Skip to content
← Back to list

Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka

ZUKD-1

Base

6. 6. 2014

ZUKD-1C · amendment

New

16. 6. 2014

ZUKD-1-NPB3 · unofficial consolidated text

10articles changed
+3removed
+7modified
added 176removed 635words
13paragraphs
1
·
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1
·
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
2
·
1. Katastrski dohodek je pavšalna ocena možnega tržnega dohodka od dejavnosti kmetijstva in gozdarstva na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, ki bi ga bilo mogoče doseči s povprečno krajevno običajno vrsto in ravnijo pridelave na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v Republiki Sloveniji za namene izvajanja kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti.
2
·
1. Katastrski dohodek je pavšalna ocena možnega tržnega dohodka od dejavnosti kmetijstva in gozdarstva na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, ki bi ga bilo mogoče doseči s povprečno krajevno običajno vrsto in ravnijo pridelave na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v Republiki Sloveniji za namene izvajanja kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti.
3
·
2. Kot kmetijsko zemljišče se šteje zemljišče, ki je po predpisih o evidentiranju nepremičnin po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirano kot kmetijsko zemljišče.
3
·
2. Kot kmetijsko zemljišče se šteje zemljišče, ki je po predpisih o evidentiranju nepremičnin po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirano kot kmetijsko zemljišče.
4
·
3. Kot gozdno zemljišče se šteje zemljišče, ki je po predpisih o evidentiranju nepremičnin po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirano kot gozdno zemljišče.
4
·
3. Kot gozdno zemljišče se šteje zemljišče, ki je po predpisih o evidentiranju nepremičnin po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirano kot gozdno zemljišče.
5
−
4. Boniteta zemljišča je podatek o proizvodni sposobnosti zemljišč, ki se v obliki bonitetnih točk vodi v zemljiškem katastru po predpisih o evidentiranju nepremičnin.
5
+
4. Boniteta zemljišča je podatek o proizvodni sposobnosti zemljišč, ki se v obliki bonitetnih točk vodi v zemljiškem katastru po predpisih o evidentiranju nepremičnin. 4.a Rastiščni koeficient je podatek o proizvodni sposobnosti gozdnih zemljišč, po predpisih o gozdovih, ki se vodi v registru nepremičnin.
6
·
5. Proizvodno območje je območje s podobnimi naravnimi danostmi in gospodarskimi pogoji za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je po predpisih o statistiki opredeljeno kot statistična regija in je kot tako evidentirano v zemljiškem katastru.
6
·
5. Proizvodno območje je območje s podobnimi naravnimi danostmi in gospodarskimi pogoji za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je po predpisih o statistiki opredeljeno kot statistična regija in je kot tako evidentirano v zemljiškem katastru.
7
·
6. Območja posebnih režimov za kmetovanje so območja, na katerih je skladno s predpisi zaradi okoljevarstvenih in drugih javnih interesov omejena intenzivnost pridelave (kot npr. vodovarstvena območja, območja Natura 2000, območja krajinskih parkov in podobno).
7
·
6. Območja posebnih režimov za kmetovanje so območja, na katerih je skladno s predpisi zaradi okoljevarstvenih in drugih javnih interesov omejena intenzivnost pridelave (kot npr. vodovarstvena območja, območja Natura 2000, območja krajinskih parkov in podobno).
8
·
7. Pavšalna ocena dohodka na panj je ocena možnega tržnega dohodka od čebelarstva, ki bi ga bilo mogoče doseči s povprečno krajevno običajno vrsto in ravnijo reje čebel.
8
·
7. Pavšalna ocena dohodka na panj je ocena možnega tržnega dohodka od čebelarstva, ki bi ga bilo mogoče doseči s povprečno krajevno običajno vrsto in ravnijo reje čebel.
1
·
(1) Katastrski dohodek in pavšalno oceno dohodka na panj ugotavlja Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GURS).
1
·
(1) Katastrski dohodek in pavšalno oceno dohodka na panj ugotavlja Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GURS).
2
·
(2) Naloge ugotavljanja katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj so:
2
·
(2) Naloge ugotavljanja katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj so:
3
·
1. vodenje podatkov o podrobnejši vrsti dejanske rabe kmetijskih zemljišč, o proizvodnih območjih in območjih posebnih režimov za kmetovanje v zemljiškem katastru;
3
·
1. vodenje podatkov o podrobnejši vrsti dejanske rabe kmetijskih zemljišč, o proizvodnih območjih in območjih posebnih režimov za kmetovanje v zemljiškem katastru;
4
·
2. pridobivanje podatkov o cenah, tehnologijah in intenzivnosti kmetijske in gozdarske pridelave, ki so potrebni za izračun katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, skladno s 5. in 7. členom tega zakona;
4
·
2. pridobivanje podatkov o cenah, tehnologijah in intenzivnosti kmetijske in gozdarske pridelave, ki so potrebni za izračun katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, skladno s 5. in 7. členom tega zakona;
5
·
3. izdelava predlogov kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj ter izračun odstotka za zmanjšanje katastrskega dohodka za zemljišča znotraj območij posebnih režimov za kmetovanje;
5
·
3. izdelava predlogov kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj ter izračun odstotka za zmanjšanje katastrskega dohodka za zemljišča znotraj območij posebnih režimov za kmetovanje;
6
·
4. vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje evidence kalkulacij;
6
·
4. vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje evidence kalkulacij;
7
−
5. priprava predloga zneskov katastrskega dohodka na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč glede na proizvodno območje, vrsto dejanske rabe in boniteto zemljišča (v nadaljnjem besedilu: lestvice katastrskega dohodka) in pavšalne ocene dohodka na panj;
7
+
5. priprava predloga zneskov katastrskega dohodka na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč glede na proizvodno območje, vrsto dejanske rabe in boniteto zemljišča oziroma rastiščni koeficient (v nadaljnjem besedilu: lestvice katastrskega dohodka) in pavšalne ocene dohodka na panj;
8
·
6. pripisovanje katastrskega dohodka zemljiščem, kot so evidentirana v zemljiškem katastru;
8
·
6. pripisovanje katastrskega dohodka zemljiščem, kot so evidentirana v zemljiškem katastru;
9
·
7. druge naloge, povezane z ugotavljanjem katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj.
9
·
7. druge naloge, povezane z ugotavljanjem katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj.
1
·
(1) Katastrski dohodek se izračuna kot razlika med tržno vrednostjo možne pridelave (v nadaljnjem besedilu: tržni prihodek) na posameznem kmetijskem ali gozdnem zemljišču (v nadaljnjem besedilu: zemljišče) in upravičenimi nujnimi pridelovalnimi stroški (v nadaljnjem besedilu: stroški), ob upoštevanju povprečne velikosti kmetije, kot jo izkazujejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SURS).
1
·
(1) Katastrski dohodek se izračuna kot razlika med tržno vrednostjo možne pridelave (v nadaljnjem besedilu: tržni prihodek) na posameznem kmetijskem ali gozdnem zemljišču (v nadaljnjem besedilu: zemljišče) in upravičenimi nujnimi pridelovalnimi stroški (v nadaljnjem besedilu: stroški), ob upoštevanju povprečne velikosti kmetije, kot jo izkazujejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SURS).
2
·
(2) Katastrski dohodek je lahko negativen.
2
·
(2) Katastrski dohodek je lahko negativen.
3
·
(3) Tržni prihodek je zmnožek možnega pridelka od posamezne vrste rastlinske in živinorejske pridelave na enem hektaru zemljišča in njegove odkupne cene.
3
·
(3) Tržni prihodek je zmnožek možnega pridelka od posamezne vrste rastlinske in živinorejske pridelave na enem hektaru zemljišča in njegove odkupne cene.
4
·
(4) Kot odkupna cena se upošteva povprečna odkupna cena posameznega pridelka za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, ki jo objavi SURS. Za pridelke, za katere ni mogoče pridobiti podatka o odkupni ceni od SURS, se upošteva cena, kot jo izkazuje tržno informacijski sistem ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za pridelke, za katere je mogoče uveljaviti pavšalno nadomestilo vstopnega davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), se kot del odkupne cene upošteva tudi pavšalno nadomestilo.
4
·
(4) Kot odkupna cena se upošteva povprečna odkupna cena posameznega pridelka za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, ki jo objavi SURS. Za pridelke, za katere ni mogoče pridobiti podatka o odkupni ceni od SURS, se upošteva cena, kot jo izkazuje tržno informacijski sistem ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za pridelke, za katere je mogoče uveljaviti pavšalno nadomestilo vstopnega davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), se kot del odkupne cene upošteva tudi pavšalno nadomestilo.
5
−
(5) Kot možni pridelek se upošteva povprečni pridelek posamezne vrste rastlinskega in živinorejskega pridelka za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, kot ga izkazujejo podatki SURS za posamezno proizvodno območje, korigiran z boniteto zemljišča.
5
+
(5) Kot možni pridelek se upošteva povprečni pridelek posamezne vrste rastlinskega in živinorejskega pridelka za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, kot ga izkazujejo podatki SURS za posamezno proizvodno območje, korigiran z boniteto zemljišča oziroma z rastiščnim koeficientom.
6
·
(6) V primeru možne različne rastlinske in živinorejske pridelave na enaki vrsti podrobnejše vrste dejanske rabe zemljišča se kot pridelek upošteva tehtano povprečje možnih pridelkov rastlinske in živinorejske pridelave, ob upoštevanju običajne strukture rastlinske in živinorejske pridelave na proizvodnem območju, ki jo izkazujejo objavljeni podatki SURS.
6
·
(6) V primeru možne različne rastlinske in živinorejske pridelave na enaki vrsti podrobnejše vrste dejanske rabe zemljišča se kot pridelek upošteva tehtano povprečje možnih pridelkov rastlinske in živinorejske pridelave, ob upoštevanju običajne strukture rastlinske in živinorejske pridelave na proizvodnem območju, ki jo izkazujejo objavljeni podatki SURS.
7
·
(7) Strošek se ugotovi kot zmnožek upravičenega nujnega potroška in njegove nabavne cene.
7
·
(7) Strošek se ugotovi kot zmnožek upravičenega nujnega potroška in njegove nabavne cene.
8
·
(8) Kot stroški se upoštevajo standardizirani materialni stroški, stroški lastnih strojnih storitev, stroški tujih storitev, stroški amortizacije osnovnih sredstev in posredni stroški pridelave.
8
·
(8) Kot stroški se upoštevajo standardizirani materialni stroški, stroški lastnih strojnih storitev, stroški tujih storitev, stroški amortizacije osnovnih sredstev in posredni stroški pridelave.
9
·
(9) Standardizirani materialni stroški se določijo na podlagi podatkov o materialnih potroških kot jih za posamezno vrsto in obseg pridelave izkazujejo kalkulacije za izračunavanje katastrskega dohodka, in njihovih nabavnih cen, ki vključujejo tudi DDV. Vrednost lastnega dela se ne šteje med materialne stroške.
9
·
(9) Standardizirani materialni stroški se določijo na podlagi podatkov o materialnih potroških kot jih za posamezno vrsto in obseg pridelave izkazujejo kalkulacije za izračunavanje katastrskega dohodka, in njihovih nabavnih cen, ki vključujejo tudi DDV. Vrednost lastnega dela se ne šteje med materialne stroške.
10
·
(10) Stroški lastnih strojnih storitev se določijo ob upoštevanju porabe strojnih ur in vrste mehanizacije, kot jih za posamezno vrsto in obseg pridelave izkazujejo kalkulacije materialnih potroškov, kot jih na uro uporabe mehanizacije izkazujejo kalkulacije za določanje cen storitev preko strojnih krožkov, in cen materialnih potroškov.
10
·
(10) Stroški lastnih strojnih storitev se določijo ob upoštevanju porabe strojnih ur in vrste mehanizacije, kot jih za posamezno vrsto in obseg pridelave izkazujejo kalkulacije materialnih potroškov, kot jih na uro uporabe mehanizacije izkazujejo kalkulacije za določanje cen storitev preko strojnih krožkov, in cen materialnih potroškov.
11
·
(11) Kot stroški tujih storitev se priznavajo stroški običajno plačljivih tujih storitev, vključno z zavarovanjem in se določijo na ravni povprečne cene posamezne storitve.
11
·
(11) Kot stroški tujih storitev se priznavajo stroški običajno plačljivih tujih storitev, vključno z zavarovanjem in se določijo na ravni povprečne cene posamezne storitve.
12
·
(12) Stroški amortizacije osnovnih sredstev se določijo ob upoštevanju nabavnih vrednosti osnovnih sredstev, stopenj amortizacije in letne izkoriščenosti osnovnih sredstev, kot jih za posamezno vrsto in obseg pridelave izkazujejo kalkulacije.
12
·
(12) Stroški amortizacije osnovnih sredstev se določijo ob upoštevanju nabavnih vrednosti osnovnih sredstev, stopenj amortizacije in letne izkoriščenosti osnovnih sredstev, kot jih za posamezno vrsto in obseg pridelave izkazujejo kalkulacije.
13
·
(13) Kot nabavne cene materialnih potroškov in tujih storitev se upoštevajo povprečne nabavne cene za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja.
13
·
(13) Kot nabavne cene materialnih potroškov in tujih storitev se upoštevajo povprečne nabavne cene za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja.
14
·
(14) Kot nabavna vrednost osnovnih sredstev se upošteva tržna vrednost vključno z DDV, ugotovljena na podlagi povprečnih nabavnih cen za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, zmanjšana za delež investicijskih proračunskih podpor, to je proračunskih plačil, ki imajo naravo nadomestila stroškov investiranja. Delež investicijskih proračunskih podpor se ugotovi iz razmerja med skupno vrednostjo investicijskih proračunskih podpor, izplačanih v zadnjih treh letih pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, in skupno vrednostjo osnovnih sredstev, upoštevano v ekonomskih računih za kmetijstvo in gozdarstvo za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, kot jih izkazujejo podatki SURS.
14
·
(14) Kot nabavna vrednost osnovnih sredstev se upošteva tržna vrednost vključno z DDV, ugotovljena na podlagi povprečnih nabavnih cen za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, zmanjšana za delež investicijskih proračunskih podpor, to je proračunskih plačil, ki imajo naravo nadomestila stroškov investiranja. Delež investicijskih proračunskih podpor se ugotovi iz razmerja med skupno vrednostjo investicijskih proračunskih podpor, izplačanih v zadnjih treh letih pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, in skupno vrednostjo osnovnih sredstev, upoštevano v ekonomskih računih za kmetijstvo in gozdarstvo za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, kot jih izkazujejo podatki SURS.
15
·
(15) Kot posredni stroški pridelave se priznavajo običajni splošni stroški, vključno z DDV, povezani s kmetijo kot celoto, kot so: stroški zavarovanja in obdavčitve poslovnih nepremičnin, stroški elektrike, vode, drobnega orodja in materiala, delovne obleke, izobraževanja, strokovne literature in podobno.
15
·
(15) Kot posredni stroški pridelave se priznavajo običajni splošni stroški, vključno z DDV, povezani s kmetijo kot celoto, kot so: stroški zavarovanja in obdavčitve poslovnih nepremičnin, stroški elektrike, vode, drobnega orodja in materiala, delovne obleke, izobraževanja, strokovne literature in podobno.
16
·
(16) Na podlagi metodologije izračuna katastrskega dohodka se za posamezne pridelke izdelajo kalkulacije za ugotavljanje katastrskega dohodka.
16
·
(16) Na podlagi metodologije izračuna katastrskega dohodka se za posamezne pridelke izdelajo kalkulacije za ugotavljanje katastrskega dohodka.
1
−
(1) Katastrski dohodek se ugotovi na hektar zemljišča glede na vrsto dejanske rabe in boniteto zemljišča, na podlagi kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka za pridelke glede na posamezne vrste dejanske rabe.
1
+
(1) Katastrski dohodek kmetijskih zemljišč se ugotovi na hektar zemljišča glede na vrsto dejanske rabe in boniteto zemljišča, na podlagi kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka za pridelke, upoštevane za posamezno vrsto dejanske rabe.
2
·
(2) Katastrski dohodek se za kmetijska zemljišča za obdelavo ugotovi kot možni tržni dohodek od poljedelskih pridelkov, namenjenih za hrano, krmo in predelavo, glede na običajno strukturo pridelave (v nadaljnjem besedilu: njivski kolobar) na proizvodnem območju. Na posameznem proizvodnem območju se upoštevata površina in pridelek poljščin, ki z vsaj 70% pridelave prevladujejo v njivskem kolobarju (v nadaljnjem besedilu: reprezentančni pridelki), površine preostalih poljščin pa se prištejejo k reprezentančnim pridelkom s podobnimi agrotehničnimi zahtevami.
2
·
(2) Katastrski dohodek se za kmetijska zemljišča za obdelavo ugotovi kot možni tržni dohodek od poljedelskih pridelkov, namenjenih za hrano, krmo in predelavo, glede na običajno strukturo pridelave (v nadaljnjem besedilu: njivski kolobar) na proizvodnem območju. Na posameznem proizvodnem območju se upoštevata površina in pridelek poljščin, ki z vsaj 70% pridelave prevladujejo v njivskem kolobarju (v nadaljnjem besedilu: reprezentančni pridelki), površine preostalih poljščin pa se prištejejo k reprezentančnim pridelkom s podobnimi agrotehničnimi zahtevami.
3
·
(3) Katastrski dohodek se za kmetijska zemljišča pod travinjem ugotovi kot možni tržni dohodek od pridelkov travinja oziroma živinoreje, vezane na pridelek travinja. Na posameznem proizvodnem območju se upošteva vrsta reje, ki z vsaj 70% prevladuje v strukturi živinoreje na tem območju.
3
·
(3) Katastrski dohodek se za kmetijska zemljišča pod travinjem ugotovi kot možni tržni dohodek od pridelkov travinja oziroma živinoreje, vezane na pridelek travinja. Na posameznem proizvodnem območju se upošteva vrsta reje, ki z vsaj 70% prevladuje v strukturi živinoreje na tem območju.
4
·
(4) Katastrski dohodek se za kmetijska zemljišča pod trajnimi nasadi ugotovi kot tržni dohodek od rastlinskih pridelkov oziroma tehtanega povprečja rastlinskih pridelkov glede na strukturo trajnih kultur, zastopanih na proizvodnem območju, razen za vinograde, oljčnike in plantaže gozdnega drevja. Za vinograde se katastrski dohodek ugotovi kot kombinacija tržnega dohodka od pridelka grozdja in vina. Za oljčnike se katastrski dohodek ugotovi kot kombinacija tržnega dohodka od pridelka oljk in oljčnega olja. Za plantaže gozdnega drevja se katastrski dohodek ugotovi kot za gozd.
4
·
(4) Katastrski dohodek se za kmetijska zemljišča pod trajnimi nasadi ugotovi kot tržni dohodek od rastlinskih pridelkov oziroma tehtanega povprečja rastlinskih pridelkov glede na strukturo trajnih kultur, zastopanih na proizvodnem območju, razen za vinograde, oljčnike in plantaže gozdnega drevja. Za vinograde se katastrski dohodek ugotovi kot kombinacija tržnega dohodka od pridelka grozdja in vina. Za oljčnike se katastrski dohodek ugotovi kot kombinacija tržnega dohodka od pridelka oljk in oljčnega olja. Za plantaže gozdnega drevja se katastrski dohodek ugotovi kot za gozd.
5
·
(5) Katastrski dohodek se za kmetijska zemljišča pod posebnimi kulturami ugotovi kot tržni dohodek od rastlinskih pridelkov oziroma tehtanega povprečja rastlinskih pridelkov, ki prevladujejo v strukturi pridelave na proizvodnem območju, površine preostalih pridelkov pa se prištejejo k reprezentančnim pridelkom s podobnimi agrotehničnimi zahtevami.
5
·
(5) Katastrski dohodek se za kmetijska zemljišča pod posebnimi kulturami ugotovi kot tržni dohodek od rastlinskih pridelkov oziroma tehtanega povprečja rastlinskih pridelkov, ki prevladujejo v strukturi pridelave na proizvodnem območju, površine preostalih pridelkov pa se prištejejo k reprezentančnim pridelkom s podobnimi agrotehničnimi zahtevami.
6
·
(6) Katastrski dohodek se za kmetijska zemljišča izven rabe oziroma v zaraščanju ugotovi z upoštevanjem možne rabe, ki se določi na podlagi bonitete zemljišča, in sicer se za zemljišča z boniteto 50 in več šteje, da so kmetijska zemljišča za obdelavo, za zemljišča z boniteto pod 50 pa se šteje, da so kmetijska zemljišča pod travinjem.
6
·
(6) Katastrski dohodek se za kmetijska zemljišča izven rabe oziroma v zaraščanju ugotovi z upoštevanjem možne rabe, ki se določi na podlagi bonitete zemljišča, in sicer se za zemljišča z boniteto 50 in več šteje, da so kmetijska zemljišča za obdelavo, za zemljišča z boniteto pod 50 pa se šteje, da so kmetijska zemljišča pod travinjem.
7
−
(7) Katastrski dohodek gozda se ugotovi na podlagi podatkov o povprečnem poseku, kot jih izkazuje SURS.
7
+
(7) Katastrski dohodek gozda se ugotovi na hektar zemljišča glede na povprečni posek, strukturo gozdnih lesnih sortimentov, boniteto zemljišča in rastiščni koeficient, na podlagi kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka.
8
−
(8) Katastrski dohodek se pripiše vsakemu kmetijskemu in gozdnemu zemljišču glede na njegovo površino, vrsto dejanske rabe in boniteto zemljišča, kot se vodi v zemljiškem katastru na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja. Za zemljišča znotraj območij posebnih režimov za kmetovanje se katastrski dohodek zmanjša za odstotek zmanjšanja dohodka zaradi omejitev intenzivnosti pridelave, ki se določi na podlagi razmerja med oceno tržnega dohodka s kalkulacijami za pridelke, ki se upoštevajo za ugotavljanje katastrskega dohodka za posamezne vrste dejanske rabe znotraj območja posebnih režimov za kmetovanje, in oceno tržnega dohodka za iste pridelke ob upoštevanju omejitve intenzivnosti.
8
+
(8) Katastrski dohodek se pripiše vsakemu kmetijskemu in gozdnemu zemljišču glede na njegovo površino, vrsto dejanske rabe in boniteto zemljišča oziroma rastiščni koeficient, kot se vodi v zemljiškem katastru na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja. Za zemljišča znotraj območij posebnih režimov za kmetovanje se katastrski dohodek zmanjša za odstotek zmanjšanja dohodka zaradi omejitev intenzivnosti pridelave, ki se določi na podlagi razmerja med oceno tržnega dohodka s kalkulacijami za pridelke, ki se upoštevajo za ugotavljanje katastrskega dohodka za posamezne vrste dejanske rabe znotraj območja posebnih režimov za kmetovanje, in oceno tržnega dohodka za iste pridelke ob upoštevanju omejitve intenzivnosti.
1
−
(1) GURS vsako leto, na podlagi kalkulacij, ob upoštevanju spremembe odkupnih cen pridelkov, nabavnih cen materialnih potroškov in tujih storitev ter nabavnih vrednosti osnovnih sredstev za zadnja tri leta pred letom, za katero se dohodek ugotavlja, najkasneje do 15. aprila za tekoče leto pripravi, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, in ministrstvom, pristojnim za finance, predlog lestvic katastrskega dohodka in predlog pavšalne ocene dohodka na panj.
1
+
(1) GURS vsako leto na podlagi kalkulacij, ki veljajo na dan 15. aprila tekočega leta, ob upoštevanju spremembe povprečnih pridelkov, odkupnih cen pridelkov, nabavnih cen materialnih potroškov in tujih storitev ter nabavnih vrednosti osnovnih sredstev za zadnja tri leta pred letom, v katerem se dohodek ugotavlja, pripravi, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, in ministrstvom, pristojnim za finance, predlog lestvic katastrskega dohodka in predlog pavšalne ocene dohodka na panj za naslednje leto.
2
−
(2) Vlada na podlagi predloga določi lestvice katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za tekoče leto in jih najpozneje do 30. junija objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
2
+
(2) Vlada na podlagi predloga določi lestvice katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj in jih najpozneje do 30. junija tekočega leta za naslednje leto objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
3
−
(3) Šteje se, da so podatki o katastrskem dohodku oziroma pavšalni oceni dohodka na panj na dan objave pripisani zemljiščem v zemljiškem katastru oziroma čebeljim panjem v registru čebelnjakov.
3
+
(3) Katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na panj, ugotovljena v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, se pripišeta kmetijskim in gozdnim zemljiščem oziroma čebeljim panjem na dan 1. januarja leta po letu objave lestvic katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj.
+
4
+
(4) GURS zagotavlja vpogled v trenutne podatke o višini katastrskega dohodka za kmetijska in gozdna zemljišča. Najkasneje do 20. septembra tekočega leta GURS zagotovi tudi vpogled v podatke o katastrskem dohodku, izračunanem po lestvicah katastrskega dohodka za naslednje leto.
1
−
(1) GURS najmanj vsakih pet let preveri skladnost kalkulacij z ravnijo tehnologij in produktivnosti kmetijske in gozdarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
1
+
(1) GURS najmanj vsakih tri let preveri skladnost kalkulacij z ravnijo tehnologij in produktivnosti kmetijske in gozdarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
2
·
(2) Na podlagi analiz po potrebi pripravi predlog novih kalkulacij in jih za 30 dni z javnim pozivom k podajanju pripomb in predlogov razgrne na spletni strani GURS.
2
·
(2) Na podlagi analiz po potrebi pripravi predlog novih kalkulacij in jih za 30 dni z javnim pozivom k podajanju pripomb in predlogov razgrne na spletni strani GURS.
3
·
(3) Med javno razgrnitvijo lahko vsa strokovna in druga zainteresirana javnost pošlje pripombe in predloge.
3
·
(3) Med javno razgrnitvijo lahko vsa strokovna in druga zainteresirana javnost pošlje pripombe in predloge.
4
·
(4) Po proučitvi in ustreznem upoštevanju prejetih pripomb in predlogov GURS v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, in ministrstvom, pristojnim za finance, pripravi predlog novih kalkulacij.
4
·
(4) Po proučitvi in ustreznem upoštevanju prejetih pripomb in predlogov GURS v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, in ministrstvom, pristojnim za finance, pripravi predlog novih kalkulacij.
5
·
(5) Vlada na podlagi predloga kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka v tekočem letu določi nove kalkulacije za ugotavljanje katastrskega dohodka zemljišč in pavšalne ocene dohodka na panj za naslednje leto in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
5
·
(5) Vlada na podlagi predloga kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka v tekočem letu določi nove kalkulacije za ugotavljanje katastrskega dohodka zemljišč in pavšalne ocene dohodka na panj za naslednje leto in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
·
(1) Podatke o strukturi, obsegu in intenzivnosti pridelave pridobi GURS iz zbirk podatkov SURS in evidenc ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
1
·
(1) Podatke o strukturi, obsegu in intenzivnosti pridelave pridobi GURS iz zbirk podatkov SURS in evidenc ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
2
·
(2) Podatke o cenah GURS pridobiva od SURS in iz tržno informacijskega sistema ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
2
·
(2) Podatke o cenah GURS pridobiva od SURS in iz tržno informacijskega sistema ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
3
−
(3) Upravljavci javnih zbirk podatkov, iz katerih se pridobivajo podatki za ugotavljanje katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, morajo GURS enkrat letno, najpozneje do 31. marca, za pretekla tri leta omogočiti prevzem podatkov brezplačno. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
3
+
(3) Upravljavci javnih zbirk podatkov, iz katerih se pridobivajo podatki za ugotavljanje katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, morajo GURS enkrat letno, najpozneje do 31. marca, za pretekla tri leta omogočiti prevzem podatkov brezplačno. Priloga 1 : Povprečni katastrski dohodek na posamezno vrsto dejanske rabe v eurih na hektar zemljišča po statističnih regijah in za Slovenijo
1
−
(1) Ne glede na 5. in 6. člen zakona se katastrski dohodek za kmetijske in gozdne parcele za leto 2014, 2015 in 2016 določi in pripiše v višini katastrskega dohodka, pripisanega posamezni kmetijski in gozdni parceli na dan 31. avgusta 2013.
−
2
−
(2) Za novo nastale kmetijske in gozdne parcele, za kmetijske in gozdne parcele, katerim se je spremenila vrsta dejanske rabe in za kmetijske in gozdne parcele, katerim se je spremenil delež dejanske rabe za več kot 50 odstotkov glede na površino parcele, po 31. avgustu 2013, se za leto 2014, 2015 in 2016 določi in pripiše katastrski dohodek glede na vrsto dejanske rabe in bonitetne točke za kmetijska zemljišča oziroma rastiščni koeficient za gozdna zemljišča po naslednji enačbi: za kmetijska zemljišča: katastrski dohodek parcele = (povprečni katastrski dohodek/50) x bonitetne točke x površina za gozdna zemljišča: katastrski dohodek parcele = (povprečni katastrski dohodek/8) x rastiščni koeficient x površina
−
3
−
(3) Povprečni katastrski dohodek iz prejšnjega odstavka je katastrski dohodek, izračunan za posamezno vrsto dejanske rabe po statističnih regijah ali za Slovenijo, na stanje podatkov zemljiškega katastra na dan 31. avgusta 2013 kot navadno povprečje višine katastrskega dohodka parcel, preračunanega na hektar zemljišča, pripisanega na dan 31. avgusta 2013. Za izračun povprečnega katastrskega dohodka se upoštevajo parcele, ki imajo evidentirano v zemljiškem katastru eno dejansko rabo, ki se uporablja za izračun katastrskega dohodka. Če v statistični regiji pri posamezni vrsti dejanske rabe povprečni katastrski dohodek ni izračunan, se za izračun katastrskega dohodka uporabi povprečni katastrski dohodek za Slovenijo.
−
4
−
(4) Povprečni katastrski dohodek, izračunan v skladu s prejšnjim odstavkom, je določen v Prilogi 1, ki je sestavni del zakona.
−
5
−
(5) Ne glede na 7. člen zakona se pavšalna ocena dohodka na panj za leto 2014, 2015 in 2016 določi in pripiše v višini pavšalne ocene dohodka na panj, pripisane posameznemu panju za leto 2013.
−
6
−
(6) Šteje se, da sta katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na panj za leto 2014, ugotovljena v skladu s prvim, drugim in petim odstavkom tega člena, pripisana kmetijskim in gozdnim zemljiščem ter čebeljim panjem na dan 30. junija 2014.
−
7
−
(7) Za ugotavljanje katastrskega dohodka za leto 2014, 2015 in 2016 se 8. člen zakona ne uporablja. Katastrski dohodek oziroma pavšalna ocena dohodka na panj, ugotovljena v skladu s tem členom, se pripiše vsakemu kmetijskemu in gozdnemu zemljišču oziroma čebeljemu panju po stanju v zemljiškem katastru oziroma registru čebelnjakov na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja.
−
8
−
(8) Ne glede na 4. člen zakona se za namene določitve katastrskega dohodka za leto 2014, 2015 in 2016 v zemljiškem katastru evidentira dejanska raba kmetijskih zemljišč s šifro dejanske rabe 1000 in dejanska raba gozdnih zemljišč s šifro dejanske rabe: 2000 ter v okviru kmetijskih zemljišč evidentira podrobnejša dejanska raba z naslednjimi šiframi: 1160, 1180, 1211, 1212, 1221, 1230, 1240 in 1420.
−
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-1C) Razglašam Zakon o spremembah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-1C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. maja 2014. Št. 003-02-5/2014-11 Ljubljana, dne 4. junija 2014 Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH ZAKONA O UGOTAVLJANJU KATASTRSKEGA DOHODKA (ZUKD-1C)
−
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 435-05/14-3/21 Ljubljana, dne 27. maja 2014 EPA 1894-VI Državni zbor Republike Slovenije Janko Veber l.r. Predsednik Priloga 1: Povprečni katastrski dohodek
−