← Back to list
Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije
ZUNPEOVE
31articles changed
+6added
+7removed
+18modified
added 4467removed 1669words
133paragraphs
Version history
1
·
(1) Ta zakon z namenom doseganja podnebne nevtralnosti in ciljev na področju deleža energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi v Republiki Sloveniji ureja vzpostavitev prednostnih območij umeščanja naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE), posebnosti prostorskega načrtovanja in dovoljevanja naprav in objektov (v nadaljnjem besedilu: naprav), ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije (vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje), regulativne peskovnike, raziskovalno geotermalno koncesijo, spremljajočo energetsko dejavnost, nepotrebnost pridobivanja kulturnovarstvenega soglasja v določenih primerih, enkratno nadomestilo za občino za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav, pravna razmerja v zvezi s postavitvijo fotonapetostnih naprav na nepremičnine v solastnini in etažni lastnini ter ustanovitev brezplačne služnosti ali stavbne pravice na objektih v javni lasti.
1
·
(1) Ta zakon z namenom doseganja podnebne nevtralnosti in ciljev na področju deleža energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi v Republiki Sloveniji ureja vzpostavitev prednostnih območij umeščanja naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE), posebnosti prostorskega načrtovanja in dovoljevanja naprav in objektov (v nadaljnjem besedilu: naprav), ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije (vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje), regulativne peskovnike, raziskovalno geotermalno koncesijo, spremljajočo energetsko dejavnost, nepotrebnost pridobivanja kulturnovarstvenega soglasja v določenih primerih, enkratno nadomestilo za občino za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav, pravna razmerja v zvezi s postavitvijo fotonapetostnih naprav na nepremičnine v solastnini in etažni lastnini ter ustanovitev brezplačne služnosti ali stavbne pravice na objektih v javni lasti.
2
·
(2) S tem zakonom se zaradi doseganja namenov iz prejšnjega odstavka tudi spreminjajo in dopolnjujejo določbe:
2
·
(2) S tem zakonom se zaradi doseganja namenov iz prejšnjega odstavka tudi spreminjajo in dopolnjujejo določbe:
3
·
1. Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 - ZDU-1O),
3
·
1. Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 - ZDU-1O),
4
·
2. Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 - ZSDH-1A in 29/23),
4
·
2. Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 - ZSDH-1A in 29/23),
5
−
(5) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 82), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1711 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o spremembi direktiv (EU) 2018/2001 in (EU) 2019/944 glede izboljšanja zasnove trga električne energije v Uniji (UL L št. 2024/1711 z dne 26. 6. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2018/2001/EU), v delu, ki se nanaša na postopke izdaje dovoljenj in izdelave kartiranja, določitev prednostnih območij za pospešeno uvajanje OVE, sodelovanje javnosti pri določevanju območij za pospešeno uvajanje OVE ter izjeme pri presoji sprejemljivosti na varovana območja in presoji vplivov na okolje.
5
+
3. Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 - ZZdrI-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20 in 35/23 - odl. US),
6
·
4. Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 - uradno prečiščeno besedilo, 61/17 - GZ in 54/22),
6
·
4. Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 - uradno prečiščeno besedilo, 61/17 - GZ in 54/22),
7
·
5. Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 - ZKme-1D, 79/17 in 44/22),
7
·
5. Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 - ZKme-1D, 79/17 in 44/22),
8
·
6. Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 in 18/23 - ZDU-1O),
8
·
6. Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 in 18/23 - ZDU-1O),
9
·
7. Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 - ZON, 67/02, 110/02 - ZGO-1, 115/06 - ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 - ZDavNepr, 17/14, 22/14 - odl. US, 24/15, 9/16 - ZGGLRS in 77/16),
9
·
7. Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 - ZON, 67/02, 110/02 - ZGO-1, 115/06 - ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 - ZDavNepr, 17/14, 22/14 - odl. US, 24/15, 9/16 - ZGGLRS in 77/16),
10
·
8. Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 - ZNOrg).
10
·
8. Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 - ZNOrg).
11
·
(3) S tem zakonom se zaradi doseganja namenov iz prvega odstavka tega člena odstopa od določb naslednjih zakonov:
11
·
(3) S tem zakonom se zaradi doseganja namenov iz prvega odstavka tega člena odstopa od določb naslednjih zakonov:
12
·
1. Zakona o urejanja prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 - ZDU-1O),
12
·
1. Zakona o urejanja prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 - ZDU-1O),
13
·
2. Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 in 105/22 - ZZNŠPP),
13
·
2. Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 in 105/22 - ZZNŠPP),
14
·
3. Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 8/10 - ZSKZ-B, 46/14, 21/18 - ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 - ZDeb, 105/22 - ZZNŠPP in 18/23 - ZDU-1O),
14
·
3. Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 8/10 - ZSKZ-B, 46/14, 21/18 - ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 - ZDeb, 105/22 - ZZNŠPP in 18/23 - ZDU-1O),
15
·
4. Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 in 18/23 - ZDU-1O),
15
·
4. Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 in 18/23 - ZDU-1O),
16
·
5. Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 - ZON, 67/02, 110/02 - ZGO-1, 115/06 - ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 - ZDavNepr, 17/14, 22/14 - odl. US, 24/15, 9/16 - ZGGLRS in 77/16),
16
·
5. Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 - ZON, 67/02, 110/02 - ZGO-1, 115/06 - ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 - ZDavNepr, 17/14, 22/14 - odl. US, 24/15, 9/16 - ZGGLRS in 77/16),
17
·
6. Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20),
17
·
6. Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20),
18
·
7. Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 - ZVEtL, 57/08, 62/10 - ZUPJS, 56/11 - odl. US, 87/11, 40/12 - ZUJF, 14/17 - odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 - ZFRO, 90/21 in 18/23 - ZDU-1O),
18
·
7. Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 - ZVEtL, 57/08, 62/10 - ZUPJS, 56/11 - odl. US, 87/11, 40/12 - ZUJF, 14/17 - odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 - ZFRO, 90/21 in 18/23 - ZDU-1O),
19
·
8. Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18),
19
·
8. Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18),
20
·
9. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, 117/06 - ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 - odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22),
20
·
9. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, 117/06 - ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 - odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22),
21
·
10. Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 - ZUOKPOE).
21
·
10. Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 - ZUOKPOE).
22
·
(4) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije v zvezi s fotonapetostnimi napravami in vetrnimi proizvodnimi napravami delno prenašajo:
22
·
(4) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije v zvezi s fotonapetostnimi napravami in vetrnimi proizvodnimi napravami delno prenašajo:
23
·
- Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L št. 206 z dne 22. 7. 1992, str. 7), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/17/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju okolja zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 193), v delu, ki se nanaša na določitev pristojnih organov v postopkih prevlade javne koristi;
23
·
- Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L št. 206 z dne 22. 7. 1992, str. 7), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/17/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju okolja zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 193), v delu, ki se nanaša na določitev pristojnih organov v postopkih prevlade javne koristi;
24
·
- Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L št. 197 z dne 21. 7. 2001, str. 157), v delu, ki se nanaša na posebnosti presojo vplivov načrtov in programov na okolje, če gre za prostorske akte, in
24
·
- Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L št. 197 z dne 21. 7. 2001, str. 157), v delu, ki se nanaša na posebnosti presojo vplivov načrtov in programov na okolje, če gre za prostorske akte, in
25
·
- Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L št. 26 z dne 28. 1. 2012, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2014/52/ES z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L št. 124 z dne 25. 4. 2014, str. 1), v delu, ki se nanaša na presojo vplivov na okolje za fotonapetostne naprave.
25
·
- Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L št. 26 z dne 28. 1. 2012, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2014/52/ES z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L št. 124 z dne 25. 4. 2014, str. 1), v delu, ki se nanaša na presojo vplivov na okolje za fotonapetostne naprave.
26
·
(5) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 82), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1711 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o spremembi direktiv (EU) 2018/2001 in (EU) 2019/944 glede izboljšanja zasnove trga električne energije v Uniji (UL L št. 2024/1711 z dne 26. 6. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2018/2001/EU ), v delu, ki se nanaša na postopke izdaje dovoljenj in izdelave kartiranja, določitev prednostnih območij za pospešeno uvajanje OVE, sodelovanje javnosti pri določevanju območij za pospešeno uvajanje OVE ter izjeme pri presoji sprejemljivosti na varovana območja in presoji vplivov na okolje.
26
·
(5) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 82), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1711 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o spremembi direktiv (EU) 2018/2001 in (EU) 2019/944 glede izboljšanja zasnove trga električne energije v Uniji (UL L št. 2024/1711 z dne 26. 6. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2018/2001/EU ), v delu, ki se nanaša na postopke izdaje dovoljenj in izdelave kartiranja, določitev prednostnih območij za pospešeno uvajanje OVE, sodelovanje javnosti pri določevanju območij za pospešeno uvajanje OVE ter izjeme pri presoji sprejemljivosti na varovana območja in presoji vplivov na okolje.
27
·
(6) Ta zakon za izvajanje Uredbe Sveta (EU) 2022/2577 z dne 22. decembra 2022 o okviru za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov (UL L 335, str. 36, z dne 29. 12. 2022, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/2577/EU ) določa uporabo te uredbe v že začetih postopkih priprave prostorskih aktov, dovoljenj in soglasij.
27
·
(6) Ta zakon za izvajanje Uredbe Sveta (EU) 2022/2577 z dne 22. decembra 2022 o okviru za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov (UL L 335, str. 36, z dne 29. 12. 2022, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/2577/EU ) določa uporabo te uredbe v že začetih postopkih priprave prostorskih aktov, dovoljenj in soglasij.
1
·
(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1
·
(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
2
·
1. fotonapetostne naprave so naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje;
2
·
1. fotonapetostne naprave so naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje;
3
−
2. obstoječe zaprto odlagališče odpadkov je obstoječe odlagališče odpadkov po zakonu, ki ureja varstvo okolja, za katero je bilo v času uveljavitve tega zakona v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov, izdano pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje za zaprto odlagališče;
3
+
2. inovativna tehnologija za energijo iz OVE pomeni tehnologijo za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, ki na vsaj en način izboljšuje primerljivo najsodobnejšo tovrstno tehnologijo ali omogoča izkoriščanje tovrstne tehnologije, ki se še ne trži v celoti ali vključuje jasno stopnjo tveganja;
4
−
3. umeščanje so dejavnosti urejanja prostora, pridobivanja upravnih odločb ter postavitev fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav;
4
+
3. območje za pospešeno uvajanje OVE je posebna lokacija ali območje, ki je posebej primerno za postavitev naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov;
5
−
4. vetrne proizvodne naprave so naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo vetrne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje; in
5
+
4. obstoječe zaprto odlagališče odpadkov je obstoječe odlagališče odpadkov po zakonu, ki ureja varstvo okolja, za katero je bilo v času uveljavitve tega zakona v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov, izdano pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje za zaprto odlagališče;
6
−
5. zaprto odlagališče odpadkov je obstoječe odlagališče odpadkov po zakonu, ki ureja varstvo okolja, za katero je bilo v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov, izdano pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje za zaprto odlagališče.
6
+
5. umeščanje so dejavnosti urejanja prostora, pridobivanja upravnih odločb ter postavitev fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav;
+
7
+
6. vetrne proizvodne naprave so naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo vetrne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje; in
+
8
+
7. zaprto odlagališče odpadkov je obstoječe odlagališče odpadkov po zakonu, ki ureja varstvo okolja, za katero je bilo v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov, izdano pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje za zaprto odlagališče.
7
·
(2) Izrazi s področja cest, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja cest.
9
·
(2) Izrazi s področja cest, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja cest.
8
·
(3) Izrazi s področja energetike, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja energetike.
10
·
(3) Izrazi s področja energetike, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja energetike.
9
·
(4) Izrazi s področja graditve objektov, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja graditve objektov.
11
·
(4) Izrazi s področja graditve objektov, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja graditve objektov.
10
·
(5) Izrazi s področja gozdov, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja gozdov.
12
·
(5) Izrazi s področja gozdov, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja gozdov.
11
·
(6) Izrazi s področja kmetijskih zemljišč, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja urejanja kmetijskih zemljišč.
13
·
(6) Izrazi s področja kmetijskih zemljišč, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja urejanja kmetijskih zemljišč.
12
·
(7) Izrazi s področja ohranjanja narave, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja ohranjanja narave.
14
·
(7) Izrazi s področja ohranjanja narave, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja ohranjanja narave.
13
·
(8) Izrazi s področja rudarstva, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja rudarstva.
15
·
(8) Izrazi s področja rudarstva, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja rudarstva.
14
·
(9) Izrazi s področja urejanja prostora, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja urejanja prostora.
16
·
(9) Izrazi s področja urejanja prostora, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja urejanja prostora.
15
·
(10) Izrazi s področja varstva kulturne dediščine, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
17
·
(10) Izrazi s področja varstva kulturne dediščine, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
16
·
(11) Izrazi s področja varstva okolja, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja varstva okolja.
18
·
(11) Izrazi s področja varstva okolja, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja varstva okolja.
17
·
(12) Izrazi s področja voda, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja voda.
19
·
(12) Izrazi s področja voda, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja voda.
18
·
(13) Izrazi s področja železniškega prometa in varnosti v železniškem prometu, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi, ki urejajo železniški promet in varnost v železniškem prometu.
20
·
(13) Izrazi s področja železniškega prometa in varnosti v železniškem prometu, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi, ki urejajo železniški promet in varnost v železniškem prometu.
+
21
+
(14) Izrazi s področja obrambe, notranje varnosti in obveščevalno-varnostne dejavnosti, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi, ki urejajo obrambo, notranjo varnost in obveščevalno-varnostno dejavnost.
+
1
+
(1) Kartiranje območij OVE je strokovna podlaga za določitev potencialnih prednostnih območij za umestitev fotonapetostnih naprav in potencialnih prednostnih območij za umestitev vetrnih proizvodnih naprav (v nadaljnjem besedilu: potencialna prednostna območja OVE). Kartiranje območij OVE določa potencial sonca in vetra za proizvodnjo električne energije ter analizo občutljivosti v povezavi s kriteriji ohranjanja narave, varovanja zdravja, varstva kulturne dediščine, upravljanja z vodami in drugimi pravnimi režimi. Ministrstvo, pristojno za energijo, kartiranje OVE objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave. Prvo kartiranje območij OVE je strokovna podlaga »Omogočanje uvajanja obnovljivih virov v elektroenergetskem sektorju v Sloveniji« (»projekt RES Slovenia«), izdelana v letu 2023.
+
2
+
(2) Ministrstvo, pristojno za energijo, pregleda, posodobi in dopolnjuje kartiranje območij OVE, najmanj ob pripravi akcijskega programa iz 5. člena tega zakona ter ob posodobitvi celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Pri tem upošteva zlasti:
+
3
+
1. razpoložljivost električne energije iz OVE ter potencial različnih vrst tehnologije na kopenski površini, podpovršini ter območjih morske ali celinske vode za proizvodnjo energije iz OVE;
+
4
+
2. predvideno povpraševanje po električni energiji ob upoštevanju morebitne prožnosti aktivnega prilagajanja odjema, pričakovanega povečanja energijske učinkovitosti ter povezovanja energetskega sistema;
+
5
+
3. razpoložljivost ustrezne energetske infrastrukture, vključno z omrežji električne energije, napravami za shranjevanje električne energije in drugimi orodji prožnosti, potencial za vzpostavitev oziroma nadgradnjo take omrežne infrastrukture in naprav za shranjevanje;
+
6
+
4. dajanje prednosti spremljajoči energetski dejavnosti;
+
7
+
5. sorazmernost območij OVE z ocenjenimi krivuljami in skupno načrtovano nameščeno zmogljivostjo tehnologije za pridobivanje električne energije iz OVE, določenimi v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu;
+
8
+
6. da morajo biti podatki o stavbah in delih stavb, ki so posebnega pomena za obrambo, notranjo varnost in obveščevalno-varnostno dejavnost ter podatki o kritični infrastrukturi izvzeti iz kartiranja, razen če se za to pridobi soglasje pristojnega ministrstva.
+
9
+
(3) Ministrstvo, pristojno za energijo, ob posodobitvi in dopolnitvi kartiranja območij OVE pridobi mnenje ministrstev in organizacij, ki so pristojni za podajo mnenj, soglasij ali dovoljenj na področjih, na katera se nanaša kartiranje, obvesti pa tudi občine, na območja katerih se nanaša kartiranje, in javnost z objavo na osrednjem spletnem mestu državne uprave. V mnenju iz prejšnjega stavka se ministrstvo oziroma organizacija v roku 30 dni opredeli o vplivu kartiranja na varovani javni interes ter o dopustnosti z vidika predpisov EU, občina pa se v roku 30 dni opredeli o skladnosti s strateškim in izvedbenimi prostorskimi akti.
1
−
(1) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejme tematski akcijski program za izvajanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije, v katerem določi potencialna prednostna območja za umestitev fotonapetostnih naprav in potencialna prednostna območja za umestitev vetrnih proizvodnih naprav (v nadaljnjem besedilu: potencialna prednostna območja OVE) ter usmeritve in ukrepe za njihovo prostorsko izvedbeno načrtovanje.
1
+
(1) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejme tematski akcijski program za izvajanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije, v katerem določi potencialna prednostna območja OVE ter usmeritve in ukrepe za njihovo prostorsko izvedbeno načrtovanje.
2
·
(2) Akcijski program iz prejšnjega odstavka pripravi ministrstvo, pristojno za prostor, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za energijo.
2
·
(2) Akcijski program iz prejšnjega odstavka pripravi ministrstvo, pristojno za prostor, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za energijo.
3
·
(3) V akcijskem programu iz prvega odstavka tega člena se opredelijo predlogi izvedljivih variant za umestitev fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav in z njimi povezane omrežne infrastrukture ter določijo usmeritve za njihovo prostorsko izvedbeno načrtovanje na državni in občinski ravni, pri čemer se vsebina akcijskega programa pripravi tako, da se lahko za fotonapetostne in vetrne proizvodne naprave, ki so prostorske ureditve državnega pomena, v čim večji meri neposredno na njegovi podlagi pripravi predlog uredbe o najustreznejši varianti.
3
·
(3) V akcijskem programu iz prvega odstavka tega člena se opredelijo predlogi izvedljivih variant za umestitev fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav in z njimi povezane omrežne infrastrukture ter določijo usmeritve za njihovo prostorsko izvedbeno načrtovanje na državni in občinski ravni, pri čemer se vsebina akcijskega programa pripravi tako, da se lahko za fotonapetostne in vetrne proizvodne naprave, ki so prostorske ureditve državnega pomena, v čim večji meri neposredno na njegovi podlagi pripravi predlog uredbe o najustreznejši varianti.
4
−
(4) Za pripravo prvega akcijskega programa in okoljskega poročila se uporabi z novimi podatki aktualizirana v letu 2023 izdelana strokovna podlaga, ki določa potencial sonca in vetra za proizvodnjo električne energije ter analizo občutljivosti v povezavi s kriteriji ohranjanja narave, varovanja zdravja, varstva kulturne dediščine, upravljanja z vodami in drugimi pravnimi režimi. Za pripravo vsebine, ki bo podlaga za pripravo predlogov uredbe o najustreznejši varianti, pa se uporabi najboljše razpoložljive in izvedbeni ravni prostorskega načrtovanja ustrezne podatke in strokovne podlage za načrtovanje fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav ter njihovega priklopa na elektroenergetsko omrežje zagotovijo operaterji prenosnega in distribucijskega omrežja ter ministrstva vsako s svojega področja.
4
+
(4) Za pripravo akcijskega programa iz prvega odstavka tega člena in okoljskega poročila se uporabi kartiranje območij OVE. Za pripravo vsebine, ki je podlaga za pripravo predlogov uredbe o najustreznejši varianti, pa se uporabi najboljše razpoložljive in na izvedbeni ravni prostorskega načrtovanja ustrezne podatke ter strokovne podlage za načrtovanje naprav za pridobivanje električne energije iz OVE ter njihovega priklopa na elektroenergetsko omrežje, ki jih zagotovijo operaterji prenosnega in distribucijskega omrežja ter ministrstva vsako s svojega področja.
5
−
(5) Ministrstvo, pristojno za prostor, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za energijo, na podlagi poročila o izvajanju akcijskega programa in posodabljanih strokovnih podlag iz prejšnjega odstavka najmanj vsakih šest let pripravi prenovo akcijskega programa iz prvega odstavka tega člena.
5
+
(5) Ministrstvo, pristojno za prostor, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za energijo, pripravi prenovo akcijskega programa iz prvega odstavka tega člena na podlagi poročila o izvajanju akcijskega programa, vendar najmanj ob posodobitvi celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.
+
6
+
(6) Sodelovanje javnosti in udeležencev pri urejanju prostora pri pripravi akcijskega programa iz prvega odstavka tega člena poteka skladno z zakonom, ki ureja urejanje prostora, v delu, ki se nanaša na pripravo in sprejetje akcijskega programa za izvajanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije.
+
1
+
(1) Območja za pospešeno uvajanje OVE so del potencialnih prednostnih območij OVE, ki se opredelijo v akcijskem programu iz 5. člena tega zakona, pri čemer se ta območja določijo za uvajanje fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav ter se prikažejo ločeno od ostalih potencialnih prednostnih območij.
+
2
+
(2) Pri določitvi območij za pospešeno uvajanje OVE se določijo homogena kopenska območja in celinskovodna ter morska območja, kjer je to dopustno v skladu z zakonom, ki ureja vode, na katerih se zaradi uvajanja fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav v okviru kartiranja območij OVE ne predvidevajo znatni vplivi na okolje, glede na posebnosti izbranega območja, pri čemer se:
+
3
+
- daje prednost umetnim in grajenim površinam, kot so na primer strehe in fasade stavb, prometna infrastruktura in njena neposredna okolica, parkirišča, odlagališča odpadkov, industrijska območja, rudniki, umetna celinska vodna telesa, jezera ali zbiralniki, obrati za čiščenje komunalne odpadne vode ter razvrednotenim zemljiščem, ki niso uporabna za kmetijstvo;
+
4
+
- območja ne smejo nahajati na območjih Nature 2000, območjih naravnih vrednot, območjih pomembnih poti selitve ptic in morskih sesalcev in drugih ekološko pomembnih območjih in zavarovanih območjih narave, ki so pomembna za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, lahko pa vključujejo umetne in grajene površine, ki se nahajajo na teh območjih, kot so na primer strehe, parkirišča, prometna infrastruktura in druge umetne in grajene površine;
+
5
+
- uporabijo vsa primerna in sorazmerna orodja in nabori podatkov, da se ugotovi, na katerih območjih naprave za proizvodnjo energije iz OVE ne bi imele znatnega vpliva na okolje, tudi karte občutljivosti za prostoživeče živali, pri tem pa se upošteva razpoložljive podatke v okviru razvoja usklajenega omrežja Natura 2000, tako glede tipov habitatov in vrst, zaščitenih na podlagi predpisov, ki urejajo ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja;
+
6
+
- sosednje države seznani s predvidenimi območji za pospešeno uvajanje OVE.
+
7
+
(3) Za vsako območje za pospešeno uvajanje OVE se v postopku celovite presoje vplivov na okolje predvidi usmeritve za prostorsko in izvedbeno načrtovanje ter pravila, vključno z učinkovitimi omilitvenimi in drugimi ukrepi, ki jih je treba upoštevati pri gradnji ali postavitvi fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav, kot tudi sredstev, potrebnih za priključitev takih naprav na omrežje (v nadaljnjem besedilu: pravila in ukrepi na območjih za pospešeno uvajanje OVE). Pravila in ukrepi na območjih za pospešeno uvajanje OVE se morajo pripraviti tako, da se z njihovim upoštevanjem postavitev naprav izvede tako, da do škodljivih vplivov na okolje, naravo in vode ne pride, če pa to ni možno, da so škodljivi vplivi čim manjši. Pravila in ukrepe na območju za pospešeno uvajanje OVE v primeru prostorskih ureditev državnega pomena načrtuje ministrstvo, pristojno za prostor, z državnim prostorskim načrtom ali uredbo o najustreznejši varianti, v primeru prostorskih ureditev lokalnega pomena pa občina z občinskim prostorskim načrtom in občinskim podrobnim prostorskim načrtom.
+
8
+
(4) Pravila in ukrepi na območjih za pospešeno uvajanje OVE vsebujejo:
+
9
+
1. navedbo, na katero območje za pospešeno uvajanje OVE se nanašajo;
+
10
+
2. opis lastnosti in posebnosti območja za pospešeno uvajanje OVE, pri čemer se navede zlasti geografske podatke in podatke o poselitvi, v primerih določitev območij iz druge alineje drugega odstavka tega člena pa tudi podatke o prekrivanju z območji Nature 2000, območji naravnih vrednot, območji pomembnih poti selitve ptic in morskih sesalcev in drugimi ekološko pomembnimi območji in zavarovanimi območji narave, ki so pomembni za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti;
+
11
+
3. navedbo lastnosti in posebnosti tehnologije fotonapetostne naprave ali vetrne proizvodne naprave, ki se uvajajo na območju za pospešeno uvajanje OVE, pri čemer se navede zlasti dimenzije naprav, predvidene površine za njihovo postavitev, način postavitve, opis posega v prostor in naravo pri izgradnji in odstranitvi ter opis in značilnosti delovanja;
+
12
+
4. navedbo predvidenega vpliva fotonapetostne naprave ali vetrne proizvodne naprave na okolje in naravo zaradi gradnje, postavitve, obratovanja in odstranitve naprave;
+
13
+
5. navedbo in podroben opis pravil in ukrepov, ki se morajo upoštevati pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in odstranitvi fotonapetostne naprave ali vetrne proizvodne naprave, obrazložitev načina upoštevanja pravil, da se prepreči škodljive vplive na okolje in naravo ali, da so ti čim manjši, da se zagotavlja varstvo mednarodno varovanih rastlinskih ali živalskih vrst ter ohranjanje posebnih varstvenih območij, kot so določeni v zakonu, ki ureja ohranjanje narave;
+
14
+
6. navedbo in podroben opis pravil in ukrepov, ki se morajo upoštevati pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in odstranitvi fotonapetostnih naprav ali vetrnih proizvodnih naprav, da se dosega skladnost s cilji upravljanja voda v skladu z zakonom, ki ureja vode, ter podzakonskimi predpisi, sprejetimi na njegovi podlagi;
+
15
+
7. če je potrebno, navedbo in podroben opis pravil in ukrepov, ki se morajo upoštevati pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in odstranitvi fotonapetostne naprave ali vetrne proizvodne naprave, da poseg ne bo imel znatnih vplivov na okolje v drugi državi članici EU;
+
16
+
8. navedbo postopka vključevanja javnosti v pripravo posameznih pravil in ukrepov na območju za pospešeno uvajanje OVE, s sklicevanjem na ustrezna določila zakona, ki ureja umeščanje v prostor.
+
17
+
(5) Upravni organ, ki vodi postopek sprejemanja pravil in ukrepov na območjih za pospešeno uvajanje OVE zagotovi sodelovanje javnosti pri pripravi pravil in ukrepov, ki se uporabljajo na območjih za pospešeno uvajanje OVE, z objavo osnutka predpisa ali akta, izvedbo javne razprave in omogočanjem pripomb v skladu z zakonom, ki ureja umeščanje v prostor.
+
18
+
(6) Ministrstvo, pristojno za prostor, seznam in grafični prikaz območij za pospešeno uvajanje OVE ter pripadajočih pravil in ukrepov na območjih za pospešeno uvajanje OVE objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave in v prostorskem informacijskem sistemu.
1
−
(1) Na potencialnih prednostnih območjih OVE, opredeljenih v akcijskem programu iz prejšnjega člena, se prednostno načrtujejo fotonapetostne in vetrne proizvodne naprave, ki so prostorske ureditve državnega pomena.
1
+
(1) Na potencialnih prednostnih območjih OVE, opredeljenih v akcijskem programu iz 5. člena tega zakona, se prednostno načrtujejo fotonapetostne in vetrne proizvodne naprave, ki so prostorske ureditve državnega pomena.
2
·
(2) Prostorske ureditve iz prejšnjega odstavka se na podlagi predhodnega vrednotenja in utemeljitve možnih variant načrtujejo z uredbo o najustreznejši varianti kot državnim prostorskim izvedbenim aktom v skladu z zakonom, ki ureja prostor.
2
·
(2) Prostorske ureditve iz prejšnjega odstavka se na podlagi predhodnega vrednotenja in utemeljitve možnih variant načrtujejo z uredbo o najustreznejši varianti kot državnim prostorskim izvedbenim aktom v skladu z zakonom, ki ureja prostor.
3
−
(3) Uredbo o najustreznejši varianti pripravi ministrstvo, pristojno za prostor, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za energijo, pri čemer elektrooperaterji in ministrstva, vsako za svoje področje, najpozneje v štirih mesecih od uveljavitve akcijskega programa iz 5. člena tega zakona zagotovijo podatke in strokovne podlage, ki so potrebni za njeno pripravo.
3
+
(3) Uredbo o najustreznejši varianti pripravi ministrstvo, pristojno za prostor, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za energijo, pri čemer elektrooperaterji in ministrstva, vsako za svoje področje, najpozneje v štirih mesecih od uveljavitve akcijskega programa iz prejšnjega člena zagotovijo podatke in strokovne podlage, ki so potrebni za njeno pripravo.
4
·
(4) Vlada lahko uredbe, katerih predlog se pripravi v skladu s četrtim odstavkom 5. člena tega zakona, sprejme tudi hkrati z akcijskim programom iz prejšnjega člena.
4
·
(4) Vlada lahko uredbe, katerih predlog se pripravi v skladu s četrtim odstavkom 5. člena tega zakona, sprejme tudi hkrati z akcijskim programom iz prejšnjega člena.
5
·
(5) Če se uredba o najustreznejši varianti v skladu s prejšnjim odstavkom sprejme hkrati z akcijskim programom, se strokovne podlage za pripravo te uredbe izdelajo v sklopu priprave akcijskega programa.
5
·
(5) Če se uredba o najustreznejši varianti v skladu s prejšnjim odstavkom sprejme hkrati z akcijskim programom, se strokovne podlage za pripravo te uredbe izdelajo v sklopu priprave akcijskega programa.
1
·
(1) Ne glede na 5. do 7. člen tega zakona se kot predpisana prednostna območja za umeščanje fotonapetostnih naprav (v nadaljnjem besedilu: predpisana prednostna območja) štejejo:
1
·
(1) Ne glede na 5. do 7. člen tega zakona se kot predpisana prednostna območja za umeščanje fotonapetostnih naprav (v nadaljnjem besedilu: predpisana prednostna območja) štejejo:
2
−
1. strehe objektov in utrjene površine parkirišč na stavbnih zemljiščih, katerih tlorisna površina je 1.000 m2 ali več, in ki se nahajajo na poselitvenih območjih, zlasti v mestih in drugih urbanih naseljih;
2
+
1. strehe objektov in utrjene površine parkirišč na stavbnih zemljiščih, katerih tlorisna površina je 1.000 m 2 ali več, in ki se nahajajo na poselitvenih območjih, zlasti v mestih in drugih urbanih naseljih;
3
·
2. območje cestnih zemljišč, cestnih objektov, oskrbnih postaj javnih cest in servisnih prometnih površin;
3
·
2. območje cestnih zemljišč, cestnih objektov, oskrbnih postaj javnih cest in servisnih prometnih površin;
4
·
3. železniško območje, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja varnost železniškega prometa;
4
·
3. železniško območje, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja varnost železniškega prometa;
5
·
4. območja objektov za proizvodnjo elektrike ter območje razdelilnih transformatorskih postaj in razdelilnih postaj, ki segajo največ 5 m od roba najbolj zunanjega energetskega objekta;
5
·
4. območja objektov za proizvodnjo elektrike ter območje razdelilnih transformatorskih postaj in razdelilnih postaj, ki segajo največ 5 m od roba najbolj zunanjega energetskega objekta;
6
·
5. območja zaprtih odlagališč;
6
·
5. območja zaprtih odlagališč;
7
·
6. območja opuščenih in nekdanjih površinskih kopov mineralnih surovin, ki niso zalita z vodo, če postavitev teh naprav ni v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, ter
7
·
6. območja opuščenih in nekdanjih površinskih kopov mineralnih surovin, ki niso zalita z vodo, če postavitev teh naprav ni v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, ter
8
·
7. obstoječa neaktivna odlagališča odpadkov in opuščena odlagališča odpadkov, če postavitev teh naprav ni v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom.
8
·
7. obstoječa neaktivna odlagališča odpadkov in opuščena odlagališča odpadkov, če postavitev teh naprav ni v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom.
9
·
(2) Na območjih iz 1. do 7. točke prejšnjega odstavka je fotonapetostne naprave dopustno umeščati ne glede na lokalni energetski koncept.
9
·
(2) Na območjih iz 1. do 7. točke prejšnjega odstavka je fotonapetostne naprave dopustno umeščati ne glede na lokalni energetski koncept.
10
·
(3) Na območjih iz 1. do 5. točke prvega odstavka tega člena je ne glede na določbe prostorskih izvedbenih aktov dopustna postavitev fotonapetostnih naprav, ki je skladna s podrobnejšimi pravili urejanja prostora, ki se neposredno uporabljajo pri dovoljevanju in postavitvi teh naprav.
10
·
(3) Na območjih iz 1. do 5. točke prvega odstavka tega člena je ne glede na določbe prostorskih izvedbenih aktov dopustna postavitev fotonapetostnih naprav, ki je skladna s podrobnejšimi pravili urejanja prostora, ki se neposredno uporabljajo pri dovoljevanju in postavitvi teh naprav.
11
·
(4) Podrobnejša pravila urejanja prostora iz prejšnjega odstavka vsebujejo:
11
·
(4) Podrobnejša pravila urejanja prostora iz prejšnjega odstavka vsebujejo:
12
·
1. pogoje, ki jih morajo izpolnjevati območja ali objekti, na katere se prednostno umeščajo fotonapetostne naprave (npr. glede vrste in namembnosti območja ali objekta, lege, osončenosti, nosilnosti, ustreznosti elektroenergetskega omrežja, tehnične, tehnološke, prometno-varnostne in druge pogoje), in
12
·
1. pogoje, ki jih morajo izpolnjevati območja ali objekti, na katere se prednostno umeščajo fotonapetostne naprave (npr. glede vrste in namembnosti območja ali objekta, lege, osončenosti, nosilnosti, ustreznosti elektroenergetskega omrežja, tehnične, tehnološke, prometno-varnostne in druge pogoje), in
13
·
2. prostorske izvedbene pogoje za postavitev fotonapetostnih naprav, ki so podlaga za dovoljevanje oziroma postavitev naprav (npr. zmogljivost naprav, tehnične pogoje za postavitev in obratovanje naprave, priključevanje na omrežje, delež zelenih površin, urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje in drugo).
13
·
2. prostorske izvedbene pogoje za postavitev fotonapetostnih naprav, ki so podlaga za dovoljevanje oziroma postavitev naprav (npr. zmogljivost naprav, tehnične pogoje za postavitev in obratovanje naprave, priključevanje na omrežje, delež zelenih površin, urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje in drugo).
14
·
(5) Vlada podrobnejša pravila urejanja prostora predpiše z uredbo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja prostor, del državnega prostorskega reda.
14
·
(5) Vlada podrobnejša pravila urejanja prostora predpiše z uredbo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja prostor, del državnega prostorskega reda.
15
·
(6) Vlada lahko ob upoštevanju vrste in stopnje razvrednotenja ter tehnologije obnovljivih virov kot predpisana prednostna območja, za katera sprejme uredbo iz prejšnjega odstavka, določi tudi druga območja, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo prostor, štejejo za razvrednotena.
15
·
(6) Vlada lahko ob upoštevanju vrste in stopnje razvrednotenja ter tehnologije obnovljivih virov kot predpisana prednostna območja, za katera sprejme uredbo iz prejšnjega odstavka, določi tudi druga območja, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo prostor, štejejo za razvrednotena.
1
−
(1) Postavitev in obratovanje fotonapetostnih naprav minimalne nazivne moči ali površine je, razen kadar njihova postavitev ni izvedljiva ali dopustna ob upoštevanju vrste ali namembnosti objekta, njegove lege ali osončenosti, možnosti priklopa na elektroenergetsko omrežje, ekonomske in tehnične izvedljivosti, zahtev varovanja kulturne dediščine, interesov nacionalne varnosti, obrambe in varstva pred nesrečami, zagotavljanja varnosti v prometu, upravljanja z vodami, varstva gozdov, zagotavljanja zelenih površin ter na naravi temelječih rešitev ali zahtev s področja ohranjanja narave, obvezna v primeru:
−
2
−
- novogradnje utrjenega parkirišča, katerega tlorisna površina znaša 1.000 m2 ali več;
−
3
−
- novozgrajenih objektov, katerih tlorisna površina strehe znaša 1.000 m2 ali več;
−
4
−
- prizidave objekta v vertikalni smeri, kjer je tlorisna površina strehe prizidave 1.000 m2 ali več;
−
5
−
- prizidave objekta v horizontalni smeri, kjer je tlorisna površina strehe prizidave 1.000 m2 ali več; in
−
6
−
- rekonstrukcije objekta, pri kateri se posega tudi v nosilno konstrukcijo strehe, katere tlorisna površina znaša 1.000 m2 ali več.
−
7
−
(2) Za postavitev, obratovanje in odstranitev fotonapetostne naprave je zadolžen lastnik objekta, ki lahko svojo obveznost uresničuje tudi preko tretje osebe.
−
8
−
(3) Vlada v zvezi z obvezo postavitve fotonapetostnih naprav v uredbi iz petega odstavka prejšnjega člena podrobneje predpiše izjeme od obvezne postavitve fotonapetostnih naprav, ko postavitev fotonapetostnih naprav ni dopustna ali izvedljiva:
−
9
−
1. v povezavi z vrsto ali namembnostjo objekta,
−
10
−
2. v povezavi z lego ali osončenostjo objekta,
−
11
−
3. zaradi zagotavljanja zelenih površin ter na naravi temelječih rešitev ali
−
12
−
4. zaradi zahtev varovanja kulturne dediščine.
−
13
−
(4) Vlada v uredbi iz prejšnjega odstavka določi tudi minimalno nazivno moč ali minimalno površino tlorisne površine strehe ali parkirišča, ki jo mora pokrivati fotonapetostna naprava, pri čemer upošteva tudi morebitne omejitve zmogljivosti priklopa na omrežje.
−
1
−
(1) Obstoj izjeme od obvezne postavitve fotonapetostne naprave iz prvega odstavka prejšnjega člena lastnik objekta dokazuje:
−
2
−
1. z zavrnjenim dovoljenjem ali soglasjem ali negativnim mnenjem, ki ga organ, pristojen za odločanje o nameravani postavitvi fotonapetostne naprave, izda v postopkih, ki se nanašajo na varovanje interesov iz prvega odstavka prejšnjega člena, in iz katerega izhaja, da postavitev fotonapetostne naprave ni mogoča, ali
−
3
−
2. s strokovno podlago, ki obsega preverjanje izvedljivosti in ekonomičnosti različnih variant v idejni fazi ter vrednotenje stroškovnih in naložbenih kazalnikov ter predlogov najboljše variante (v nadaljnjem besedilu: študija izvedljivosti), iz katere izhaja, da je postavitev fotonapetostne naprave ekonomsko ali tehnično neizvedljiva.
−
4
−
(2) Izdelovalec študijo izvedljivosti iz 2. točke prejšnjega odstavka pripravi na podlagi dovoljenj, soglasij ali mnenj, ki jih je investitor dolžan pridobiti na podlagi predpisov s področja varstva okolja, zagotavljanja nacionalne varnosti in obrambe, varstva pred nesrečami, varnosti v prometu, varovanja kulturne dediščine, upravljanja z vodami, varstva gozdov, ohranjanja narave in priklopa na elektroenergetsko omrežje. Neizvedljivost zaradi interesa obrambe, nacionalne varnosti in varstva pred nesrečami, je mogoče dokazovati tudi z mnenjem ministrstva, pristojnega za obrambo, ki v predpisih ni predvideno. Študija izvedljivosti velja pet let od njene priprave, pred prenehanjem njene veljavnosti pa mora lastnik pridobiti novo študijo izvedljivosti, ki upošteva aktualne ekonomske kazalce, razvoj tehnike in stanje v prostoru.
−
5
−
(3) Ekonomski vidik študije izvedljivosti upošteva zlasti stroške postavitve in priklopa fotonapetostne naprave, vključno z višjimi stroški postavitve zaradi uresničevanja interesov iz prvega odstavka prejšnjega člena, oceno prihodka proizvodnje ali zmanjšanih stroškov za električno energijo in možnost pridobitve nepovratnih sredstev.
−
6
−
(4) Obratovanje fotonapetostne naprave, za katero velja obveza obratovanja iz prejšnjega člena, se dokazuje z dokazilom o odobritvi obratovanja naprave.
−
7
−
(5) Minister, pristojen za energijo, podrobneje predpiše vsebino, metodologijo priprave ter strokovno usposobljenost osebe, ki pripravi študijo izvedljivosti.
−
1
−
(1) Postavitev in obratovanje fotonapetostnih naprav minimalne nazivne moči ali površine je, razen kadar njihova postavitev ni izvedljiva ali dopustna ob upoštevanju vrste ali namembnosti objekta, njegove lege ali osončenosti, namere rušenja ali rekonstrukcije objekta ali zaradi kompleksnosti lastninsko-pravnih razmerij, možnosti priklopa na elektroenergetsko omrežje, ekonomske in tehnične izvedljivosti, zahtev varovanja kulturne dediščine, interesov nacionalne varnosti, obrambe in varstva pred nesrečami, zagotavljanja varnosti v prometu, upravljanja z vodami, varstva gozdov, zagotavljanja zelenih površin ter na naravi temelječih rešitev ali zahtev s področja ohranjanja narave, obvezna na:
−
2
−
1. strehi obstoječega objekta, katerega tlorisna površina strehe znaša 1.700 m2 ali več in
−
3
−
2. obstoječem utrjenem parkirišču, katerega tlorisna površina znaša 1.700 m2 ali več.
−
4
−
(2) Kadar je bil objekt nagrajen na javnem natečaju ali je prejel nacionalno nagrado s področja arhitekture, urbanizma ali krajinske arhitekture, mora lastnik pred postavitvijo fotonapetostne naprave pridobiti usmeritev avtorja glede njihove postavitve. Usmeritev lastniku ne sme povzročiti nesorazmernih stroškov oziroma znatno podaljšati časa postavitve. Če avtor usmeritev ne poda v enem mesecu, se šteje, da se strinja s predlagano postavitvijo fotonapetostnih naprav.
−
5
−
(3) Glede postavitve, obratovanja in odstranitve fotonapetostne naprave, zavezanca za postavitev, pooblastil vlade za podrobnejšo opredelitev izjem, načina dokazovanja ekonomske in tehnične neizvedljivosti ter študije izvedljivosti se smiselno uporabljajo drugi do četrti odstavek 9. člena in 10. člen tega zakona, pri čemer v zvezi s postavitvijo fotonapetostnih naprav na obstoječe objekte vlada podrobneje predpiše tudi:
−
6
−
1. rok in način dokazovanja nameravanega rušenja in rekonstrukcije objekta,
−
7
−
2. izjemo in način dokazovanja kompleksnosti lastninsko- pravnih razmerij, ki omogočajo njihovo postavitev, in
−
8
−
3. rok, v katerem nastane obveza postavitve fotonapetostne naprave za obstoječe objekte in parkirišča, pri čemer upošteva zlasti vrsto in površino objektov, ekonomske kriterije in izvedljivost priklopa na omrežje, pri čemer ta rok ne sme biti krajši od dveh let in ne daljši od desetih let od uveljavitve predpisa vlade.
−
1
·
(1) Pri umeščanju in postavitvi naprav na območjih iz 2. do 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona investitor zagotovi, da se na spletni strani državne uprave in spletni strani občine, na območju katere je načrtovana umestitev fotonapetostnih naprav, objavi osnutek elaborata OVE za umestitev teh naprav, ki ga pripravi pooblaščeni prostorski načrtovalec, kot ga določajo predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: elaborat OVE). Skupaj z objavo iz prejšnjega stavka se objavi tudi poziv javnosti in občinam, na območju katerih se umestitev načrtuje, da v 30 dneh od objave na portalu državne uprave na ministrstvo, pristojno za energijo, in na elektronski naslov investitorja, podajo pripombe in predloge, ki jih imajo v zvezi z osnutkom elaborata OVE.
1
·
(1) Pri umeščanju in postavitvi naprav na območjih iz 2. do 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona investitor zagotovi, da se na spletni strani državne uprave in spletni strani občine, na območju katere je načrtovana umestitev fotonapetostnih naprav, objavi osnutek elaborata OVE za umestitev teh naprav, ki ga pripravi pooblaščeni prostorski načrtovalec, kot ga določajo predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: elaborat OVE). Skupaj z objavo iz prejšnjega stavka se objavi tudi poziv javnosti in občinam, na območju katerih se umestitev načrtuje, da v 30 dneh od objave na portalu državne uprave na ministrstvo, pristojno za energijo, in na elektronski naslov investitorja, podajo pripombe in predloge, ki jih imajo v zvezi z osnutkom elaborata OVE.
2
·
(2) Elaborat OVE, ki se pripravi ob upoštevanju usmeritev in podrobnejših pravil, ki jih določa uredba iz petega odstavka 8. člena tega zakona, vsebuje:
2
·
(2) Elaborat OVE, ki se pripravi ob upoštevanju usmeritev in podrobnejših pravil, ki jih določa uredba iz petega odstavka 8. člena tega zakona, vsebuje:
3
·
- prikaz območja posega;
3
·
- prikaz območja posega;
4
·
- prikaz urbanistične, krajinske oziroma arhitekturne rešitve;
4
·
- prikaz urbanistične, krajinske oziroma arhitekturne rešitve;
5
·
- gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo je treba zagotoviti v času postavitve in obratovanja, ter način priključevanja na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo; in
5
·
- gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo je treba zagotoviti v času postavitve in obratovanja, ter način priključevanja na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo; in
6
·
- rešitve in ukrepe za varstvo okolja, upravljanje z vodami, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter varstvo pred požarom in naravnimi nesrečami.
6
·
- rešitve in ukrepe za varstvo okolja, upravljanje z vodami, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter varstvo pred požarom in naravnimi nesrečami.
7
·
(3) Investitor zagotovi, da obrazloženo stališče do pripomb javnosti in občin, ki jih pridobi na podlagi prvega odstavka tega člena, pripravi pooblaščeni prostorski načrtovalec. Stališče do pripomb javnosti in občin se skupaj s končnim elaboratom OVE na zahtevo investitorja objavi na portalu državne uprave in občine, na mestu objave osnutka elaborata OVE. Dokazilo o objavi iz prejšnjega stavka se priloži zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja ali zahtevi za drugo upravno odločbo, ki jo za umestitev fotonapetostne naprave zahtevajo področni predpisi. Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja ali druge upravne odločbe, ki omogoča umestitev v prostor, ki ji ni priloženo dokazilo iz prejšnjega stavka, se zavrže.
7
·
(3) Investitor zagotovi, da obrazloženo stališče do pripomb javnosti in občin, ki jih pridobi na podlagi prvega odstavka tega člena, pripravi pooblaščeni prostorski načrtovalec. Stališče do pripomb javnosti in občin se skupaj s končnim elaboratom OVE na zahtevo investitorja objavi na portalu državne uprave in občine, na mestu objave osnutka elaborata OVE. Dokazilo o objavi iz prejšnjega stavka se priloži zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja ali zahtevi za drugo upravno odločbo, ki jo za umestitev fotonapetostne naprave zahtevajo področni predpisi. Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja ali druge upravne odločbe, ki omogoča umestitev v prostor, ki ji ni priloženo dokazilo iz prejšnjega stavka, se zavrže.
8
·
(4) Pri izdelavi projektne dokumentacije ali druge dokumentacije za postavitev fotonapetostnih naprav se upoštevajo strokovne rešitve iz elaborata OVE.
8
·
(4) Pri izdelavi projektne dokumentacije ali druge dokumentacije za postavitev fotonapetostnih naprav se upoštevajo strokovne rešitve iz elaborata OVE.
+
9
+
(5) Izdelava elaborata OVE ni potrebna, če je za postavitev fotonapetostne naprave s prostorskimi izvedbenimi aktom določeno in grafično prikazano območje posega, prikazane urbanistične, krajinske oziroma arhitekturne rešitve, vključno z razmestitvijo posameznih elementov fotonapetostne naprave, gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo je treba zagotoviti, načinom priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo ter rešitvami in ukrepi za varstvo okolja, varstvo pred požarom in naravnimi nesrečami, za upravljanje z vodami, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
9
·
3. oddelek: Druga območja umeščanja naprav, ki proizvajajo električno energijo z izrabo OVE
10
·
3. oddelek: Druga območja umeščanja naprav, ki proizvajajo električno energijo z izrabo OVE
1
·
(1) Ne glede na četrti in šesti odstavek 66. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 in 105/22 - ZZNŠPP, v nadaljnjem besedilu: GZ-1) se predlog o prevladi druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave v postopkih, ki se nanašajo na postavitev fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav, vloži na ministrstvo, pristojno za okolje. O prevladi javne koristi odloča vlada na predlog ministrstva, pristojnega za okolje, pod pogoji in po postopku iz predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, razen če ta zakon ali 3. člen Uredbe 2022/2577/EU ne določata drugače.
1
·
(1) Ne glede na četrti in šesti odstavek 66. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 in 105/22 - ZZNŠPP, v nadaljnjem besedilu: GZ-1) se predlog o prevladi druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave v postopkih, ki se nanašajo na postavitev fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav, vloži na ministrstvo, pristojno za okolje. O prevladi javne koristi odloča vlada na predlog ministrstva, pristojnega za okolje, pod pogoji in po postopku iz predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, razen če ta zakon ali 3. člen Uredbe 2022/2577/EU ne določata drugače.
2
·
(2) Postopek prevlade javne koristi lahko ministrstvo, pristojno za okolje, ob smiselni uporabi 101.f člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 8/10 - ZSKZ-B, 46/14, 21/18 - ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 - ZDeb, 105/22 - ZZNŠPP in 18/23 - ZDU-1O, v nadaljnjem besedilu: ZON) in prvega ter tretjega odstavka tega člena na predlog nosilca nameravanega posega v okolje izvede tudi v drugih postopkih, v katerih je v skladu z ZON ali GZ-1 zahtevana presoja sprejemljivosti na naravo, in sicer:
2
·
(2) Postopek prevlade javne koristi lahko ministrstvo, pristojno za okolje, ob smiselni uporabi 101.f člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 8/10 - ZSKZ-B, 46/14, 21/18 - ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 - ZDeb, 105/22 - ZZNŠPP in 18/23 - ZDU-1O, v nadaljnjem besedilu: ZON) in prvega ter tretjega odstavka tega člena na predlog nosilca nameravanega posega v okolje izvede tudi v drugih postopkih, v katerih je v skladu z ZON ali GZ-1 zahtevana presoja sprejemljivosti na naravo, in sicer:
3
·
1. v primeru negativnega mnenja s področja ohranjanja narave v postopku izdaje gradbenega dovoljenja iz 54. člena GZ-1,
3
·
1. v primeru negativnega mnenja s področja ohranjanja narave v postopku izdaje gradbenega dovoljenja iz 54. člena GZ-1,
4
·
2. če pristojni organ v postopku izdaje naravovarstvenega soglasja v skladu s 105.a členom ZON ugotovi, da bi moral izdajo naravovarstvenega soglasja zavrniti, ali
4
·
2. če pristojni organ v postopku izdaje naravovarstvenega soglasja v skladu s 105.a členom ZON ugotovi, da bi moral izdajo naravovarstvenega soglasja zavrniti, ali
5
·
3. če pristojni organ v postopku izdaje dovoljenja za poseg v naravo v skladu s 104.a členom ZON ugotovi, da bi moral izdajo dovoljenja za poseg v naravo zavrniti.
5
·
3. če pristojni organ v postopku izdaje dovoljenja za poseg v naravo v skladu s 104.a členom ZON ugotovi, da bi moral izdajo dovoljenja za poseg v naravo zavrniti.
6
·
(3) Če vlada sprejme odločitev o prevladi druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave, pristojno ministrstvo v odločbo o gradbenem dovoljenju, naravovarstvenem soglasju ali dovoljenju za poseg v naravo vključi odločitev vlade o prevladi druge javne koristi.
6
·
(3) Če vlada sprejme odločitev o prevladi druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave, pristojno ministrstvo v odločbo o gradbenem dovoljenju, naravovarstvenem soglasju ali dovoljenju za poseg v naravo vključi odločitev vlade o prevladi druge javne koristi.
+
7
+
(4) Ne glede na 101.c in 101.f člen ZON in režime varstva vrst, določene v predpisih, sprejetih na podlagi 81. člena ZON, se pri načrtovanju, postavitvi in obratovanju fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav ter z njimi povezanega omrežja domneva, da so te naprave in z njimi povezano omrežje v prevladujočem javnem interesu ter da služijo javnemu zdravju in varnosti.
+
8
+
(5) Domneva iz prejšnjega odstavka ne velja za postavitev vetrnih proizvodnih naprav v obstoječih zavarovanih območjih ali v delih obstoječih zavarovanih območij, ki imajo v varstvenih režimih, določenih v predpisih, sprejetih na podlagi 53. do 71. člena ZON, določeno prepoved gradnje objektov in naprav.
7
·
2. oddelek: Posebnosti postopkov prostorskega načrtovanja OVE
9
·
2. oddelek: Posebnosti postopkov prostorskega načrtovanja OVE
1
·
(1) Poleg predhodno nenačrtovanih prostorskih ureditev, ki so dopustne v skladu z zakonom, ki ureja prostor, ter drugim in tretjim odstavkom tega člena, je v območju državnega prostorskega izvedbenega akta, ki je ob uveljavitvi tega zakona že v veljavi ali za katerega je bila pobuda za pripravo prostorskega izvedbenega akta že javno objavljena, dopustna tudi postavitev fotonapetostnih naprav, ki ni bila načrtovana v državnem prostorskem izvedbenem aktu, s katerim se urejajo naslednje prostorske ureditve državnega pomena:
1
·
(1) Poleg predhodno nenačrtovanih prostorskih ureditev, ki so dopustne v skladu z zakonom, ki ureja prostor, ter drugim in tretjim odstavkom tega člena, je v območju državnega prostorskega izvedbenega akta, ki je ob uveljavitvi tega zakona že v veljavi ali za katerega je bila pobuda za pripravo prostorskega izvedbenega akta že javno objavljena, dopustna tudi postavitev fotonapetostnih naprav, ki ni bila načrtovana v državnem prostorskem izvedbenem aktu, s katerim se urejajo naslednje prostorske ureditve državnega pomena:
2
·
1. prometna infrastruktura in z njo neposredno povezane ureditve ali
2
·
1. prometna infrastruktura in z njo neposredno povezane ureditve ali
3
·
2. objekti in naprave za proizvodnjo energije ter objekti in naprave za oskrbo z energijo ter z njimi neposredno povezane ureditve.
3
·
2. objekti in naprave za proizvodnjo energije ter objekti in naprave za oskrbo z energijo ter z njimi neposredno povezane ureditve.
4
·
(2) Postavitev fotonapetostnih naprav s sklicevanjem na prejšnji odstavek je dopustna le ob upoštevanju zakona, ki ureja prostor, glede nenačrtovanih prostorskih ureditev in ob pridobitvi upravnih odločb v skladu s predpisi, ki urejajo varnost cestnega in železniškega prometa, varstvo pred požarom, varstvo pred naravnimi nesrečami, upravljanje z vodami, ohranjanje narave, varovanje zdravja, varstvo okolja in varstvo kulturne dediščine.
4
·
(2) Postavitev fotonapetostnih naprav s sklicevanjem na prejšnji odstavek je dopustna le ob upoštevanju zakona, ki ureja prostor, glede nenačrtovanih prostorskih ureditev in ob pridobitvi upravnih odločb v skladu s predpisi, ki urejajo varnost cestnega in železniškega prometa, varstvo pred požarom, varstvo pred naravnimi nesrečami, upravljanje z vodami, ohranjanje narave, varovanje zdravja, varstvo okolja in varstvo kulturne dediščine.
5
·
(3) Postavitev fotonapetostne naprave na objektu povezane ureditve iz 2. točke prvega odstavka tega člena, ki je hkrati objekt energetske in vodne infrastrukture (npr. na visokovodnem nasipu, pregradi, kanalu ali stabilizacijskem objektu), ne sme negativno vplivati na funkcionalnost in stabilnost objektov, ki zagotavljajo poplavno varnost, ali na cilje upravljanja z vodami. Za postavitev fotonapetostne naprave na objekt iz prejšnjega stavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja vode, in urejajo uporabo vodne infrastrukture za druge namene.
5
·
(3) Postavitev fotonapetostne naprave na objektu povezane ureditve iz 2. točke prvega odstavka tega člena, ki je hkrati objekt energetske in vodne infrastrukture (npr. na visokovodnem nasipu, pregradi, kanalu ali stabilizacijskem objektu), ne sme negativno vplivati na funkcionalnost in stabilnost objektov, ki zagotavljajo poplavno varnost, ali na cilje upravljanja z vodami. Za postavitev fotonapetostne naprave na objekt iz prejšnjega stavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja vode, in urejajo uporabo vodne infrastrukture za druge namene.
6
·
(4) V primerih iz prvega odstavka tega člena investitor na spletni strani državne uprave in spletni strani občine, na območju katere je načrtovana umestitev fotonapetostnih naprav, zagotovi objavo osnutka elaborata OVE za umestitve teh naprav, ki ga pripravi pooblaščeni prostorski načrtovalec. Za objavo osnutka elaborata OVE, za elaborat OVE, obrazloženo stališče do pripomb javnosti in zahteve glede predložitve dokazila o objavi tega stališča se uporablja 12. člen tega zakona.
6
·
(4) V primerih iz prvega odstavka tega člena investitor na spletni strani državne uprave in spletni strani občine, na območju katere je načrtovana umestitev fotonapetostnih naprav, zagotovi objavo osnutka elaborata OVE za umestitve teh naprav, ki ga pripravi pooblaščeni prostorski načrtovalec. Za objavo osnutka elaborata OVE, za elaborat OVE, obrazloženo stališče do pripomb javnosti in zahteve glede predložitve dokazila o objavi tega stališča se uporablja 12. člen tega zakona.
1
·
(1) Če se načrtovane prostorske ureditve fotonapetostnih naprav ali vetrnih proizvodnih naprav med pripravo prostorskega izvedbenega akta spremenijo tako, da se obremenitve okolja po obsegu ali intenzivnosti zmanjšajo, naročnik prostorskega akta ustrezno prilagodi okoljsko poročilo.
1
·
(1) Če se načrtovane prostorske ureditve fotonapetostnih naprav ali vetrnih proizvodnih naprav med pripravo prostorskega izvedbenega akta spremenijo tako, da se obremenitve okolja po obsegu ali intenzivnosti zmanjšajo, naročnik prostorskega akta ustrezno prilagodi okoljsko poročilo.
2
·
(2) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, najpozneje v 30 dneh od prejema prilagojenega okoljskega poročila iz prejšnjega odstavka izda mnenje, v katerem se izjasni o okoljski sprejemljivosti prostorskega akta, pri čemer posamezno pristojno ministrstvo ali organizacijo k ponovnemu mnenju pozove le, če glede na podatke postopka ne more oceniti, ali so zmanjšani vplivi na okolje sprejemljivi.
2
·
(2) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, najpozneje v 30 dneh od prejema prilagojenega okoljskega poročila iz prejšnjega odstavka izda mnenje, v katerem se izjasni o okoljski sprejemljivosti prostorskega akta, pri čemer posamezno pristojno ministrstvo ali organizacijo k ponovnemu mnenju pozove le, če glede na podatke postopka ne more oceniti, ali so zmanjšani vplivi na okolje sprejemljivi.
3
−
4. oddelek: Presoja vplivov na okolje za fotonapetostne naprave
3
+
4. oddelek: Posebnosti presoje vplivov na okolje
1
−
(1) Ne glede na zakon, ki ureja varstvo okolja, in Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 - ZVO-2), se ob upoštevanju kumulativnih posegov in prepovedi drobljenja projektov predhodni postopek po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ne izvaja za samostoječe fotonapetostne naprave, ki se umeščajo na površini, ki ni večja od 4 ha.
1
+
(1) Ne glede na zakon, ki ureja varstvo okolja, in Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 - ZVO-2, v nadaljnjem besedilu: Uredba o PVO), se ob upoštevanju kumulativnih posegov in prepovedi drobljenja projektov predhodni postopek po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ne izvaja za samostoječe fotonapetostne naprave, ki se umeščajo na površini, ki ni večja od 4 ha.
2
−
(2) Pri pripravi poročila o vplivih na okolje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, se, če so še aktualni, ob upoštevanju napredka tehnike in najboljših razpoložljivih znanj in spremenjenega stanja okolja uporabljajo tudi podatki iz okoljskega poročila, relevantnih strokovnih podlag in drugih spremljajočih gradiv prostorskega izvedbenega akta. Ti dokumenti, če še ne obstajajo v digitalni obliki in še niso dostopni prek spletnega portala, morajo biti investitorju na voljo najpozneje v osmih delovnih dneh od vložitve zahteve, v skladu zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
2
+
(2) Ne glede na zakon, ki ureja varstvo okolja, se ne izvaja predhodni postopek presoje vplivov na okolje v primeru:
3
−
(3) Če se nameravani poseg nanaša na postavitev fotonapetostnih ali vetrnih proizvodnih naprav iz prvega odstavka 25. člena tega zakona, velja domneva, da nameravani poseg verjetno nima pomembnega vpliva na okolje druge države članice, tudi v postopku presoje vplivov na okolje, kot ga urejata zakon, ki ureja varstvo okolja, in zakon, ki ureja graditev. IV. POGLAVJE: REGULATIVNI PESKOVNIKI
3
+
- obnove fotonapetostne naprave, kadar se z obnovo njena tlorisna površina ne poveča in je obnova v skladu z morebitnimi ukrepi za ublažitev vplivov na okolje, določenimi za prvotno fotonapetostno napravo, ali
+
4
+
- postavitve fotonapetostne naprave na objekte, katerih glavni namen ni proizvodnja električne energije v fotonapetostnih napravah ali shranjevanje energije. Prejšnji stavek ne velja za postavitev na umetnih vodnih površinah ter za postavitev na zaprtih odlagališčih in odlagališčih v zapiranju.
+
5
+
(3) Če je za obnovo naprave, ki proizvaja električno energijo z izrabo OVE treba izvesti predhodni postopek po zakonu, ki ureja varstvo okolja, se v predhodnem postopku presoja omeji na morebitni vpliv, ki izhaja iz spremembe ali razširitve v primerjavi s prvotno napravo. Če se v predhodnem postopku iz prejšnjega stavka ugotovi, da je treba izvesti postopek presoje vplivov na okolje, se v postopku presoje vplivov na okolje presoja omeji na morebitni vpliv, ki izhaja iz spremembe ali razširitve v primerjavi s prvotno napravo.
+
6
+
(4) Če ministrstvo, pristojno za okolje, v skladu z 91. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE in 23/24; v nadaljnjem besedilu: ZVO-2) izda predhodno informacijo, ki se nanaša na umestitev naprave, ki proizvaja električno energijo z izrabo OVE, to ministrstvo ne glede na šesti odstavek 91. člena ZVO-2 pri ugotavljanju ustreznosti poročila o vplivih na okolje, ki je predloženo v postopku presoje vplivov na okolje, upošteva obseg informacij v poročilu o vplivih na okolje, kot je opredeljen s predhodno informacijo. Prejšnji stavek ne velja za vsebine, ki so povezane s presojo sprejemljivosti za varovana območja v skladu s predpisi o ohranjanju narave ali s presojo vplivov na vode, kot jih urejajo predpisi o vodah.
+
7
+
(5) Pri pripravi poročila o vplivih na okolje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, se, če so še aktualni, ob upoštevanju napredka tehnike in najboljših razpoložljivih znanj in spremenjenega stanja okolja uporabljajo tudi podatki iz okoljskega poročila, relevantnih strokovnih podlag in drugih spremljajočih gradiv prostorskega izvedbenega akta. Ti dokumenti, če še ne obstajajo v digitalni obliki in še niso dostopni prek spletnega portala, morajo biti investitorju na voljo najpozneje v osmih delovnih dneh od vložitve zahteve, v skladu zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
+
8
+
(6) Če se nameravani poseg nanaša na postavitev fotonapetostnih ali vetrnih proizvodnih naprav iz prvega odstavka 25. člena tega zakona, velja domneva, da nameravani poseg verjetno nima pomembnega vpliva na okolje druge države članice, tudi v postopku presoje vplivov na okolje, kot ga urejata zakon, ki ureja varstvo okolja, in zakon, ki ureja graditev.
+
9
+
(7) Če je za vključitev OVE v elektroenergetski sistem potrebna okrepitev obstoječega prenosnega ali distribucijskega omrežja, za katero je treba izvesti predhodni postopek po zakonu, ki ureja varstvo okolja, se v predhodnem postopku presoja omeji na morebitni vpliv, ki izhaja iz spremembe ali razširitve v primerjavi z obstoječim omrežjem. Če se v predhodnem postopku iz prejšnjega stavka ugotovi, da je treba izvesti postopek presoje vplivov na okolje, se v postopku presoje vplivov na okolje presoja omeji na morebitni vpliv, ki izhaja iz spremembe ali razširitve v primerjavi z obstoječim omrežjem. a28.a člen (presoja vplivov na okolje na območjih za pospešeno uvajanje OVE)
+
10
+
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo okolja, in Uredbo o PVO se predhodna presoja in presoja vplivov na okolje ne izvajata za posege na območju za pospešeno uvajanje OVE, ki so skladni s pravili in ukrepi na območju za pospešeno uvajanje OVE, razen, če pristojni organ v postopku izdaje celovitega dovoljenja ali gradbenega dovoljenja ugotovi, da je predhodni postopek ali postopek presoje vplivov na okolje treba izvesti.
+
11
+
(2) Posegi, za katere velja izjema iz prejšnjega odstavka, so:
+
12
+
- postavitev fotonapetostne naprave in vetrne proizvodne naprave, ki lahko vključuje tudi naprave, ki združujejo različne vrste tehnologije za proizvodnjo energije iz OVE,
+
13
+
- nadomestitev stare zmogljivosti za proizvodnjo električne energije z novo v fotonapetostnih napravah in vetrnih proizvodnih napravah,
+
14
+
- nove naprave za shranjevanje energije, ki so na isti lokaciji kot fotonapetostne naprave in vetrne proizvodne naprave,
+
15
+
- priključevanje naprav iz prejšnjih alinej tega odstavka na električno omrežje.
+
16
+
(3) Če pristojni organ za izdajo celovitega dovoljenja ali gradbenega dovoljenja na podlagi preveritve na območjih za pospešeno uvajanje OVE iz 28.c člena tega zakona ugotovi, da posegi iz drugega odstavka tega člena niso skladni s pravili in ukrepi na območju za pospešeno uvajanje OVE, upravni organ, pristojen za izdajo celovitega dovoljenja ali gradbenega dovoljenja, zavrne izdajo dovoljenja, to odločitev pa objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
+
17
+
(4) Organ, pristojen za izdajo celovitega dovoljenja ali gradbenega dovoljenja v primeru, ko je za poseg v skladu z Uredbo o PVO treba izvesti predhodni postopek, postopek izdaje celovitega dovoljenja ali gradbenega dovoljenja prekine in stranko napoti na predhodni postopek, če na podlagi preveritve na območjih za pospešeno uvajanje OVE ugotovi:
+
18
+
- da zanje obstaja velika verjetnost znatnih nepredvidenih škodljivih vplivov, ki v postopku celovite presoje vplivov na okolje niso bili obravnavani,
+
19
+
- da bodo imeli znatne vplive na okolje v drugi državi članici EU,
+
20
+
- da je druga država članica EU zahtevala sodelovanje pri odločanju o posegu, za katerega je presoja vplivov na okolje obvezna.
+
21
+
(5) Če je za poseg v skladu z Uredbo o PVO treba izvesti postopek presoje vplivov na okolje v primeru ugotovitve iz prejšnjega odstavka ali ugotovitve iz tretjega odstavka 28.b člena tega zakona:
+
22
+
- če se za poseg pridobiva celovito dovoljenje, organ, pristojen za izdajo celovitega dovoljenja, pozove investitorja k zagotovitvi ustreznih dodatnih vsebin za namen izvedbe presoje vplivov na okolje,
+
23
+
- če se za poseg pridobiva gradbeno dovoljenje, organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, postopek ustavi ter stranko napoti k oddaji zahteve za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja.
+
24
+
(6) V primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka investitor zagotovi dodatne vsebine za izvedbo presoje vplivov na okolje v roku treh mesecev od prejema obvestila s strani pristojnega organa, v primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka pa investitor poda zahtevo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja v roku treh mesecev od prejema odločbe o ustavitvi postopka izdaje gradbenega dovoljenja.
+
25
+
(7) V primeru zagotovitve dodatnih vsebin in oddaje zahteve za izdajo integralnega dovoljenja v rokih iz prejšnjega odstavka, se postopek presoje vplivov na okolje izvede v največ šestih mesecih od ugotovitve iz četrtega odstavka tega člena. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko rok za izvedbo presoje vplivov na okolje izjemoma, če je to potrebno zaradi preveritve vpliva na biotsko raznovrstnost in naravne vrednote ali preveritev vpliva na okolje ali na drugo državo članico EU, podaljša za do šest mesecev. Rok se podaljša z obrazloženim sklepom, ki mora biti izdan pred potekom roka iz prejšnjega odstavka.
+
26
+
(8) Če investitor ne poda zahteve za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja v predpisanem roku iz sedmega odstavka tega člena, organu pri izvedbi presoje vplivov na okolje rokov iz šestega in sedmega odstavka tega člena ni treba upoštevati.
+
27
+
5. oddelek: Posebnosti presoje sprejemljivosti vplivov na naravo
1
+
a28.a člen (presoja vplivov na okolje na območjih za pospešeno uvajanje OVE)
+
2
+
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo okolja, in Uredbo o PVO se predhodna presoja in presoja vplivov na okolje ne izvajata za posege na območju za pospešeno uvajanje OVE, ki so skladni s pravili in ukrepi na območju za pospešeno uvajanje OVE, razen, če pristojni organ v postopku izdaje celovitega dovoljenja ali gradbenega dovoljenja ugotovi, da je predhodni postopek ali postopek presoje vplivov na okolje treba izvesti.
+
3
+
(2) Posegi, za katere velja izjema iz prejšnjega odstavka, so:
+
4
+
- postavitev fotonapetostne naprave in vetrne proizvodne naprave, ki lahko vključuje tudi naprave, ki združujejo različne vrste tehnologije za proizvodnjo energije iz OVE,
+
5
+
- nadomestitev stare zmogljivosti za proizvodnjo električne energije z novo v fotonapetostnih napravah in vetrnih proizvodnih napravah,
+
6
+
- nove naprave za shranjevanje energije, ki so na isti lokaciji kot fotonapetostne naprave in vetrne proizvodne naprave,
+
7
+
- priključevanje naprav iz prejšnjih alinej tega odstavka na električno omrežje.
+
8
+
(3) Če pristojni organ za izdajo celovitega dovoljenja ali gradbenega dovoljenja na podlagi preveritve na območjih za pospešeno uvajanje OVE iz 28.c člena tega zakona ugotovi, da posegi iz drugega odstavka tega člena niso skladni s pravili in ukrepi na območju za pospešeno uvajanje OVE, upravni organ, pristojen za izdajo celovitega dovoljenja ali gradbenega dovoljenja, zavrne izdajo dovoljenja, to odločitev pa objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
+
9
+
(4) Organ, pristojen za izdajo celovitega dovoljenja ali gradbenega dovoljenja v primeru, ko je za poseg v skladu z Uredbo o PVO treba izvesti predhodni postopek, postopek izdaje celovitega dovoljenja ali gradbenega dovoljenja prekine in stranko napoti na predhodni postopek, če na podlagi preveritve na območjih za pospešeno uvajanje OVE ugotovi:
+
10
+
- da zanje obstaja velika verjetnost znatnih nepredvidenih škodljivih vplivov, ki v postopku celovite presoje vplivov na okolje niso bili obravnavani,
+
11
+
- da bodo imeli znatne vplive na okolje v drugi državi članici EU,
+
12
+
- da je druga država članica EU zahtevala sodelovanje pri odločanju o posegu, za katerega je presoja vplivov na okolje obvezna.
+
13
+
(5) Če je za poseg v skladu z Uredbo o PVO treba izvesti postopek presoje vplivov na okolje v primeru ugotovitve iz prejšnjega odstavka ali ugotovitve iz tretjega odstavka 28.b člena tega zakona:
+
14
+
- če se za poseg pridobiva celovito dovoljenje, organ, pristojen za izdajo celovitega dovoljenja, pozove investitorja k zagotovitvi ustreznih dodatnih vsebin za namen izvedbe presoje vplivov na okolje,
+
15
+
- če se za poseg pridobiva gradbeno dovoljenje, organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, postopek ustavi ter stranko napoti k oddaji zahteve za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja.
+
16
+
(6) V primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka investitor zagotovi dodatne vsebine za izvedbo presoje vplivov na okolje v roku treh mesecev od prejema obvestila s strani pristojnega organa, v primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka pa investitor poda zahtevo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja v roku treh mesecev od prejema odločbe o ustavitvi postopka izdaje gradbenega dovoljenja.
+
17
+
(7) V primeru zagotovitve dodatnih vsebin in oddaje zahteve za izdajo integralnega dovoljenja v rokih iz prejšnjega odstavka, se postopek presoje vplivov na okolje izvede v največ šestih mesecih od ugotovitve iz četrtega odstavka tega člena. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko rok za izvedbo presoje vplivov na okolje izjemoma, če je to potrebno zaradi preveritve vpliva na biotsko raznovrstnost in naravne vrednote ali preveritev vpliva na okolje ali na drugo državo članico EU, podaljša za do šest mesecev. Rok se podaljša z obrazloženim sklepom, ki mora biti izdan pred potekom roka iz prejšnjega odstavka.
+
18
+
(8) Če investitor ne poda zahteve za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja v predpisanem roku iz sedmega odstavka tega člena, organu pri izvedbi presoje vplivov na okolje rokov iz šestega in sedmega odstavka tega člena ni treba upoštevati.
+
+
1
+
Če pobudnik priprave prostorskega akta ali investitor (v nadaljnjem besedilu: investitor) v postopku umeščanja naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE, v katerem se izvede presoja sprejemljivosti vplivov na naravo v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, predlaga omilitveni ukrep za preprečitev ubijanja in vznemirjanja zavarovanih vrst, katerega uporaba še ni bila dovolj preizkušena in zato obstaja dvom o njegovi učinkovitosti, lahko pristojni organ za izvedbo presoje sprejemljivosti vplivov na naravo dovoli njegovo uporabo za omejeno časovno obdobje, pod pogojem, da mora investitor učinkovitost takega omilitvenega ukrepa spremljati ter da v primeru njegove dokazane neučinkovitosti nemudoma sprejme ustrezne ukrepe, vključno s prepovedjo obratovanja objekta in naprave, kar mora pristojni organ izrecno določiti v planu ali izreku odločbe, s katero se dovoli ta poseg.
+
1
+
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja ohranjanje narave, se presoja sprejemljivosti vplivov na območje Natura 2000 ne izvaja za posege iz drugega odstavka a28.a člena tega zakona, za katere pristojni organ za izdajo celovitega dovoljenja ali gradbenega dovoljenja ugotovi, da so skladni s pravili in ukrepi na območju za pospešeno uvajanje OVE in da zanje ne obstaja velika verjetnost znatnih nepredvidenih škodljivih vplivov, ki ob določitvi območij za pospešeno uvajanje OVE ter določitvi pravil in ukrepov na območjih za pospešeno uvajanje OVE niso bili ugotovljeni.
+
2
+
(2) Če pristojni organ za izdajo celovitega dovoljenja ali gradbenega dovoljenja na podlagi preveritve na območjih za pospešeno uvajanje OVE iz 28.c člena tega zakona ugotovi, da posegi iz drugega odstavka a28.a člena tega zakona niso skladni s pravili in ukrepi na območju za pospešeno uvajanje OVE, upravni organ, pristojen za izdajo celovitega dovoljenja ali gradbenega dovoljenja, zavrne izdajo dovoljenja, to odločitev pa objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
+
3
+
(3) Pristojni organ za izdajo celovitega dovoljenja ali gradbenega dovoljenja lahko na podlagi preveritve na območjih za pospešeno uvajanje OVE ugotovi, da za posege iz drugega odstavka a28.a člena tega zakona obstaja velika verjetnost znatnih nepredvidenih škodljivih vplivov, ki v postopku celovite presoje vplivov na okolje niso bili obravnavani.
+
4
+
6. oddelek: Preveritev na območju za pospešeno uvajanje OVE
+
1
+
(1) Za posege iz drugega odstavka a28.a člena tega zakona, ki se načrtujejo na območju za pospešeno uvajanje OVE in za katere je skladno s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, obvezna predhodna presoja ali presoja vplivov na okolje, je pristojni mnenjedajalec k projektni dokumentaciji v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja ali celovitega dovoljenja glede emisij v tla, vode, zraka, hrupa, svetlobnega onesnaževanja, elektromagnetnega sevanja, vibracij, podnebnih sprememb in ravnanja z odpadki, tudi ministrstvo, pristojno za okolje.
+
2
+
(2) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo graditev, mora biti v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za posege iz prejšnjega odstavka, za katere investitor želi izvesti preveritev v skladu s tem členom, pri podatkih o gradnji navedeno, da gre za preveritev na območju za pospešeno uvajanje OVE.
+
3
+
(3) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo graditev, mora projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za posege iz prejšnjega odstavka vsebovati tudi:
+
4
+
- opis lastnosti in posebnosti posega, ki vključuje vsaj tehnologijo, dimenzije, predvidene površine za postavitev, način postavitve ter opis posega v prostor in naravo pri izgradnji in porušitvi, opis in značilnosti delovanja;
+
5
+
- navedbo območja za pospešeno uvajanje OVE, na katerem se poseg načrtuje, skupaj z navedbo pravil in ukrepov na tem območju za pospešeno uvajanje OVE ter strokovno pojasnilo, kako so se pravila in ukrepi upoštevali pri načrtovanju ter kako se bodo upoštevala pri gradnji, obratovanju in odstranitvi naprave.
+
6
+
(4) Mnenjedajalci na podlagi vloge, ki mora vsebovati projektno dokumentacijo iz prejšnjega odstavka, v okviru priprave mnenja preverijo, ali je gradnja skladna s pravili in ukrepi na območju za pospešeno uvajanje OVE, vsak iz svojega področja.
+
7
+
(5) Če mnenjedajalec v preveritvi iz prejšnjega odstavka ugotovi, da projektna dokumentacija iz drugega odstavka tega člena ne vsebuje dovolj podatkov ali pa podatki niso dovolj natančni, da bi lahko izvedel preveritev, v roku 15 dni od prejema zahteve za izdajo mnenja investitorja pozove, da projektno dokumentacijo dopolni. Investitor v postavljenem roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni, predloži ustrezno dopolnitev. Rok za dopolnitev se lahko na njegovo zahtevo podaljša za dodatnih 15 dni. Če investitor posega v postavljenem roku vloge ne dopolni, se šteje, da je od nameravane zahteve za izdajo mnenja odstopil.
+
8
+
(6) Mnenjedajalec v preveritvi iz četrtega odstavka tega člena lahko ugotovi, da bo poseg kljub temu, da je skladen s pravili in ukrepi na območju za pospešeno uvajanje OVE, imel nepredvidene škodljive vplive glede na okoljsko občutljivost geografskega območja, na katerem se načrtuje, in ki jih ni mogoče ublažiti s pravili in ukrepi na območju za pospešeno uvajanje OVE, da obstaja velika verjetnost znatnih nepredvidenih škodljivih vplivov, da bo lahko poseg povzročil znatne nepredvidene škodljive vplive na območje Nature 2000, ali da bo poseg imel znatne vplive na okolje v drugi državi članici EU, ki v postopku določitve območja za pospešeno uvajanje OVE niso bili ugotovljeni. V tem primeru to ugotovitev utemelji z dokazi.
+
9
+
(7) Če mnenjedajalec v preveritvi iz četrtega odstavka tega člena ugotovi, da načrtovan poseg ni skladen s pravili in ukrepi na območju za pospešeno uvajanje OVE ali izvede ugotovitev iz prejšnjega odstavka, poda negativno mnenje, v katerem svojo odločitev obrazloži.
+
10
+
(8) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo graditev, mnenjedajalci za preveritev vplivov izdajo mnenje iz prejšnjega odstavka najkasneje v roku 45 dni od prejema popolne zahteve. V primeru, da zmogljivost naprave za proizvodnjo električne energije ne presega 150 kW in da gre za nadomestitev stare zmogljivosti z novo, je rok iz prejšnjega stavka najkasneje 30 dni.
+
11
+
(9) Preveritev iz četrtega odstavka tega člena v postopku iz prvega odstavka tega člena se ne izvede za posege obnove fotonapetostne naprave, kadar se z obnovo njena tlorisna površina ne poveča in je obnova v skladu s pravili in ukrepi, določenimi za prvotno fotonapetostno napravo. IV. POGLAVJE: REGULATIVNI PESKOVNIKI
1
−
(1) Za preskušanje novih in naprednih tehnologij, proizvodov ali pristopov na področju proizvodnje električne energije z izrabo OVE in njenega shranjevanja, ali za drugačen način uporabe obstoječih, lahko vlada pod pogoji iz tega člena odobri odstop od posameznih določb predpisov s področja energetike, prostora, graditve, rudarstva, varstva okolja, ohranjanja narave, upravljanja z vodami, varstva kulturne dediščine ter postavitve, obratovanja in priključevanja naprav za proizvodnjo električne energije, ki onemogočajo ali otežujejo izvedbo projekta (v nadaljnjem besedilu: odobritev regulativnega peskovnika).
1
+
(1) Za preskušanje inovativnih tehnologij za energijo iz OVE, novih in naprednih tehnologij, proizvodov ali pristopov na področju proizvodnje električne energije z izrabo OVE in njenega shranjevanja, ali za drugačen način uporabe obstoječih, lahko vlada pod pogoji iz tega člena odobri odstop od posameznih določb predpisov s področja energetike, prostora, graditve, rudarstva, varstva okolja, ohranjanja narave, upravljanja z vodami, varstva kulturne dediščine ter postavitve, obratovanja in priključevanja naprav za proizvodnjo električne energije, ki onemogočajo ali otežujejo izvedbo projekta (v nadaljnjem besedilu: odobritev regulativnega peskovnika).
2
·
(2) Vlada z odločbo odobri regulativni peskovnik, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
2
·
(2) Vlada z odločbo odobri regulativni peskovnik, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
3
·
1. predlagani projekt je v javno korist, saj lahko pomembno prispeva k razvoju proizvodnje električne energije z izrabo OVE ali njenega shranjevanja,
3
·
1. predlagani projekt je v javno korist, saj lahko pomembno prispeva k razvoju proizvodnje električne energije z izrabo OVE ali njenega shranjevanja,
4
·
2. odobritev regulativnega peskovnika in izvedba projekta nista v nasprotju s predpisi EU in
4
·
2. odobritev regulativnega peskovnika in izvedba projekta nista v nasprotju s predpisi EU in
5
·
3. če je javna korist iz 1. točke tega odstavka večja od teže posega v določbo predpisa iz prejšnjega odstavka, od katere se odstopa, pri čemer se pri presoji upoštevajo varstveni cilji, ki jih zasleduje ta določba.
5
·
3. če je javna korist iz 1. točke tega odstavka večja od teže posega v določbo predpisa iz prejšnjega odstavka, od katere se odstopa, pri čemer se pri presoji upoštevajo varstveni cilji, ki jih zasleduje ta določba.
6
·
(3) Regulativni peskovnik se lahko odobri za obdobje, ki omogoča preizkus novih in naprednih tehnologij, proizvodov, pristopov ali drugačnih načinov uporabe obstoječih, a najdlje za pet let.
6
·
(3) Regulativni peskovnik se lahko odobri za obdobje, ki omogoča preizkus novih in naprednih tehnologij, proizvodov, pristopov ali drugačnih načinov uporabe obstoječih, a najdlje za pet let.
7
·
(4) Pravna ali fizična oseba pri ministrstvu, pristojnem za energijo, vloži pobudo za začetek postopka za odobritev regulativnega peskovnika (v nadaljnjem besedilu: pobuda), ki vsebuje:
7
·
(4) Pravna ali fizična oseba pri ministrstvu, pristojnem za energijo, vloži pobudo za začetek postopka za odobritev regulativnega peskovnika (v nadaljnjem besedilu: pobuda), ki vsebuje:
8
·
- podroben opis projekta, vključno z lokacijo, načrtovanim trajanjem in načinom financiranja,
8
·
- podroben opis projekta, vključno z lokacijo, načrtovanim trajanjem in načinom financiranja,
9
·
- utemeljitev, kako posamezne določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena onemogočajo ali otežujejo izvedbo projekta in
9
·
- utemeljitev, kako posamezne določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena onemogočajo ali otežujejo izvedbo projekta in
10
·
- utemeljitev izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka tega člena.
10
·
- utemeljitev izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka tega člena.
11
·
(5) Ministrstvo, pristojno za energijo, objavi pobudo na osrednjem spletnem mestu državne uprave in omogoči javnosti dajanje pripomb v roku, ki ne sme biti krajši od enega meseca.
11
·
(5) Ministrstvo, pristojno za energijo, objavi pobudo na osrednjem spletnem mestu državne uprave in omogoči javnosti dajanje pripomb v roku, ki ne sme biti krajši od enega meseca.
12
·
(6) Ministrstvo, pristojno za energijo, v postopku proučitve pobude pridobi mnenje ministrstev in organizacij, ki so pristojni za podajo mnenj, soglasij ali dovoljenj na področju, na katerega se nanaša predpis, ki ovira ali otežuje izvedbo projekta, o objavljeni pobudi pa obvesti tudi občino, na območju katere naj bi se projekt izvajal. V mnenju iz prejšnjega stavka se ministrstvo oziroma organizacija opredeli o vplivu projekta na varovani javni interes ter o njegovi dopustnosti z vidika predpisov EU, občina pa se opredeli o skladnosti pobude s strateškim in izvedbenimi prostorskimi akti.
12
·
(6) Ministrstvo, pristojno za energijo, v postopku proučitve pobude pridobi mnenje ministrstev in organizacij, ki so pristojni za podajo mnenj, soglasij ali dovoljenj na področju, na katerega se nanaša predpis, ki ovira ali otežuje izvedbo projekta, o objavljeni pobudi pa obvesti tudi občino, na območju katere naj bi se projekt izvajal. V mnenju iz prejšnjega stavka se ministrstvo oziroma organizacija opredeli o vplivu projekta na varovani javni interes ter o njegovi dopustnosti z vidika predpisov EU, občina pa se opredeli o skladnosti pobude s strateškim in izvedbenimi prostorskimi akti.
13
·
(7) Če predpis iz prvega odstavka tega člena določa objavo osnutka odločbe, lahko pristojni organ osnutek odločbe, kot bi se glasila v primeru odobritve regulativnega peskovnika, objavi sočasno z objavo pobude iz petega odstavka tega člena.
13
·
(7) Če predpis iz prvega odstavka tega člena določa objavo osnutka odločbe, lahko pristojni organ osnutek odločbe, kot bi se glasila v primeru odobritve regulativnega peskovnika, objavi sočasno z objavo pobude iz petega odstavka tega člena.
14
·
(8) Če pobudnik predlaga samo odstop od določbe predpisa, ki za tek postopka izdaje odločbe zahteva pravnomočnost druge odločbe, se peti odstavek tega člena ne uporablja.
14
·
(8) Če pobudnik predlaga samo odstop od določbe predpisa, ki za tek postopka izdaje odločbe zahteva pravnomočnost druge odločbe, se peti odstavek tega člena ne uporablja.
15
·
(9) Če ministrstvo, pristojno za energijo, po pridobitvi mnenj iz šestega odstavka tega člena in preučitvi pripomb javnosti oceni, da izvedba regulativnega peskovnika izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena, pobudnika pozove k vložitvi vloge za odobritev regulativnega peskovnika (v nadaljnjem besedilu: vloga). Za vsebino vloge se smiselno uporablja četrti odstavek tega člena, ministrstvo, pristojno za energijo, pa lahko od vlagatelja zahteva dopolnitev vloge s podatki, za katere oceni, da so potrebni za sprejetje odločitve o odobritvi regulativnega peskovnika in za določitev pogojev za njegovo izvedbo.
15
·
(9) Če ministrstvo, pristojno za energijo, po pridobitvi mnenj iz šestega odstavka tega člena in preučitvi pripomb javnosti oceni, da izvedba regulativnega peskovnika izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena, pobudnika pozove k vložitvi vloge za odobritev regulativnega peskovnika (v nadaljnjem besedilu: vloga). Za vsebino vloge se smiselno uporablja četrti odstavek tega člena, ministrstvo, pristojno za energijo, pa lahko od vlagatelja zahteva dopolnitev vloge s podatki, za katere oceni, da so potrebni za sprejetje odločitve o odobritvi regulativnega peskovnika in za določitev pogojev za njegovo izvedbo.
16
·
(10) Vlada o vlogi iz prejšnjega odstavka odloči z odločbo, ki vsebuje zlasti:
16
·
(10) Vlada o vlogi iz prejšnjega odstavka odloči z odločbo, ki vsebuje zlasti:
17
·
1. opis nameravanega projekta z navedbo izvajalca in morebitnih drugih deležnikov (podizvajalcev, pogodbenih partnerjev ipd.);
17
·
1. opis nameravanega projekta z navedbo izvajalca in morebitnih drugih deležnikov (podizvajalcev, pogodbenih partnerjev ipd.);
18
·
2. lokacijo (navedbo parcelne številne in katastrske občine) in tehnične značilnosti projekta;
18
·
2. lokacijo (navedbo parcelne številne in katastrske občine) in tehnične značilnosti projekta;
19
·
3. ključne cilje regulativnega peskovnika;
19
·
3. ključne cilje regulativnega peskovnika;
20
·
4. trajanje odobritve regulatornega peskovnika (trajanje obdobja preskušanja);
20
·
4. trajanje odobritve regulatornega peskovnika (trajanje obdobja preskušanja);
21
·
5. okvirni postopek preskušanja;
21
·
5. okvirni postopek preskušanja;
22
·
6. navedbo določbe predpisa, od katere se dopušča odstop, ter morebitne pogoje in ukrepe za čim manjše emisije, obremenitve in druge posledice izvajanja regulativnega peskovnika;
22
·
6. navedbo določbe predpisa, od katere se dopušča odstop, ter morebitne pogoje in ukrepe za čim manjše emisije, obremenitve in druge posledice izvajanja regulativnega peskovnika;
23
·
7. način zagotavljanja javnosti in transparentnosti preskušanja v okviru regulativnega peskovnika;
23
·
7. način zagotavljanja javnosti in transparentnosti preskušanja v okviru regulativnega peskovnika;
24
·
8. dolžnost izvajalca poročati o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo pomembneje vplivati na izvajanje regulativnega peskovnika;
24
·
8. dolžnost izvajalca poročati o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo pomembneje vplivati na izvajanje regulativnega peskovnika;
25
·
9. obveznost in način poročanja (redna poročila in končno poročilo);
25
·
9. obveznost in način poročanja (redna poročila in končno poročilo);
26
·
10. način izvajanja nadzora nad izvajanjem regulativnega peskovnika;
26
·
10. način izvajanja nadzora nad izvajanjem regulativnega peskovnika;
27
·
11. sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja regulativnega peskovnika;
27
·
11. sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja regulativnega peskovnika;
28
·
12. odgovornost za morebitno škodo;
28
·
12. odgovornost za morebitno škodo;
29
·
13. način prenehanja in zahteve ob prenehanju izvajanja regulativnega peskovnika (vključno z morebitno izvajalčevo obveznostjo vzpostavitve v prejšnje stanje ter zagotovitvijo informacij o doseganju ciljev in ugotovitvah regulativnega peskovnika) ter
29
·
13. način prenehanja in zahteve ob prenehanju izvajanja regulativnega peskovnika (vključno z morebitno izvajalčevo obveznostjo vzpostavitve v prejšnje stanje ter zagotovitvijo informacij o doseganju ciljev in ugotovitvah regulativnega peskovnika) ter
30
·
14. način izvedbe ocene, ali so cilji regulativnega peskovnika doseženi, in način uporabe pridobljenih informacij.
30
·
14. način izvedbe ocene, ali so cilji regulativnega peskovnika doseženi, in način uporabe pridobljenih informacij.
31
·
(11) Organ, pristojen za izdajo odločbe na podlagi predpisov iz prvega odstavka tega člena, izda mnenje, soglasje ali dovoljenje k nameravanem posegu ob upoštevanju dopustnega odstopa od posamezne določbe predpisa, ki je določen z odločbo vlade iz prejšnjega odstavka o odobritvi regulativnega peskovnika.
31
·
(11) Organ, pristojen za izdajo odločbe na podlagi predpisov iz prvega odstavka tega člena, izda mnenje, soglasje ali dovoljenje k nameravanem posegu ob upoštevanju dopustnega odstopa od posamezne določbe predpisa, ki je določen z odločbo vlade iz prejšnjega odstavka o odobritvi regulativnega peskovnika.
32
·
(12) Če se med izvajanjem regulativnega peskovnika ugotovi, da je iz upravičenih razlogov treba podaljšati obdobje preskušanja, se lahko odločba iz desetega odstavka tega člena spremeni tako, da se podaljša za obdobje, ki je nujno potrebno za doseganje namena regulativnega peskovnika, a najdlje za dve leti. Odločba se razveljavi v primeru neizvajanja ali nepravilnega izvajanja regulativnega peskovnika.
32
·
(12) Če se med izvajanjem regulativnega peskovnika ugotovi, da je iz upravičenih razlogov treba podaljšati obdobje preskušanja, se lahko odločba iz desetega odstavka tega člena spremeni tako, da se podaljša za obdobje, ki je nujno potrebno za doseganje namena regulativnega peskovnika, a najdlje za dve leti. Odločba se razveljavi v primeru neizvajanja ali nepravilnega izvajanja regulativnega peskovnika.
33
·
(13) Izvajalec in morebitni drugi deležniki v regulativnem peskovniku ministrstvu, pristojnemu za energijo, ter ministrstvom in organizacijam, pristojnim za podajo mnenj, soglasij ali dovoljenj na področjih, na katera se nanaša regulativni peskovnik, na njihovo zahtevo predložijo vse ugotovitve in podatke, ki izhajajo iz izvajanja regulativnega peskovnika. Podatki iz prejšnjega stavka so informacije javnega značaja in se vključijo v državne podatkovne zbirke.
33
·
(13) Izvajalec in morebitni drugi deležniki v regulativnem peskovniku ministrstvu, pristojnemu za energijo, ter ministrstvom in organizacijam, pristojnim za podajo mnenj, soglasij ali dovoljenj na področjih, na katera se nanaša regulativni peskovnik, na njihovo zahtevo predložijo vse ugotovitve in podatke, ki izhajajo iz izvajanja regulativnega peskovnika. Podatki iz prejšnjega stavka so informacije javnega značaja in se vključijo v državne podatkovne zbirke.
34
·
(14) Izvajanje regulativnega peskovnika nadzoruje ministrstvo, pristojno za energijo. Pri izvajanju nadzora mu strokovno podporo zagotavljajo pristojna ministrstva in organizacije, pristojne za podajo mnenj, soglasij ali dovoljenj na področjih, na katera se nanaša regulativni peskovnik.
34
·
(14) Izvajanje regulativnega peskovnika nadzoruje ministrstvo, pristojno za energijo. Pri izvajanju nadzora mu strokovno podporo zagotavljajo pristojna ministrstva in organizacije, pristojne za podajo mnenj, soglasij ali dovoljenj na področjih, na katera se nanaša regulativni peskovnik.
35
·
(15) Prejšnji odstavek ne posega v pristojnosti inšpekcije za energijo, graditev, rudarstvo, okolje, naravo, vode, kulturno dediščino, da ob upoštevanju odločbe vlade o odobritvi regulativnega peskovnika, nadzorujejo in izrekajo ukrepe na področju, za katerega so pristojne. V. POGLAVJE: SPODBUJANJE RAZISKOVANJA IN PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z IZRABO GEOTERMALNE ENERGIJE
35
·
(15) Prejšnji odstavek ne posega v pristojnosti inšpekcije za energijo, graditev, rudarstvo, okolje, naravo, vode, kulturno dediščino, da ob upoštevanju odločbe vlade o odobritvi regulativnega peskovnika, nadzorujejo in izrekajo ukrepe na področju, za katerega so pristojne. V. POGLAVJE: SPODBUJANJE RAZISKOVANJA IN PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z IZRABO GEOTERMALNE ENERGIJE
1
·
V Zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 - ZKme-1D, 79/17 in 44/22) se v 3.č členu v prvem odstavku:
1
·
V Zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 - ZKme-1D, 79/17 in 44/22) se v 3.č členu v prvem odstavku:
2
−
- v točki i) štirinajsta alineja spremeni tako, da se glasi: »- elektrarne in drugi energetski objekti, in sicer le naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo vetrne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje (v nadaljnjem besedilu: vetrne proizvodne naprave), ki ne presegajo tlorisne površine 150 m2, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto do vključno 35 točk,«;
2
+
- v točki i) štirinajsta alineja spremeni tako, da se glasi: »- elektrarne in drugi energetski objekti, in sicer le naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo vetrne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje (v nadaljnjem besedilu: vetrne proizvodne naprave), ki ne presegajo tlorisne površine 150 m 2 , če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto do vključno 35 točk,«;
3
·
- za petnajsto alinejo podpičje nadomesti z vejico in se doda nova šestnajsta alineja, ki se glasi: »- elektrarne in drugi energetski objekti, in sicer le naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje (v nadaljnjem besedilu: fotonapetostne naprave), na način, da ne vpliva na obseg kmetijske proizvodnje oziroma se pridelovalni potencial in kakovost kmetijskih zemljišč izboljša, ob upoštevanju pogojev iz 3.čc člena tega zakona;«. V petem odstavku se za besedo »pomena« doda besedilo »s področja obnovljivih virov energije,«.
3
·
- za petnajsto alinejo podpičje nadomesti z vejico in se doda nova šestnajsta alineja, ki se glasi: »- elektrarne in drugi energetski objekti, in sicer le naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje (v nadaljnjem besedilu: fotonapetostne naprave), na način, da ne vpliva na obseg kmetijske proizvodnje oziroma se pridelovalni potencial in kakovost kmetijskih zemljišč izboljša, ob upoštevanju pogojev iz 3.čc člena tega zakona;«. V petem odstavku se za besedo »pomena« doda besedilo »s področja obnovljivih virov energije,«.
1
·
(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona izvajajo inšpekcija, pristojna za okolje, kmetijska inšpekcija, gozdarska inšpekcija in inšpekcija, pristojna za energijo, vsaka na svojem področju.
1
·
(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona izvajajo inšpekcija, pristojna za okolje, kmetijska inšpekcija, gozdarska inšpekcija in inšpekcija, pristojna za energijo, vsaka na svojem področju.
2
−
(2) Izpolnitev obveznosti postavitve in obratovanja fotonapetostne naprave iz 9. in 11. člena tega zakona nadzira inšpekcija, pristojna za energijo.
2
+
(2) (prenehal veljati)
1
−
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne zagotovi obvezne postavitve fotonapetostne naprave (9. in 11. člen).
−
2
−
(2) Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
−
3
−
(3) Z globo od 600 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
−
1
·
(1) Do uveljavitve predpisa iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona je na območjih predpisanega prednostnega umeščanja iz 2. do 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona ob pogojih iz VI. poglavja tega zakona dopustno postaviti fotonapetostne naprave ne glede na določbe prostorskih izvedbenih aktov, pri čemer se za postavitev teh naprav uporabljajo prvi do tretji odstavek 12. člena tega zakona.
1
·
(1) Do uveljavitve predpisa iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona je na območjih predpisanega prednostnega umeščanja iz 2. do 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona ob pogojih iz VI. poglavja tega zakona dopustno postaviti fotonapetostne naprave ne glede na določbe prostorskih izvedbenih aktov, pri čemer se za postavitev teh naprav uporabljajo prvi do tretji odstavek 12. člena tega zakona.
2
−
(2) Ne glede prvi odstavek 9. člena tega zakona obveza postavitve fotonapetostnih naprav ne velja za objekte, za katere je bilo na dan uveljavitve tega zakona:
2
+
(2) (prenehal veljati)
3
−
- že pridobljeno gradbeno dovoljenje,
−
4
−
- že sklenjena pogodba o izdelavi dokumentacije za gradnjo objekta ali
−
5
−
- v postopku javnega naročanja že poslano v objavo javno naročilo ali povabilo k oddaji ponudbe.
−
6
·
(3) Vlada sprejme uredbo iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
3
·
(3) Vlada sprejme uredbo iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
7
·
(4) Vlada sprejme uredbo iz 11. člena tega zakona najpozneje v 18 mesecih od uveljavitve tega zakona.
4
·
(4) Vlada sprejme uredbo iz 11. člena tega zakona najpozneje v 18 mesecih od uveljavitve tega zakona.
1
−
V primerih, ko obveznost presoje vplivov na okolje urejata prvi odstavek 4. člena ali četrti odstavek 5. člena Uredbe 2022/2577/EU, se ne uporablja prvi odstavek 28. člena tega zakona.
1
+
V primerih, ko obveznost presoje vplivov na okolje urejata prvi odstavek 4. člena ali četrti odstavek 5. člena Uredbe 2022/2577/EU , se ne uporablja prvi odstavek 28. člena tega zakona.
1
−
Kadar je v občinskem prostorskem izvedbenem aktu, ki je ob uveljavitvi tega zakona že v veljavi ali za katerega je bil objavljen sklep o pripravi prostorskega izvedbenega akta, načrtovana prostorska ureditev vetrne elektrarne z nazivno močjo do 1 MW, se šteje, da je navedeni pogoj moči izpolnjen, če tlorisna površina te naprave ne presega 150 m2, skladno s spremenjeno štirinajsto alinejo točke i) 3.č člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, ne glede na njeno nazivno moč.
1
+
Kadar je v občinskem prostorskem izvedbenem aktu, ki je ob uveljavitvi tega zakona že v veljavi ali za katerega je bil objavljen sklep o pripravi prostorskega izvedbenega akta, načrtovana prostorska ureditev vetrne elektrarne z nazivno močjo do 1 MW, se šteje, da je navedeni pogoj moči izpolnjen, če tlorisna površina te naprave ne presega 150 m 2 , skladno s spremenjeno štirinajsto alinejo točke i) 3.č člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, ne glede na njeno nazivno moč.
1
−
Ob upoštevanju tretjega odstavka 1. člena Uredbe 2022/2577/EU velja domneva prevlade javne koristi, kot je opredeljena v 3. členu Uredbe 2022/2577/EU, tudi za že začete in v času uveljavitve tega zakona še nedokončane postopke:
1
+
Ob upoštevanju tretjega odstavka 1. člena Uredbe 2022/2577/EU velja domneva prevlade javne koristi, kot je opredeljena v 3. členu Uredbe 2022/2577/EU , tudi za že začete in v času uveljavitve tega zakona še nedokončane postopke:
2
·
1. državnega in občinskega prostorskega načrtovanja,
2
·
1. državnega in občinskega prostorskega načrtovanja,
3
·
2. odločanja o nameravani postavitvi fotonapetostnih ali vetrnih proizvodnih naprav na podlagi 101.c ali 101.f člena ZON,
3
·
2. odločanja o nameravani postavitvi fotonapetostnih ali vetrnih proizvodnih naprav na podlagi 101.c ali 101.f člena ZON,
4
·
3. izdaje gradbenega dovoljenja na podlagi 54. ali 66. člena GZ-1,
4
·
3. izdaje gradbenega dovoljenja na podlagi 54. ali 66. člena GZ-1,
5
·
4. postopke izdaje naravovarstvenega soglasja v skladu s 105.a členom ZON in
5
·
4. postopke izdaje naravovarstvenega soglasja v skladu s 105.a členom ZON in
6
·
5. postopke izdaje dovoljenja za poseg v naravo v skladu s 104.a členom ZON.
6
·
5. postopke izdaje dovoljenja za poseg v naravo v skladu s 104.a členom ZON.
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 320-01/23-5/43 Ljubljana, dne 6. julija 2023 EPA 654-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE-B) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. septembra 2025. Št. 003-02-1/2025-270 Ljubljana, dne 3. oktobra 2025 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UVAJANJU NAPRAV ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE (ZUNPEOVE-B)
−
1
−
V III. poglavju se naslov 4. oddelka spremeni tako, da se glasi: »4. ODDELEK: POSEBNOSTI PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE«.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 320-01/25-4/39 Ljubljana, dne 25. septembra 2025 EPA 2211-IX Državni zbor Republike Slovenije Nataša Sukič podpredsednica
−