena tega zakona, poleg davka od plovil, plačujejo tudi dodatni davek od plovil.

2

·

(1) Od plovil iz 2. člena tega zakona davčni zavezanci iz 4. člena tega zakona, poleg davka od plovil, plačujejo tudi dodatni davek od plovil.

3

·

(2) Prihodki od dodatnega davka od plovil pripadajo proračunu Republike Slovenije.

3

·

(2) Prihodki od dodatnega davka od plovil pripadajo proračunu Republike Slovenije.

4

−

(3) Dodatni davek od plovil se ugotovi na način, kot je določen s 5. členom tega zakona, pri čemer se za določitev davčne obveznosti upoštevajo zneski iz naslednje tabele:

4

+

(3) Dodatni davek od plovil se ugotovi na način, kot je določen s 5. členom tega zakona, pri čemer se za določitev davčne obveznosti upoštevajo zneski iz naslednje tabele: Razred dolžine plovila (v metrih) Splošni del obveznosti za plovilo (v eurih) Obveznost za vsak meter plovila (v eurih) Obveznost za vsak kilovat moči pogona (v eurih) Nad Do 5 8 2,00 0,50 0,10 8 12 10,00 2,00 1,00 12 20,00 3,50 2,00

5

·

(4) Pri ugotavljanju davčne obveznosti iz naslova dodatnega davka od plovil se smiselno upoštevajo določbe 6. do 8. člena in 10. do 13. člena tega zakona.«.

5

·

(4) Pri ugotavljanju davčne obveznosti iz naslova dodatnega davka od plovil se smiselno upoštevajo določbe 6. do 8. člena in 10. do 13. člena tega zakona.«.

1

−

V Zakonu o davku na motorna vozila se za 6.a členom doda nov 6.aa člen, ki se glasi: »6.aa člen Od motornih vozil iz 3. člena tega zakona davčni zavezanci iz 4. člena tega zakona poleg davka na motorna vozila plačujejo tudi dodatni davek na motorna vozila (v nadaljnjem besedilu: dodatni davek). Prihodki od dodatnega davka pripadajo proračunu Republike Slovenije. Določbe tega zakona, ki se nanašajo na oprostitev plačila davka in na pravico do vračila davka, se nanašajo tudi na dodatni davek. Dodatni davek se plačuje od davčne osnove, določene v skladu s prvim do tretjim odstavkom 6. člena tega zakona. Stopnja dodatnega davka za motorna vozila iz tarifnih oznak 8703 21, 8703 22, 8703 23, 8703 24, 8703 31, 8703 32, 8703 33 in 8703 90, razen za trikolesa in štirikolesa, je odvisna od prostornine motorja in znaša: Stopnja dodatnega davka za motorna vozila iz tarifne oznake 8711 ter za trikolesa in štirikolesa je odvisna od prostornine motorja in znaša: Pri ugotavljanju davčne obveznosti iz naslova dodatnega davka in drugih vprašanj postopka se smiselno upoštevajo 7. do 10. člen in 14. člen tega zakona. Davčni zavezanci, ki v skladu s tem zakonom obračunavajo svojo davčno obveznost mesečno, v davčnem obračunu ločeno izkažejo tudi obveznost iz naslova dodatnega davka v skladu s tem členom.«.

1

+

V Zakonu o davku na motorna vozila se za 6.a členom doda nov 6.aa člen, ki se glasi: »6.aa člen Od motornih vozil iz 3. člena tega zakona davčni zavezanci iz 4. člena tega zakona poleg davka na motorna vozila plačujejo tudi dodatni davek na motorna vozila (v nadaljnjem besedilu: dodatni davek). Prihodki od dodatnega davka pripadajo proračunu Republike Slovenije. Določbe tega zakona, ki se nanašajo na oprostitev plačila davka in na pravico do vračila davka, se nanašajo tudi na dodatni davek. Dodatni davek se plačuje od davčne osnove, določene v skladu s prvim do tretjim odstavkom 6. člena tega zakona. Stopnja dodatnega davka za motorna vozila iz tarifnih oznak 8703 21, 8703 22, 8703 23, 8703 24, 8703 31, 8703 32, 8703 33 in 8703 90, razen za trikolesa in štirikolesa, je odvisna od prostornine motorja in znaša: Prostornina motorja (v cm 3 ) Stopnja dodatnega davka (%) od davčne osnove Od Do 2.499 0 2.500 2.999 8 3.000 3.499 10 3.500 3.999 13 4.000 16 Stopnja dodatnega davka za motorna vozila iz tarifne oznake 8711 ter za trikolesa in štirikolesa je odvisna od prostornine motorja in znaša: Prostornina motorja (v cm 3 ) Stopnja dodatnega davka (%) od davčne osnove Od Do 999 0 1.000 5 Pri ugotavljanju davčne obveznosti iz naslova dodatnega davka in drugih vprašanj postopka se smiselno upoštevajo 7. do 10. člen in 14. člen tega zakona. Davčni zavezanci, ki v skladu s tem zakonom obračunavajo svojo davčno obveznost mesečno, v davčnem obračunu ločeno izkažejo tudi obveznost iz naslova dodatnega davka v skladu s tem členom.«.

1

−

(1) Ne glede na določbo šestega odstavka 6. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacije), obračunavajo 23 odstotno koncesijsko dajatev od prejemkov, izplačanih tem osebam.

1

+

(1) Ne glede na določbo šestega odstavka 6. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacije), obračunavajo 16 odstotno koncesijsko dajatev od prejemkov, izplačanih tem osebam.

2

·

(2) Ne glede na določbe sedmega, osmega in desetega odstavka 6. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti:

2

·

(2) Ne glede na določbe sedmega, osmega in desetega odstavka 6. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti:

3

·

a) organizacije iz prejšnjega odstavka do 31. decembra 2012 namenijo:

3

·

a) organizacije iz prejšnjega odstavka do 31. decembra 2012 namenijo:

4

·

- 63 odstotkov obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve v proračunski sklad ministrstva,

4

·

- 63 odstotkov obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve v proračunski sklad ministrstva,

5

·

- 17,4 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve za delovanje Študentske organizacije Slovenije, organizaciji pa se priznajo stroški v višini 19,6 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve;

5

·

- 17,4 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve za delovanje Študentske organizacije Slovenije, organizaciji pa se priznajo stroški v višini 19,6 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve;

6

·

b) organizacije iz prejšnjega odstavka od 1. januarja 2013 namenijo:

6

·

b) organizacije iz prejšnjega odstavka od 1. januarja 2013 namenijo:

7

·

- 67 odstotkov obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve v proračunski sklad ministrstva,

7

·

- 67 odstotkov obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve v proračunski sklad ministrstva,

8

·

- 16,5 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve za delovanje Študentske organizacije Slovenije, organizaciji pa se priznajo stroški v višini 16,5 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve.

8

·

- 16,5 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve za delovanje Študentske organizacije Slovenije, organizaciji pa se priznajo stroški v višini 16,5 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve.

9

−

(3) Če je znesek obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve, namenjen za delovanje Študentske organizacije Slovenije, v posameznem letu nižji od 80 odstotkov zneska obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve, katerega je Študentska organizacija Slovenije prejela v letu 2011, se razlika do tega deleža zagotovi iz sredstev proračunskega sklada ministrstva in se izplača Študentski organizaciji Slovenije v šestih enakih obrokih v obdobju od meseca marca do meseca avgusta naslednjega koledarskega leta.

9

+

c) organizacije iz prejšnjega odstavka od 1. februarja 2015 namenijo:

+

10

+

- 52,6 odstotkov obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve v proračunski sklad ministrstva,

+

11

+

- 23,7 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve za delovanje Študentske organizacije Slovenije, organizaciji pa se priznajo stroški v višini 23,7 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve.

+

12

+

(3) Če je znesek obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve, namenjen za delovanje Študentske organizacije Slovenije, v posameznem letu nižji od 80 odstotkov zneska obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve, katerega je Študentska organizacija Slovenije prejela v letu 2011, se razlika do tega deleža zagotovi iz sredstev proračunskega sklada ministrstva in se izplača Študentski organizaciji Slovenije v največ šestih enakih obrokih v obdobju od meseca marca do meseca avgusta naslednjega koledarskega leta, pri čemer skupna višina izplačanih sredstev v posameznem letu ne sme presegati skupne višine sredstev, ki je bila na podlagi tega odstavka izplačana v letu 2020, sredstva pa morajo biti porabljena za namen delovanja Študentske organizacije Slovenije ali za reševanje stanovanjske problematike študentov ali blaženje socialnih stisk študentov. Študentska organizacija Slovenije mora ministrstvu, pristojnemu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti najkasneje do 1. maja posameznega leta pisno poročati o namenski porabi prejetih sredstev iz preteklega leta.

+

1

+

(1) Osnova za obračun koncesijske dajatve iz prvega odstavka prejšnjega člena je fakturirani prihodek od dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom za pretekli mesec. Organizacije oziroma delodajalci iz prvega odstavka prejšnjega člena izračunajo del koncesijske dajatve za sofinanciranje štipendij na obračunu, ki ga davčnemu organu predložijo najpozneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec. Obračunana sredstva iz dela koncesijske dajatve za sofinanciranje štipendij morajo omenjene organizacije plačati v proračun Republike Slovenije, za proračunski sklad po 129. členu tega zakona na dan predložitve obračuna davčnemu organu.

+

2

+

(2) Podrobnejša navodila za obračun in plačilo dela koncesijske dajatve iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance.

+

1

+

(1) Nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem dela koncesijske dajatve iz prvega odstavka prejšnjega člena opravlja Finančna uprava Republike Slovenije.

+

2

+

(2) Glede vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso določena s tem poglavjem zakona, se uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo davčni postopek oziroma finančno upravo.

+

1

+

(1) Bruto urna postavka osebe iz drugega odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti za opravljeno uro začasnih in občasnih del ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, tako da se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 165 ur.

+

2

+

(2) Ob spremembi minimalne plače minister, pristojen za delo, določi nov znesek minimalne bruto urne postavke.

1

−

(1) Organizacije iz prvega odstavka prejšnjega člena nakazujejo v proračunski sklad ministrstva sredstva iz koncesijske dajatve za sofinanciranje štipendij.

−

2

−

(2) Osnova za obračun koncesijske dajatve iz prvega odstavka prejšnjega člena je fakturirani prihodek od dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom za pretekli mesec. Obračun sredstev iz koncesijske dajatve organizacije iz prvega odstavka prejšnjega člena predložijo davčnemu organu, pristojnemu za obračunavanje in plačevanje davka na dodano vrednost, 18. dne v mesecu, če je ta dan dela prost, pa prvi naslednji delovni dan. Obračunana sredstva iz koncesijske dajatve organizacije iz prvega odstavka prejšnjega člena nakažejo v proračunski sklad ministrstva na dan predložitve obračuna.

−

1

−

Zbiranje in odvajanje sredstev iz koncesijske dajatve nadzira Davčna inšpekcija Republike Slovenije.

−

2

·

2. DAVEK NA DOBIČEK ZARADI SPREMEMBE NAMEMBNOSTI ZEMLJIŠČ

1

·

2. DAVEK NA DOBIČEK ZARADI SPREMEMBE NAMEMBNOSTI ZEMLJIŠČ

1

−

S tem zakonom se ureja obveznost plačevanja davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč.

−

1

−

Prihodki od davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč pripadajo proračunu Republike Slovenije.

−

1

−

(1) Z davkom na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč se obdavči kapitalski dobiček od prodaje zemljišč, ki se ob odsvojitvi štejejo za zemljišča za gradnjo stavb.

−

2

−

(2) Zemljišča za gradnjo stavb za namene tega zakona so zemljišča, ki so kot zemljišča za gradnjo stavb evidentirana v registru nepremičnin, v skladu s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin, ali zemljišča, ki so stavbna zemljišča, za katera občina potrdi, da ustrezajo kriterijem za določitev zemljišč za gradnjo stavb.

−

3

−

(3) Pri ugotavljanju davčne obveznosti se upoštevajo prodaje zemljišč od dneva uveljavitve tega zakona dalje, ne glede na to, kdaj je bilo zemljišče pridobljeno ali kdaj je prišlo do spremembe namembnosti.

−

1

−

Davčni zavezanec za davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč je prodajalec zemljišča.

−

1

−

(1) Davčna osnova je razlika med vrednostjo zemljišča ob odsvojitvi, zmanjšano za stroške odsvojitve, in vrednostjo zemljišča ob pridobitvi, povečano za stroške pridobitve. Kot stroški pridobitve oziroma stroški odsvojitve se štejejo stroški, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, priznajo kot stroški odsvojitve oziroma stroški pridobitve kapitala.

−

2

−

(2) Če je bilo zemljišče pridobljeno pred 1. junijem 2012, se kot vrednost zemljišča ob pridobitvi šteje posplošena tržna vrednost, kot bi bila zanj določena na dan 1. junija 2012 s sistemom množičnega vrednotenja ob upoštevanju rabe zemljišča pred spremembo namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb. Ne glede na prejšnji stavek lahko davčni zavezanec dokazuje vrednost zemljišča ob pridobitvi z listino o pridobitvi zemljišča.

−

3

−

(3) Če je vrednost zemljišča ob odsvojitvi, kot jo izkazuje listina o odsvojitvi nižja, kot bi bila posplošena tržna vrednost takega zemljišča ob upoštevanju spremembe namembnosti, se kot vrednost zemljišča ob odsvojitvi šteje posplošena tržna vrednost, kot bi bila na dan odsvojitve določena zemljišču ob upoštevanju spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb.

−

1

−

Davčne stopnje za davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišča znašajo:

−

2

−

- 25 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do prodaje minilo manj kot eno leto,

−

3

−

- 15 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do prodaje minilo eno do manj kot tri leta, in

−

4

−

- 5 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do prodaje minilo od treh let do vključno deset let.

−

1

−

(1) Davek odmeri davčni organ v rokih in na način, kot je določen za odmero dohodnine od dobička iz kapitala v primeru odsvojitve nepremičnine.

−

2

−

(2) Napoved za odmero davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč mora zavezanec predložiti na obrazcu za napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti. Davčna obveznost nastane z dnem sklenitve pogodbe o prodaji. Obrazcu mora priložiti dokazilo občine o spremembi namembnosti zemljišča v zemljišče za gradnjo stavb, iz katerega mora biti razviden datum spremembe namembnosti.

−

1

−

(1) Glede vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso določene s tem poglavjem zakona, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo davčni postopek oziroma davčno službo.

−

2

−

(2) Z globo od 2.000 do 75.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne predloži napovedi za odmero davka v skladu z drugim odstavkom 139. člena tega zakona.

−

3

−

(3) Z globo od 400 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

−

4

−

(4) Z globo od 200 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če ne predloži napovedi za odmero davka v skladu z drugim odstavkom 139. člena tega zakona.

−

5

·

3. SUBVENCIONIRANJE CENE MALICE

1

·

3. SUBVENCIONIRANJE CENE MALICE

1

·

(1) Pokojnine in drugi prejemki, priznani na podlagi pravic iz 4. in 431. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 10/08 - ZVarDod, 38/10 - ZUKN, 61/10 - ZSVarPre, 79/10 - ZPKDPIZ, 94/11 - odločba US in 105/11 - odločba US; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1), ter osnove, ki se usklajujejo na podlagi ZPIZ-1, se, ne glede na določbe 150.a in 150.b člena ZPIZ-1, do 31. decembra 2012 ne uskladijo.

1

·

(1) Pokojnine in drugi prejemki, priznani na podlagi pravic iz 4. in 431. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 10/08 - ZVarDod, 38/10 - ZUKN, 61/10 - ZSVarPre, 79/10 - ZPKDPIZ, 94/11 - odločba US in 105/11 - odločba US; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1), ter osnove, ki se usklajujejo na podlagi ZPIZ-1, se, ne glede na določbe 150.a in 150.b člena ZPIZ-1, do 31. decembra 2012 ne uskladijo.

2

−

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se pokojnine, za katerih izplačilo zagotavlja Republika Slovenija sredstva iz državnega proračuna, v skladu z 232. členom ZPIZ-1, ki na dan pred uveljavitvijo tega zakona oziroma ob uveljavitvi pravice presegajo znesek 622,00 eurov, s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona oziroma pravice uskladijo tako, da se zmanjšajo za:

2

+

(2) (razveljavljen)

3

−

- celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ do 100 eurov, če znaša pokojnina do 777,50 eurov, pri čemer pa pokojnina ne more znašati manj kot 622,00 eurov;

3

+

(3) (razveljavljen)

4

−

- celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ do 150 eurov, če znaša pokojnina do 933,00 eurov;

4

+

(4) (razveljavljen)

5

−

- celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ do 200 eurov, če znaša pokojnina do 1.088,50 eurov;

−

6

−

- celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ do 250 eurov, če znaša pokojnina do 1.244,00 eurov;

−

7

−

- celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ do 300 eurov, če znaša pokojnina do 1.450,00 eurov

−

8

−

- celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ do 350 eurov, če znaša pokojnina nad 1.450,00 eurov.

−

9

−

(3) Če pokojnina, usklajena po prejšnjem odstavku, presega znesek 1.450,00 eurov, se dodatno uskladi tako, da se zmanjša za celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar ne pod znesek 1.450,00 eurov.

−

10

−

(4) Če se po uveljavitvi tega zakona spremeni delež sredstev, ki jih za izplačilo pokojnine iz drugega odstavka tega člena zagotavlja Republika Slovenija iz državnega proračuna, se pokojnina od prvega dne naslednjega meseca po nastali spremembi preračuna in uskladi na način, določen v drugem odstavku tega člena, če so zanj še izpolnjeni pogoji, sicer pa izplačuje v pripadajoči višini.

−

11

·

(5) Določbe drugega do četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo za pokojnine, za katere zagotavlja Republika Slovenija del oziroma celoten del sredstev iz državnega proračuna v skladu z 232. členom ZPIZ-1, in sicer za:

5

·

(5) Določbe drugega do četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo za pokojnine, za katere zagotavlja Republika Slovenija del oziroma celoten del sredstev iz državnega proračuna v skladu z 232. členom ZPIZ-1, in sicer za:

12

·

- pokojnine pripadnikov Teritorialne obrambe Republike Slovenije, policistov, operativnih delavcev kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, oboroženih pripadnikov narodne zaščite ter pripadnikov enot za zveze Republike in občin, ki so v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. do 18. 7. 1991 opravljali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije;

6

·

- pokojnine pripadnikov Teritorialne obrambe Republike Slovenije, policistov, operativnih delavcev kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, oboroženih pripadnikov narodne zaščite ter pripadnikov enot za zveze Republike in občin, ki so v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. do 18. 7. 1991 opravljali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije;

+

7

+

- upravičence do dela pokojnine za upoštevanje obdobij pokojninske dobe do 31. 3. 1992 pri nosilcih zavarovanja v drugih republikah nekdanje SFRJ;

13

·

- pokojnine žrtev dachavskih procesov;

8

·

- pokojnine žrtev dachavskih procesov;

14

·

- pokojnine delavcev pri proizvodnji ter predelavi azbesta;

9

·

- pokojnine delavcev pri proizvodnji ter predelavi azbesta;

15

·

- dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij iz 189. člena ZPIZ-1;

10

·

- dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij iz 189. člena ZPIZ-1;

16

·

- dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij, prebitih v invalidskih podjetjih, za katere po 226. členu ZPIZ-1 niso bili plačani prispevki;

11

·

- dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij, prebitih v invalidskih podjetjih, za katere po 226. členu ZPIZ-1 niso bili plačani prispevki;

17

·

- dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij pokojninske dobe iz četrtega odstavka iz 193. in 201. člena ZPIZ-1;

12

·

- dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij pokojninske dobe iz četrtega odstavka iz 193. in 201. člena ZPIZ-1;

18

·

- dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij iz 54., 55. oziroma 56. člena ZPIZ-1.

13

·

- dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij iz 54., 55. oziroma 56. člena ZPIZ-1.

19

−

(6) V obdobju od uveljavitve tega zakona do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka družbenega bruto proizvoda, se letni dodatek iz 136.b člena ZPIZ-1 izplačuje v naslednjih zneskih:

14

+

(6) (prenehal veljati)

20

−

- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 414 eurov, se letni dodatek izplača v višini 367,95 eurov;

−

21

−

- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 414,01 eurov do 518 eurov, se letni dodatek izplača v višini 223,56 eurov;

−

22

−

- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 518,01 eurov do 622 eurov, se letni dodatek izplača v višini 166 eurov;

−

23

−

- uživalcem nadomestil iz tretje alinee prvega odstavka 136.b člena ZPIZ-1, ki prejemajo nadomestilo v znesku do 622 eurov, se letni dodatek izplača v višini 166 eurov;

−

24

−

- uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja iz druge in tretje alinee prvega odstavka 136.b člena ZPIZ-1, katerih pokojnina oziroma nadomestilo v mesecu izplačila letnega dodatka presega 622,00 eurov se letni dodatek ne izplača.

−

25

·

3. NA PODROČJU UVELJAVLJANJA PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV

15

·

3. NA PODROČJU UVELJAVLJANJA PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV

1

−

(1) Ne glede na 2. točko prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10 in 40/11; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS) se kot premoženje po ZUPJS ne štejejo osebni avtomobili oziroma enosledna vozila do vrednosti 8.060,00 eurov za vsak avtomobil oziroma enosledno vozilo, in osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb.

−

2

−

(2) Ne glede na drugi odstavek 22. člena ZUPJS otroški dodatek glede na uvrstitev v dohodkovni razred znaša mesečno:

−

3

−

(3) Ne glede na tretji odstavek 62. člena ZUPJS se ne glede na določbo prvega odstavka 23. člena ZUPJS do začetka šolskega ali študijskega leta 2014/15 do državne štipendije upravičeni državljani Republike Slovenije, ki so starejši od 18 let in izpolnjujejo druge pogoje po zakonu, ki ureja štipendiranje, in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 53 % neto povprečne plače na osebo v istem obdobju.

−

4

·

4. NA PODROČJU STARŠEVSKEGA VARSTVA IN DRUŽINSKIH PREJEMKOV

1

·

4. NA PODROČJU STARŠEVSKEGA VARSTVA IN DRUŽINSKIH PREJEMKOV

1

−

Določbe od 144. člena do 150. člena tega zakona veljajo do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka družbenega bruto proizvoda.

1

+

Določbe prvega in drugega odstavka 144. člena ter od 145. člena do 150. člena tega zakona veljajo do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka družbenega bruto proizvoda.

2

·

6. NA PODROČJU SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKOV

2

·

6. NA PODROČJU SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKOV

1

−

(1) Ne glede na prvi odstavek 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10 in 40/11; v nadaljnjem besedilu: ZSVarPre), osnovni znesek minimalnega dohodka od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 znaša 260 eurov.

1

+

(1) ( prenehal veljati )

2

−

(2) Ne glede na drugi odstavek 23. člena ZSVarPre se od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel pred obdobjem iz prvega odstavka 20. člena ZSVarPre, vendar v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve vloge, upoštevajo, če dosegajo ali presegajo višino 13.780 eurov.

2

+

(2) ( prenehal veljati )

3

−

(3) Ne glede na 5. točko prvega odstavka 24. člena ZSVarPre se od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 kot premoženje po ZSVarPre ne upoštevajo osebni avtomobili ali enosledna vozila v vrednosti do višine 8.060 eurov.

3

+

(3) ( prenehal veljati )

4

−

(4) Ne glede na 5., 10., 11., 12. in 13. točko prvega odstavka 26. člena ZSVarPre se od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 višine minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka, povečajo za 0,1 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

4

+

(4) ( prenehal veljati )

5

−

(5) Ne glede na prvi odstavek 27. člena ZSVarPre se od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780 eurov.

5

+

(5) ( prenehal veljati )

6

−

(6) Ne glede na četrti odstavek 32. člena ZSVarPre, 8.a člen in drugi odstavek 9.a člena Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83 ter Uradni list RS, št. 114/06 - ZUTPG, 61/10 - ZSVarPre in 40/11 - ZSVarPre-A; v nadaljnjem besedilu: ZDVDTP), se od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 višina transferjev za osebe, ki jih določa ZDVDTP, določi v višini, kot je določena s Sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2011 (Uradni list RS, št. 57/11), za nadomestilo za invalidnost in za dodatek za tujo nego in pomoč.

6

+

(6) ( prenehal veljati )

7

−

(7) Ne glede na 1. točko drugega odstavka 50. člena ZSVarPre se višina minimalnega dohodka, določena v skladu s prvim odstavkom 50. člena ZSVarPre, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre, od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 poveča za 0,73 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

7

+

(7) ( prenehal veljati )

8

−

(8) Ne glede na 2. točko drugega odstavka 50. člena ZSVarPre se višina minimalnega dohodka, določena v skladu s prvim odstavkom 50. člena ZSVarPre, od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre, poveča za 0,36 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

8

+

(8) ( prenehal veljati )

9

−

(9) Ne glede na prvi odstavek in 1. točko četrtega odstavka 51. člena ZSVarPre se višina varstvenega dodatka od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 določi v višini 0,73 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

9

+

(9) ( prenehal veljati )

10

−

(10) Ne glede na 2. točko četrtega odstavka 51. člena ZSVarPre se višina varstvenega dodatka od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 določi v višini 0,36 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

10

+

(10) ( prenehal veljati )

11

·

7. NA PODROČJU USKLAJEVANJA TRANSFERJEV POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM V REPUBLIKI SLOVENIJI

11

·

7. NA PODROČJU USKLAJEVANJA TRANSFERJEV POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM V REPUBLIKI SLOVENIJI

1

−

Transferji posameznikom in gospodinjstvom, ki se usklajujejo na podlagi Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 - ZŠtip, 10/08 - ZVarDod, 71/08, 98/09 - ZIUZGK, 62/10 - ZUPJS, 85/10 in 94/10 - ZIU) se od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 ne usklajujejo, razen osnovnega zneska minimalnega dohodka iz prve alineje 5. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.

−

2

·

8. NA PODROČJU PLAČ, POVRAČIL STROŠKOV IN NEKATERIH DRUGIH PREJEMKOV ZAPOSLENIH TER ZA OMEJEVANJE STROŠKOV V JAVNEM SEKTORJU

1

·

8. NA PODROČJU PLAČ, POVRAČIL STROŠKOV IN NEKATERIH DRUGIH PREJEMKOV ZAPOSLENIH TER ZA OMEJEVANJE STROŠKOV V JAVNEM SEKTORJU

1

−

Ne glede na določbe 22. in 22.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju javnim uslužbencem in funkcionarjem v letu 2013 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost.

−

1

−

(1) Ne glede na prvi odstavek 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08 in 89/08) in splošnih aktov, ki urejajo plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence v drugih državnih organih, lahko v letu 2013 višina dela plače javnega uslužbenca za plačilo delovne uspešnosti pri opravljanju rednih delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta, načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna, znaša največ 20 odstotkov njegove osnovne plače. Če se javnemu uslužbencu izplačuje del plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 30 odstotkov njegove osnovne plače.

−

2

−

(2) Javnim uslužbencem, za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05, 103/05, 12/06, 36/06, 46/06, 77/06, 128/06, 37/07, 95/07, 112/07, 104/08, 123/08, 21/09, 61/09, 91/09, 3/10, 27/10, 45/10, 62/10, 88/10, 10/11, 45/11, 53/11, 86/11 in 26/12), se del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v letu 2013 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena uredbe iz prejšnjega odstavka.

−

3

−

(3) Za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko v letu 2013 uporabniki proračuna porabijo največ 60 odstotkov sredstev iz prihrankov, določenih v 22.d členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

−

1

−

(1) Določbe od 164. člena do 181. člena tega zakona se uporabljajo do uveljavitve kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, ki bodo sklenjene po sprejetju tega zakona, s katerimi se uredijo povračila stroškov v zvezi z delom in nekateri drugi prejemki.

−

2

−

(2) Javni uslužbenci, za katere povračila stroškov in nekaterih drugih prejemkov ne ureja kolektivna pogodba in funkcionarji (v nadaljnjem besedilu tega podpoglavja: zaposleni), povračila stroškov in druge prejemke prejemajo v skladu s tem zakonom.

−

3

−

(3) Povračila stroškov in drugi prejemki v zvezi z delom pripadajo zaposlenim pod pogoji in v višini, določeni v tem zakonu, s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon, razen prejemka iz 176. člena tega zakona. V času uporabe tega zakona se za zaposlene v javnem sektorju določbe kolektivnih pogodb, predpisov ter splošnih aktov, ki urejajo povračila stroškov in druge prejemke drugače, ne uporabljajo.

−

1

−

(1) Regres za prehrano je povračilo stroškov prehrane med delom.

−

2

−

(2) Višina regresa za prehrano med delom znaša 3,52 eurov.

−

3

−

(3) Izplačilo regresa iz prejšnjega odstavka pripada zaposlenemu za dan prisotnosti na delu, pri čemer se kot dan prisotnosti šteje osem ur.

−

4

−

(4) Ne glede na prejšnji odstavek je do regresa upravičen tudi zaposleni, ki dela več kot štiri in manj kot osem ur dnevno oziroma dela krajši delovni čas na podlagi zakona.

−

5

−

(5) Če je delovni čas razporejen neenakomerno, se število regresov za prehrano določi tako, da se število ur mesečne delovne obveznosti deli z osem.

−

6

−

(6) Če zaposleni v določenem mesecu dela preko polnega delovnega časa, mu za vsakih izpolnjenih osem ur dela preko polnega delovnega časa pripada znesek iz drugega odstavka tega člena.

−

7

−

(7) Zaposleni ni upravičen do regresa za prehrano v skladu s tem členom, če mu delodajalec zagotovi brezplačno prehrano med delom. Če je cena zagotovljene prehrane nižja od zneska regresa za prehrano, je zaposleni upravičen do plačila razlike do višine zneska iz drugega odstavka tega člena.

−

8

−

(8) Ne glede na prejšnji odstavek je zaposleni upravičen do zneska iz drugega odstavka tega člena, če za zaposlenega zagotovljena prehrana iz zdravstvenih, dietnih, verskih ali drugih razlogov ni ustrezna. Zaposleni je o tem dolžan predložiti ustrezna dokazila.

−

9

−

(9) Če je zaposleni na službenem potovanju in ni upravičen do dnevnice v skladu s tem zakonom, mu pripada še en znesek regresa za prehrano v primeru, da službeno potovanje traja več kot osem ur.

−

1

−

(1) Nadomestilo za ločeno življenje se zaposlenemu, ki je razporejen na delo več kot 70 kilometrov izven kraja bivališča njegove ožje družine in živi ločeno od ožje družine, izplačuje kot mesečno nadomestilo stroškov stanovanja. Ožja družina so zakonec, zunajzakonski partner, otroci in posvojenci, ki jih je zaposleni po zakonu dolžan preživljati in jih tudi dejansko preživlja, ter partner v času trajanja registrirane istospolne partnerske skupnosti, če je zaposleni pred razporeditvijo z njimi skupaj prebival.

−

2

−

(2) Višina nadomestila za ločeno življenje znaša 140,54 eurov mesečno.

−

1

−

(1) Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada zaposlenemu glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra.

−

2

−

(2) Zaposlenemu pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Če zaposleni nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna kilometrina v višini 8 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov.

−

3

−

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mesečna višina povračila stroškov prevoza na delo in z dela ne more znašati več kot znaša višina minimalne plače za mesečno delovno obveznost, razen če je bil zaposleni premeščen, prevzet na podlagi zakona ali je po odločitvi oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju.

−

4

−

(4) Če mora zaposleni zaradi potreb delovnega procesa, izrednega dogodka ali zaradi dela izven redno predvidenega razporeda priti na delo večkrat, kot je število delovnih dni, se mu za te prihode in odhode povrnejo stroški prevoza, ne glede na omejitev višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela iz prejšnjega odstavka.

−

5

−

(5) Če je organiziran ali zagotovljen brezplačni prevoz oziroma, če delodajalec zagotovi brezplačni prevoz na delo in z dela, zaposlenemu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne pripada.

−

6

−

(6) Če zaposleni opravlja delo v več krajih, se mu za razdaljo med temi kraji povrnejo stroški prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Če zaposleni nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna kilometrina v višini 8 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov.

−

7

−

(7) Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se podrobneje uredi s kolektivnimi pogodbami dejavnosti ali poklicev, za javne uslužbence, za katere povračila stroškov prevoza na delo in z dela ne ureja kolektivna pogodba, in funkcionarje, pa z uredbo.

−

1

−

(1) Kraj, iz katerega se zaposleni vozi na delo in z dela, je kraj bivališča oziroma kraj, iz katerega se zaposleni dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu.

−

2

−

(2) Če ima zaposleni v uporabi službeno stanovanje, se povračilo stroškov prevoza obračuna od kraja službenega stanovanja. Če zaposleni zavrne dodelitev službenega stanovanja, se mu ne glede na način obračuna stroškov prevoza iz tega člena obračunajo in povrnejo stroški prevoza od kraja dodeljenega službenega stanovanja oziroma kraja, iz katerega se dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji kraju opravljanja dela.

−

3

−

(3) Če je bil zaposleni premeščen oziroma prevzet na podlagi zakona ali je po odločitvi oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju, ki je od njegovega dotedanjega delovnega mesta oziroma bivališča, iz katerega prihaja na delo, oddaljen več kot 70 kilometrov, se zaposlenemu povrnejo stroški v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena.

−

1

−

(1) Zaposleni poda pisno izjavo za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. Izjava vključuje naslednje podatke:

−

2

−

1. bivališče,

−

3

−

2. kraj, od koder se zaposleni dejansko vozi na delo,

−

4

−

3. razdalja od bivališča do delovnega mesta (v kilometrih),

−

5

−

4. razdalja od kraja, od koder se zaposleni dejansko vozi na delo do delovnega mesta (v kilometrih).

−

6

−

(2) Vsako spremembo podatkov iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka mora zaposleni v osmih dneh sporočiti pristojni službi delodajalca.

−

7

−

(3) Resničnost podatkov iz izjave nadzira delodajalec v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, oziroma zakonom, ki ureja javne uslužbence. Zaposleni mora na zahtevo delodajalca predložiti dokumente, ki dokazujejo dejstva, navedena v izjavi.

−

8

−

(4) Podajanje neresničnih podatkov iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena je razlog za izredno odpoved delovnega razmerja po zakonu, ki ureja delovna razmerja.

−

1

−

(1) Zaposlenemu se povrnejo stroški, nastali na službenem potovanju, na katerega je zaposleni napoten z nalogom za službeno potovanje (v nadaljnjem besedilu: potni nalog). Za službeno potovanje šteje potovanje, na katerega je napoten zaposleni, da opravi določeno nalogo izven kraja, v katerem v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravlja delo.

1

+

(1) ( prenehal veljati )

2

−

(2) Kot stroški na službenem potovanju v državi se štejejo:

2

+

(2) ( prenehal veljati )

3

−

- stroški javnega prevoza,

−

4

−

- dnevnica kot povračilo stroškov prehrane,

−

5

−

- kilometrina, če je bila za službeno potovanje odobrena uporaba lastnega avtomobila,

−

6

−

- parkirnina,

−

7

−

- stroški prenočevanja in

−

8

−

- drugi stroški, vezani na opravljanje nalog na službenem potovanju in z izkazanim računom.

−

9

·

(3) Zaposleni ima pred pričetkom službenega potovanja v tujino pravico do akontacije stroškov za službeno potovanje.

3

·

(3) Zaposleni ima pred pričetkom službenega potovanja v tujino pravico do akontacije stroškov za službeno potovanje.

10

·

(4) Višine dnevnic za službena potovanja v tujino glede na stroške v posamezni državi oziroma kraju, povračilo stroškov za prenočišče, povračilo stroškov prevoza in povračilo drugih stroškov, nastalih na službenem potovanju v tujino, uredi vlada z uredbo.

4

·

(4) Višine dnevnic za službena potovanja v tujino glede na stroške v posamezni državi oziroma kraju, povračilo stroškov za prenočišče, povračilo stroškov prevoza in povračilo drugih stroškov, nastalih na službenem potovanju v tujino, uredi vlada z uredbo.

1

−

(1) Dnevnica za službeno potovanje v Republiki Sloveniji je povračilo stroškov prehrane zaposlenemu za tri obroke dnevno na službenem potovanju.

−

2

−

(2) Do dnevnice iz prejšnjega odstavka v višini 16 eurov je zaposleni upravičen, če službeno potovanje traja več kot 12 ur.

−

3

−

(3) Zaposleni, ki ima na službenem potovanju poravnano celotno prehrano v ceni druge storitve ali pa mu prehrano poravna organizator, nima pravice do dnevnice. Če ima zaposleni na službenem potovanju zagotovljene brezplačne obroke, se za zagotovljeni brezplačni zajtrk odšteje 20 odstotkov, za brezplačno kosilo oziroma večerjo pa za vsak obrok 40 odstotkov vrednosti dnevnice.

−

4

−

(4) Dnevnica in regres za prehrano se izključujeta.

−

1

−

(1) Uporaba lastnega avtomobila v službene namene je izjemoma, če drugače ni možno opraviti službene poti oziroma rednega dela, mogoča samo na podlagi dogovora med delodajalcem in zaposlenim.

−

2

−

(2) Če je zaposlenemu v službene namene odobrena uporaba lastnega avtomobila, se mu povrnejo stroški za občasno uporabo avtomobila v obliki kilometrine na podlagi potnega naloga. Kilometrina za uporabo lastnega avtomobila v službene namene znaša 18 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženi kilometer. Kilometrina za stalno uporabo lastnega avtomobila za opravljanje dela iz pogodbe o zaposlitvi znaša 30 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženi kilometer.

−

1

−

Stroški prenočevanja na službenem potovanju v Republiki Sloveniji se zaposlenemu povrnejo v višini zneska računa za prenočevanje, ki ga predhodno odobri delodajalec, upoštevaje načelo dobrega gospodarjenja z javnimi sredstvi.

−

1

−

(1) Zaposleni je upravičen do terenskega dodatka, kadar je napoten na delo izven kraja sedeža delodajalca oziroma izven kraja, kjer v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravlja delo, in sta tam zaposlenemu zagotovljena brezplačna prehrana in prenočišče.

−

2

−

(2) Višina terenskega dodatka znaša dnevno 21 odstotkov dnevnice za službeno potovanje v državi.

−

3

−

(3) Terenski dodatek in dnevnica se izključujeta.

−

1

−

(1) Zaposlenim se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 86/08, 112/08, 3/09, 16/09, 23/09, 33/09, 48/09, 91/09, 31/10, 83/10, 89/10, 59/11 in 6/12; v nadaljnjem besedilu: Kolektivne pogodbe za javni sektor) in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa.

−

2

−

(2) Zaposlenim, ki so v letu 2012 v mesecu pred izplačilom regresa za letni dopust, uvrščeni:

−

3

−

- do vključno 13. plačnega razreda se izplača regres v znesku 692 eurov,

−

4

−

- od 14. do vključno 19. plačnega razreda se izplača regres v znesku 657,40 eurov,

−

5

−

- od 20. do vključno 26. plačnega razreda se izplača regres v znesku 493,05 eurov,

−

6

−

- od 27. do vključno 33. plačnega razreda se izplača regres v znesku 328,70 eurov,

−

7

−

- od 34. do vključno 39. plačnega razreda se izplača regres v znesku 164,35 eurov in

−

8

−

- od 40. do vključno 65. plačnega razreda se izplača regres v znesku 100 eurov.

−

9

−

(3) Zaposlenim, ki so v letu 2013 v mesecu pred izplačilom regresa za letni dopust uvrščeni v 40. in nižje plačne razrede, se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, Kolektivne pogodbe za javni sektor in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2013 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa.

−

10

−

(4) Zaposlenim, ki so v letu 2013 v mesecu pred izplačilom regresa, uvrščeni:

−

11

−

- do vključno 13. plačnega razreda se izplača regres v znesku 692 eurov,

−

12

−

- od 14. do vključno 30. plačnega razreda se izplača regres v znesku 484,40 eurov in

−

13

−

- od 31. do vključno 40. plačnega razreda se izplača regres v znesku 346 eurov.

−

14

−

(5) Zaposlenim, ki so v letu 2013 v mesecu pred izplačilom regresa za letni dopust uvrščeni v 41. ali višji plačni razred, se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, Kolektivne pogodbe za javni sektor in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2013 ne izplača regres za letni dopust.

−

15

−

(6) Regres za letni dopust se zaposlenim izplača pri plači za mesec maj 2013.

−

16

−

(7) Plačni razred za določitev višine regresa zaposlenim iz tega člena je plačni razred, v katerega je uvrščen zaposleni na zadnji dan v mesecu pred mesecem izplačila regresa. Če zaposleni na ta dan še ni pridobil pravice do plače v skladu s plačnim razredom, v katerega je uvrščen, je plačni razred za določitev višine regresa plačni razred, v skladu s katerim je zaposleni prejel plačo za mesec pred mesecem izplačila regresa. Za zaposlene, ki jim do uveljavitve tega zakona niso bila odpravljena oziroma izplačana nesorazmerja v osnovnih plačah, je plačni razred za določitev višine regresa najbližji plačni razred, ki ustreza osnovni plači, ki jo je javni uslužbenec prejel za mesec pred mesecem izplačila regresa.

−

1

−

(1) Zaposlenemu pripada jubilejna nagrada v višini:

−

2

−

- za 10 let delovne dobe 288,76 eurov,

−

3

−

- za 20 let delovne dobe 433,13 eurov,

−

4

−

- za 30 let delovne dobe 577,51 eurov.

−

5

−

(2) Jubilejna nagrada se izplača zaposlenemu ob izplačilu plače v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogojev.

−

6

−

(3) Delovna doba po tem členu je delovna doba, ki jo je zaposleni izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju.

−

1

−

(1) Delodajalec je dolžan izplačati zaposlenemu solidarnostno pomoč v primerih oziroma ob izpolnitvi pogojev, določenih s tem zakonom.

−

2

−

(2) Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen zaposleni v primeru, ko njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer iz tretjega odstavka tega člena, ne presega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače.

−

3

−

(3) Zaposlenemu pripada solidarnostna pomoč v višini 577,51 eurov v naslednjih primerih:

−

4

−

- ob smrti ožjega družinskega člana (ožji družinski člani so zakonec, zunajzakonski partner, partner v času trajanja registrirane istospolne partnerske skupnosti, otroci ter posvojenci, ki jih je zaposleni po zakonu dolžan preživljati in jih je tudi dejansko preživljal),

−

5

−

- ob ugotovitvi invalidnosti II. in III. kategorije, ugotovljene na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,

−

6

−

- zaradi bolezni, ki traja šest mesecev ali več, ne glede na to, ali je zaposleni zaradi bolezni, ki v koledarskem letu traja šest mesecev ali več, odsoten z dela ali pa dela po štiri ure dnevno,

−

7

−

- naravne nesreče, kot jih določajo predpisi o zaščiti in reševanju, ali požara, ki huje prizadeneta premoženje zaposlenega.

−

8

−

(4) V primeru iz četrte alineje prejšnjega odstavka je zaposleni do izplačila solidarnostne pomoči upravičen ne glede na določbo drugega odstavka tega člena.

−

9

−

(5) Izplačilo solidarnostne pomoči na podlagi primerov iz tretjega odstavka tega člena se med seboj ne izključuje.

−

10

−

(6) Zaposleni je dolžan ob izpolnitvi pogojev za izplačilo solidarnostne pomoči predložiti ustrezna dokazila.

−

11

−

(7) V primeru smrti zaposlenega se solidarnostna pomoč izplača njegovi družini.

−

12

−

(8) Solidarnostna pomoč ne pripada zaposlenemu, ki je odsoten zaradi poškodbe pri delu.

−

13

−

(9) Zaposleni lahko vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni po nastanku primera iz tretjega odstavka tega člena.

−

1

−

(1) Odpravnina ob odhodu v pokoj znaša dve povprečni mesečni plači zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dve zadnji mesečni plači zaposlenega, če je to zanj ugodneje.

−

2

−

(2) Zaposleni je v primeru, ko je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe, upravičen do razlike do višine odpravnine, če so bila sredstva za dokup nižja od odpravnine.

−

3

−

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena zaposlenemu v javnem sektorju ob odhodu v pokoj pripada odpravnina v višini treh povprečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma tri zadnje plače zaposlenega, če je to zanj ugodneje, če se upokoji v dveh mesecih po izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine.

−

4

−

(4) V primeru, da zaposleni po upokojitvi ponovno sklene delovno razmerje pri delodajalcu v javnem sektorju, mu ob ponovni upokojitvi odpravnina ne pripada.

−

1

−

(1) Mesečna nagrada za obvezno opravljanje prakse za celotno mesečno obveznost se določi:

−

2

−

- za dijake v višini 47 eurov,

−

3

−

- za študente v višini 97,26 eurov.

−

4

−

(2) Nagrada se izplača v sorazmernem deležu glede na število dni prisotnosti.

−

5

−

(3) Študentom in dijakom na praksi pripadata povračilo stroškov prevoza in regres za prehrano v višini in pod pogoji, ki veljajo za zaposlene.

−

1

−

Zneski iz 166., 167., 172., 177., 178. in 180. člena tega zakona se usklajujejo na enak način in v enaki višini, kot se usklajuje vrednost plačnih razredov, pri čemer se prva uskladitev višin teh zneskov izvede ob prvi uskladitvi osnovnih plač po uveljavitvi tega zakona. 8.3 Omejitev zaposlovanja, omejitve sklepanja pogodb in druge omejitve v javnem sektorju

1

+

8.3 Omejitev zaposlovanja, omejitve sklepanja pogodb in druge omejitve v javnem sektorju

1

·

(1) Uporabniki proračuna ne smejo sklepati avtorskih in podjemnih pogodb, razen na podlagi izrecno določene podlage v posebnih predpisih, ali kadar je avtorska in podjemna pogodba sklenjena za:

1

·

(1) Uporabniki proračuna ne smejo sklepati avtorskih in podjemnih pogodb, razen na podlagi izrecno določene podlage v posebnih predpisih, ali kadar je avtorska in podjemna pogodba sklenjena za:

2

·

- izvajanje strokovnih usposabljanj, strokovnih izpitov in preizkusov znanja, ki se izvajajo v za ta namen ustanovljenih organizacijskih enotah,

2

·

- izvajanje strokovnih usposabljanj, strokovnih izpitov in preizkusov znanja, ki se izvajajo v za ta namen ustanovljenih organizacijskih enotah,

3

·

- izvajanje znanstveno raziskovalnega dela za nemoteno delovanje javnih visokošolskih in raziskovalnih zavodov,

3

·

- izvajanje znanstveno raziskovalnega dela za nemoteno delovanje javnih visokošolskih in raziskovalnih zavodov,

4

·

- izvajanje posebnih projektov, če so za te projekte zagotovljena dodatna finančna sredstva,

4

·

- izvajanje posebnih projektov, če so za te projekte zagotovljena dodatna finančna sredstva,

5

·

- izvajanje projektov institucionalne izgradnje, ki se financirajo iz sredstev Evropske unije ali drugih tujih sredstev,

5

·

- izvajanje projektov institucionalne izgradnje, ki se financirajo iz sredstev Evropske unije ali drugih tujih sredstev,

6

·

- pisno in ustno prevajanje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite in postopkih policije s tujimi državljani,

6

·

- pisno in ustno prevajanje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite in postopkih policije s tujimi državljani,

7

·

- izvajanje strokovnih opravil na področju arbitraže,

7

·

- izvajanje strokovnih opravil na področju arbitraže,

8

·

- izvajanje prevajanja ali tolmačenja za potrebe ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve,

8

·

- izvajanje prevajanja ali tolmačenja za potrebe ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve,

9

·

- izvajanje programov bilateralne tehnične pomoči.

9

·

- izvajanje programov bilateralne tehnične pomoči.

10

·

(2) Uporabniki proračuna lahko na podlagi soglasja iz 186. člena tega zakona sklepajo tudi druge avtorske in podjemne pogodbe in prevzemajo obveznosti za plačilo stroškov zaradi opravljanja dela dijaka ali študenta na podlagi ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela.

10

·

(2) Uporabniki proračuna lahko na podlagi soglasja iz 186. člena tega zakona sklepajo tudi druge avtorske in podjemne pogodbe in prevzemajo obveznosti za plačilo stroškov zaradi opravljanja dela dijaka ali študenta na podlagi ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela.

+

11

+

(3) V primeru, da se avtorska ali podjemna pogodba sklepa na podlagi zakona, ki ureja javno naročanje, morajo uporabniki proračuna od dajalcev soglasja navedenih v 186. členu zakona, pridobiti soglasje samo k objavi obvestila o naročilu oziroma k posredovanju povabila k oddaji ponudb.

1

−

(1) Soglasje iz drugega odstavka 183. člena tega zakona in soglasje iz drugega odstavka 184. člena tega zakona izda:

1

+

(1) Soglasje iz drugega odstavka 183. člena tega zakona in soglasje iz drugega in tretjega odstavka 184. člena tega zakona izda:

2

·

- za organe državne uprave, vlada, na predlog ministra;

2

·

- za organe državne uprave, vlada, na predlog ministra;

3

·

- za posredne uporabnike proračuna, ki niso javni zavodi in katerih ustanovitelj in financer je država, vlada, na predlog pristojnega ministra;

3

·

- za posredne uporabnike proračuna, ki niso javni zavodi in katerih ustanovitelj in financer je država, vlada, na predlog pristojnega ministra;

4

·

- za posredne uporabnike proračuna, ki niso javni zavodi in katerih ustanovitelj in financer je lokalna skupnost, župan;

4

·

- za posredne uporabnike proračuna, ki niso javni zavodi in katerih ustanovitelj in financer je lokalna skupnost, župan;

5

·

- za posredne uporabnike proračuna, ki niso javni zavodi in katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, financer pa država, vlada, na predlog pristojnega ministra;

5

·

- za posredne uporabnike proračuna, ki niso javni zavodi in katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, financer pa država, vlada, na predlog pristojnega ministra;

6

·

- za sodišča, predsednik vrhovnega sodišča, za državna tožilstva, generalni državni tožilec, za državno pravobranilstvo, generalni državni pravobranilec;

6

·

- za sodišča, predsednik vrhovnega sodišča, za državna tožilstva, generalni državni tožilec, za državno pravobranilstvo, generalni državni pravobranilec;

7

·

- za javni zavod Radiotelevizija Slovenija, Programski svet javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija;

7

·

- za javni zavod Radiotelevizija Slovenija, Programski svet javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija;

8

·

- za Kmetijsko gozdarsko zbornico in kmetijsko gozdarske zavode, vlada, na predlog pristojnega ministra;

8

·

- za Kmetijsko gozdarsko zbornico in kmetijsko gozdarske zavode, vlada, na predlog pristojnega ministra;

9

·

- za javne visokošolske in raziskovalne zavode, upravni odbor javnega zavoda;

9

·

- za javne visokošolske in raziskovalne zavode, upravni odbor javnega zavoda;

10

·

- za javne zavode, katerih ustanovitelj je država ali lokalna skupnost, financer pa država, svet javnega zavoda s predhodnim soglasjem pristojnega ministra,

10

·

- za javne zavode, katerih ustanovitelj je država ali lokalna skupnost, financer pa država, svet javnega zavoda s predhodnim soglasjem pristojnega ministra,

11

·

- za javne zavode, katerih ustanovitelj je država, financer pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, svet javnega zavoda s predhodnim soglasjem pristojnega ministra,

11

·

- za javne zavode, katerih ustanovitelj je država, financer pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, svet javnega zavoda s predhodnim soglasjem pristojnega ministra,

12

·

- za javne zavode, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, financer pa lokalna skupnost ali Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, svet javnega zavoda s predhodnim soglasjem župana.

12

·

- za javne zavode, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, financer pa lokalna skupnost ali Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, svet javnega zavoda s predhodnim soglasjem župana.

13

−

(2) V drugih državnih organih, neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna, ki niso našteti v prejšnjem odstavku, in v upravah lokalnih skupnosti, o zaposlitvah iz razlogov, navedenih v drugem odstavku 183. člena tega zakona, o sklepanju avtorskih in podjemnih pogodb in o prevzemanju obveznosti za plačilo stroškov zaradi opravljanja dela dijaka ali študenta na podlagi ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela iz drugega odstavka 184. člena tega zakona, odloča predstojnik.

13

+

(2) V drugih državnih organih, neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna, ki niso našteti v prejšnjem odstavku, in v upravah lokalnih skupnosti, o zaposlitvah iz razlogov, navedenih v drugem odstavku 183. člena tega zakona, o sklepanju avtorskih in podjemnih pogodb in o prevzemanju obveznosti za plačilo stroškov zaradi opravljanja dela dijaka ali študenta na podlagi ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela iz drugega in tretjega odstavka 184. člena tega zakona, odloča predstojnik.

1

−

(1) Pogodba o zaposlitvi preneha veljati javnemu uslužbencu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi prvega odstavka 36. člena v povezavi s prvim odstavkom 54. člena oziroma četrtim odstavkom 430. člena ali 402. členom ali 404. členom ZPIZ-1.

1

+

(1) Pogodba o zaposlitvi preneha veljati javnemu uslužbencu (moški in ženska), ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za moške na podlagi četrtega, v prehodnem obdobju pa na podlagi petega odstavka 27. člena, v povezavi s prvim in drugim odstavkom 398. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 46/13 - ZIPRS1314-A, 63/13 - ZIUPTDSV, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 107/13 - odl. US, 111/13 - ZMEPIZ-1 in 44/14 - ORZPIZ206).

2

·

(2) Pogodba o zaposlitvi javnemu uslužbencu iz prejšnjega odstavka preneha veljati na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik prvi delovni dan po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev iz prejšnjega odstavka. Javni uslužbenec ima pravico do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dveh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.

2

·

(2) Pogodba o zaposlitvi javnemu uslužbencu iz prejšnjega odstavka preneha veljati na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik prvi delovni dan po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev iz prejšnjega odstavka. Javni uslužbenec ima pravico do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dveh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.

3

·

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena javnemu uslužbencu pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati, če se delodajalec in javni uslužbenec za zagotovitev nemotenega delovnega procesa v roku dveh mesecev od izpolnitve pogojev iz prvega odstavka tega člena dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja. V dogovoru o nadaljevanju delovnega razmerja se določi tudi trajanje delovnega razmerja, javnemu uslužbencu pa po prenehanju delovnega razmerja pripada pravica do odpravnine v višini treh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma treh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.

3

·

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena javnemu uslužbencu pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati, če se delodajalec in javni uslužbenec za zagotovitev nemotenega delovnega procesa v roku dveh mesecev od izpolnitve pogojev iz prvega odstavka tega člena dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja. V dogovoru o nadaljevanju delovnega razmerja se določi tudi trajanje delovnega razmerja, javnemu uslužbencu pa po prenehanju delovnega razmerja pripada pravica do odpravnine v višini treh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma treh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.

4

·

(4) Delodajalec lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

4

·

(4) Delodajalec lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

5

·

9. NA PODROČJU OBDAVČITVE NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA VEČJE VREDNOSTI

5

·

9. NA PODROČJU OBDAVČITVE NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA VEČJE VREDNOSTI

1

−

S tem zakonom se ureja obveznost plačevanja davka na nepremično premoženje večje vrednosti (v nadaljnjem besedilu: davek na nepremično premoženje). Davek na nepremično premoženje se odmerja do vključno leta 2014.

−

1

−

Prihodki od davka na nepremično premoženje pripadajo proračunu Republike Slovenije.

−

1

−

(1) Z davkom na nepremično premoženje se obdavčijo nepremičnine na območju Republike Slovenije, kot so po stanju na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, določene v registru nepremičnin, ki pripadajo istemu lastniku, kadar njihova skupna vrednost znaša najmanj 1.000.000 eurov.

−

2

−

(2) Za nepremičnine po prejšnjem odstavku se štejejo vse nepremičnine, razen nepremičnine za poslovno in industrijsko rabo ter za javni namen.

−

3

−

(3) Nepremičnine za industrijsko in poslovno rabo ter javni namen so stavbe in deli stavb, ki so v registru nepremičnin evidentirani z naslednjimi šiframi dejanske rabe: 1130001, 1211101, 1211102, 1211103, 1274001, 1212001, 1242001, 1242002, 1242003, 1242006, 1211201, 1211202, 1230104, 1230105, 1230401, 1230101, 1230102, 1230103, 1230106, 1230402, 1261002, 1220101, 1220301, 1220201, 1220302, 1230404, 1262001, 1262002, 1262003, 1263001, 1263002, 1263003, 1263004, 1264001, 1264002, 1264003, 1264004, 1264005, 1272103, 1251001, 1252002, 1252003, 1241006, 1251000, 1251003, 1251004, 1251005, 1251006, 1251007, 1251008, 1251009, 1252001, 1252004, 1252005, 1252006, 1252007, 1252008, 1252009, 1252010, 1271302, 1271101, 1271201, 1274023, 1230201, 1241003, 1241004, 1241007, 1241008, 1241009, 1242005, 1261001, 1265001, 1265002, 1265003, 1272101, 1273001, 1220102, 1230302, 1230303, 1241002, 1241005, 1242004, 1261003, 1272102, 1272201, 1274002, 1274003, 1274004, 1274005, 1274006, 1274007, 1274008, 1274009, 1274010, 1274012, 1274013, 1274014, 1274015, 1274018, 1274019, 1274021, 1274024, 1230301, 1241001, 1251002, 1274011, 1274016, 1274017, 1274020 in 1274022, parcele, na katerih so stavbe in deli stavb s temi šiframi dejanske rabe in je njihova vrednost izračunana z modelom vrednotenja za pozidana zemljišča v skladu s predpisi množičnega vrednotenja nepremičnin, in parcele, ki so v registru nepremičnin evidentirane po namenski rabi kot kmetijska, gozdna in vodna zemljišča ali so javno dobro.

−

1

−

(1) Davčni zavezanec za davek na nepremično premoženje je fizična ali pravna oseba, ki je na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek, evidentirana v registru nepremičnin kot lastnik nepremičnin.

−

2

−

(2) V primeru solastnine ali skupne lastnine na nepremičnini je davčni zavezanec vsak solastnik ali skupni lastnik sorazmerno s svojim lastniškim deležem. Če solastniški deleži v registru nepremičnin niso določeni ali jih ni mogoče določiti, se za potrebe tega zakona šteje, da so enaki. V primeru skupne lastnine se za potrebe tega zakona šteje, da so deleži skupnih lastnikov na skupni lastnini enaki.

−

3

−

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena je za nepremičnino v lasti Republike Slovenije ali občine, ki ji je v registru nepremičnin določen upravljavec, davčni zavezanec upravljavec nepremičnine, ki je na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek, evidentiran v registru nepremičnin.

−

1

−

Davčna osnova je seštevek posplošene tržne vrednosti nepremičnin v lasti istega lastnika, ugotovljene s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin in pripisane nepremičninam v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek.

−

1

−

Davčna stopnja se odmerja od davčne osnove v višini:

−

2

−

- 0,5 %, kadar znaša davčna osnova od 1.000.000 eurov do vključno 2.000.000 eurov,

−

3

−

- 1,0 %, kadar znaša davčna osnova nad 2.000.000 eurov.

−

1

−

(1) Davčni organ odmeri davek na nepremično premoženje za tekoče leto na podlagi podatkov o nepremičninah, o lastnikih oziroma upravljavcih nepremičnin in o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin, kot so na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, evidentirani v registru nepremičnin, ter po davčni stopnji iz prejšnjega člena.

−

2

−

(2) Davčni organ odmeri davek z odločbo, ki jo izda do 31. maja za tekoče leto.

−

3

−

(3) Organ, pristojen za evidentiranje nepremičnin in množično vrednotenje nepremičnin, pošlje podatke o nepremičninah, ki so predmet obdavčitve, o njihovi posplošeni tržni vrednosti ter o lastnikih oziroma upravljavcih po stanju v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, davčnemu organu enkrat letno in sicer najkasneje do 1. marca leta, za katero se davek odmerja.

−

4

−

(4) Glede plačila v obrokih se smiselno uporabljata drugi stavek prvega odstavka in drugi odstavek 387. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo in 32/12).

−

1

−

Glede vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso določene s tem poglavjem zakona, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo davčni postopek oziroma davčno službo.

−

2

·

10. NA PODROČJU ŠTIPENDIRANJA

1

·

10. NA PODROČJU ŠTIPENDIRANJA

1

−

(1) Ne glede na prvi odstavek 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 18/11 in 78/11) se v primeru, če primanjkljaj državnega proračuna za leto 2013 oziroma 2014 preseže 3 % bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: presežni primanjkljaj), splošna stopnja davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) v naslednjem letu poveča tako, da se zagotovijo dodatni prihodki državnega proračuna, s katerimi se krije presežni primanjkljaj predhodnega leta, vendar ne več kot za 3 odstotne točke.

−

2

−

(2) Presežni primanjkljaj državnega proračuna za namene povečanja splošne stopnje DDV po tem zakonu ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi podatkov o realizaciji državnega proračuna po zaključnem računu za predhodno proračunsko leto na dan 28. februarja koledarskega leta, v katerem se povečuje splošna stopnja DDV.

−

3

−

(3) Povečanje splošne stopnje DDV iz prvega odstavka tega člena se zaokroži na 0,5 odstotne točke in velja od 1. aprila do 31. decembra koledarskega leta, v katerem se povečuje splošna stopnja DDV.

−

4

−

(4) Splošno stopnjo DDV v skladu s tem zakonom in prehodno ureditev za njeno uveljavitev določi vlada in ju objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najkasneje do 15. marca koledarskega leta, v katerem se povečuje splošna stopnja DDV.

−

5

·

12. NA PODROČJU DOHODNINE

1

·

12. NA PODROČJU DOHODNINE

1

−

(1) V lestvici za odmero dohodnine iz prvega odstavka 122. člena zakona, ki ureja dohodnino, se za leto 2013 in 2014 določi dodatna stopnja dohodnine v višini 50 %, če znaša neto letna davčna osnova nad 69.313 eurov.

1

+

(1) V lestvici za odmero dohodnine iz prvega odstavka 122. člena zakona, ki ureja dohodnino, se za leto 2013 in 2014 ter za leto 2015 določi dodatna stopnja dohodnine v višini 50 %, če znaša neto letna davčna osnova nad 69.313 eurov.

2

−

(2) Prva uskladitev zneska neto davčne osnove iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z drugim in tretjim odstavkom 122. člena Zakona o dohodnini za leto 2013. V. DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAKONOV, TRAJNIH UKREPOV IN ZAČASNIH UKREPOV

2

+

(2) Prva uskladitev zneska neto davčne osnove iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z drugim in tretjim odstavkom 122. člena Zakona o dohodnini za leto 2013.

+

3

+

(3) Ne glede na prvi odstavek 122. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14-odl. US, 50/14, 23/15 in 55/15; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) so stopnje dohodnine za davčno leto 2016: če znaša neto letna davčna osnova znaša dohodnina v eurih nad do 8.021,34 16% 8.021,34 20.400,00 1.283,41 + 27% nad 8.021,34 20.400,00 70.907,20 4.625,65 + 41% nad 20.400,00 70.907,20 25.333,60 + 50% nad 70.907,20

+

4

+

(4) Uskladitev zneskov iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z drugim in tretjim odstavkom 122. člena ZDoh-2. V. DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAKONOV, TRAJNIH UKREPOV IN ZAČASNIH UKREPOV

3

·

1. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

5

·

1. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

1

−

S 1. septembrom 2012 se začnejo uporabljati določbe tretjega odstavka 17. člena, 40. in drugega odstavka 75. člena zakona. S 1. septembrom 2013 se začnejo uporabljati določbe prvega odstavka 20. člena, 20.a člena, tretjega odstavka 61. člena, četrtega in petega odstavka 63. člena, 64. člena, prvega odstavka 67. člena, 83. člena in šesta alinea desetega odstavka 95. člena zakona. V šolskem letu 2012/2013 evidenca iz desetega odstavka 95. člena zakona namesto zaključnih ocen iz šeste alinee desetega odstavka 95. člena zakona vsebuje zaključne ocene učenca pri posameznih predmetih v 9. razredu, pri predmetih tehnika in tehnologija ter državljanska in domovinska vzgoja ter etika pa zaključni oceni iz 8. razreda. Do začetka uporabe določb iz prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo določbe Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 - uradno prečiščeno besedilo, 102/07 in 107/10).

1

+

S 1. septembrom 2012 se začnejo uporabljati določbe tretjega odstavka 17. člena, 40. in drugega odstavka 75. člena zakona. S 1. septembrom 2013 se začnejo uporabljati določbe prvega odstavka 20. člena, četrtega odstavka 63. člena, 64. člena, prvega odstavka 67. člena, 83. člena in šesta alinea desetega odstavka 95. člena zakona. V šolskem letu 2012/2013 evidenca iz desetega odstavka 95. člena zakona namesto zaključnih ocen iz šeste alinee desetega odstavka 95. člena zakona vsebuje zaključne ocene učenca pri posameznih predmetih v 9. razredu, pri predmetih tehnika in tehnologija ter državljanska in domovinska vzgoja ter etika pa zaključni oceni iz 8. razreda. Do začetka uporabe določb iz prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo določbe Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 - uradno prečiščeno besedilo, 102/07 in 107/10).

2

·

13. Zakon o vrtcih

2

·

13. Zakon o vrtcih

1

−

(1) Ne glede na določbo prve alineje 1.a točke 11. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 - ZDavP, 34/96, 87/97, 3/98, 7/98 - odločba US, 106/99 - ZPIZ-1, 81/00, 97/01 - ZSDP, 97/01 in 62/10 - odločba US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o prispevkih za socialno varnost) zavarovanci iz 9. točke prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 - ZUPJS in 87/11) plačujejo prispevek za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela v višini 5,96 odstotkov.

1

+

(1) Ne glede na določbo prve alineje 1.a točke 11. Člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 - ZDavP, 34/96 , 87/97 , 3/98 , 7/98 - odločba US, 106/99 - ZPIZ-1, 81/00, 97/01 - ZSDP, 97/01 in 62/10 - odločba US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o prispevkih za socialno varnost) zavarovanci iz 9. točke prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 - ZUPJS in 87/11) plačujejo prispevek za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela v višini 5,96 odstotkov.

2

·

(2) Ne glede na določbo druge alineje 1.a točke 11. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje plača prispevek za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela za zavarovance iz prejšnjega odstavka v višini 5,96 odstotkov.

2

·

(2) Ne glede na določbo druge alineje 1.a točke 11. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje plača prispevek za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela za zavarovance iz prejšnjega odstavka v višini 5,96 odstotkov.

3

·

(3) Ne glede na prejšnja odstavka se za brezposelne osebe, ki so do uveljavitve tega zakona prejemniki nadomestila med začasno zadržanostjo z dela na podlagi predpisov, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, ali so do uveljavitve tega zakona že vložile zahtevek za uveljavitev te pravice, o katerem še ni bilo dokončno odločeno, določbi prve in druge alineje 1.a točke 11. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost uporabljata do izteka pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti oziroma do njenega predčasnega prenehanja.

3

·

(3) Ne glede na prejšnja odstavka se za brezposelne osebe, ki so do uveljavitve tega zakona prejemniki nadomestila med začasno zadržanostjo z dela na podlagi predpisov, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, ali so do uveljavitve tega zakona že vložile zahtevek za uveljavitev te pravice, o katerem še ni bilo dokončno odločeno, določbi prve in druge alineje 1.a točke 11. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost uporabljata do izteka pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti oziroma do njenega predčasnega prenehanja.

1

−

Prehod na nov način izplačevanja denarnih prejemkov po 86. členu zakona izvedejo upravne enote s postopnim pomikanjem izplačil do konca leta 2012. Ne glede na določbo 86. člena zakona mesečni prejemki za leto 2012 v prehodnem obdobju iz prejšnjega odstavka dospejo v izplačilo: Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.

1

+

Prehod na nov način izplačevanja denarnih prejemkov po 86. členu zakona izvedejo upravne enote s postopnim pomikanjem izplačil do konca leta 2012. Ne glede na določbo 86. člena zakona mesečni prejemki za leto 2012 v prehodnem obdobju iz prejšnjega odstavka dospejo v izplačilo:

+

2

+

- za julij 2012 3. julija 2012;

+

3

+

- za avgust 2012 13. avgusta 2012;

+

4

+

- za september 2012 19. septembra 2012;

+

5

+

- za oktober 2012 25. oktobra 2012;

+

6

+

- za november 2012 3. decembra 2012;

+

7

+

- za december 2012 3. januarja 2013. Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.

2

·

18. Zakon o vojnih veteranih

8

·

18. Zakon o vojnih veteranih

1

−

(1) Davek na nepremično premoženje se za leto 2012 odmeri za obdobje od prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen, do konca leta.

−

2

−

(2) Ne glede na 191. člen tega zakona so v letu 2012 predmet obdavčitve z davkom na nepremično premoženje nepremičnine na območju Republike Slovenije, kot so po stanju na prvi dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen, določene v registru nepremičnin.

−

3

−

(3) Ne glede na 192. člen tega zakona je v letu 2012 davčni zavezanec oseba, ki je na prvi dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen, v registru nepremičnin evidentirana kot lastnik oziroma kot upravljavec nepremičnin.

−

4

−

(4) Ne glede na 193. člen tega zakona je v letu 2012 za določitev davčne osnove merodajna posplošena tržna vrednost nepremičnin, ki je prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen, pripisana nepremičnini v registru nepremičnin.

−

5

−

(5) Za leto 2012 se davčna obveznost, določena v skladu s 194. členom tega zakona zmanjša za 50 %.

−

6

−

(6) Ne glede na drugi in tretji odstavek 195. člena tega zakona davčni organ v letu 2012 izda odločbo o odmeri davka na nepremično premoženje v roku treh mesecev po uveljavitvi zakona, organ pristojen za evidentiranje in množično vrednotenje nepremičnin pa pošlje podatke iz tretjega odstavka 195. člena tega zakona po stanju na prvi dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen, davčnemu organu v roku dveh mesecev od uveljavitve zakona.

−

7

·

29. Začasni ukrepi na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev

1

·

29. Začasni ukrepi na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev

1

−

Zaposlenim, ki so v letu 2012 do uveljavitve tega zakona prejeli regres za letni dopust v drugačni višini, kot jo določa ta zakon, se ob naslednjih izplačilih regresa višina regresa zniža za znesek razlike med izplačanim regresom in regresom, določenim s tem zakonom.

−

1

−

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 411-01/12-13/122 Ljubljana, dne 11. maja 2012 EPA 263-VI Državni zbor Republike Slovenije dr. Gregor Virant l.r. Predsednik

1

+

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Plačna lestvica, veljavna od prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen Zakon za uravnoteženje javnih financ

1

−

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF-F) Razglašam Zakon o spremembah Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF-F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. novembra 2019. Št. 003-02-9/2019-7 Ljubljana, dne 30. novembra 2019 Borut Pahor predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH ZAKONA ZA URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC (ZUJF-F)

−

1

−

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2020.

−

2

−

(2) Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 - ZPIZ-2, 104/12 - ZIPRS1314, 105/12, 25/13 - odl. US, 46/13 - ZIPRS1314-A, 56/13 - ZŠtip-1, 63/13 - ZOsn-I, 63/13 - ZJAKRS-A, 99/13 - ZUPJS-C, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 101/13 - ZDavNepr, 107/13 - odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 - odl. US, 90/15, 102/15, 63/16 - ZDoh-2R, 77/17 - ZMVN-1 in 33/19 - ZMVN-1A). Št. 411-01/19-23/31 Ljubljana, dne 22. novembra 2019 EPA 691-VIII Državni zbor Republike Slovenije mag. Dejan Židan predsednik

−