← Back to list
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami
ZUOPP-1
21articles changed
+2added
+7removed
+12modified
added 1600removed 1335words
59paragraphs
Version history
1
−
Otroci s posebnimi potrebami so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja.
1
+
Otroci s posebnimi potrebami so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z gluhoslepoto, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja.
1
·
Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami temelji na ciljih in načelih, določenih v zakonih za posamezno področje vzgoje in izobraževanja in na naslednjih ciljih in načelih:
1
·
Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami temelji na ciljih in načelih, določenih v zakonih za posamezno področje vzgoje in izobraževanja in na naslednjih ciljih in načelih:
2
·
- zagotavljanje največje koristi otroka,
2
·
- zagotavljanje največje koristi otroka,
3
·
- celovitost in kompleksnost vzgoje in izobraževanja,
3
·
- celovitost in kompleksnost vzgoje in izobraževanja,
4
·
- enakih možnosti s hkratnim upoštevanjem različnih potreb otrok,
4
·
- enakih možnosti s hkratnim upoštevanjem različnih potreb otrok,
5
·
- vključevanja staršev, posvojiteljev, rejnikov in skrbnikov (v nadaljnjem besedilu: staršev) v postopek usmerjanja in oblike pomoči,
5
·
- vključevanja staršev, posvojiteljev, rejnikov in skrbnikov (v nadaljnjem besedilu: staršev) v postopek usmerjanja in oblike pomoči,
6
·
- individualiziranega pristopa,
6
·
- individualiziranega pristopa,
7
·
- interdisciplinarnosti,
7
·
- interdisciplinarnosti,
8
·
- ohranjanja ravnotežja med različnimi področji otrokovega telesnega in duševnega razvoja,
8
·
- ohranjanja ravnotežja med različnimi področji otrokovega telesnega in duševnega razvoja,
9
·
- čim prejšnje usmeritve v ustrezen program vzgoje in izobraževanja,
9
·
- čim prejšnje usmeritve v ustrezen program vzgoje in izobraževanja,
10
·
- takojšnje in kontinuirane podpore in strokovne pomoči v programih vzgoje in izobraževanja,
10
·
- takojšnje in kontinuirane podpore in strokovne pomoči v programih vzgoje in izobraževanja,
11
·
- vertikalne prehodnosti in povezanosti programov,
11
·
- vertikalne prehodnosti in povezanosti programov,
12
·
- organizacije vzgoje in izobraževanja čim bližje kraju bivanja,
12
·
- organizacije vzgoje in izobraževanja čim bližje kraju bivanja,
13
−
- zagotavljanja ustreznih pogojev, ki omogočajo optimalen razvoj posameznega otroka. II. PROGRAMI IN IZVAJANJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
13
+
- zagotavljanja ustreznih pogojev, ki omogočajo optimalen razvoj posameznega otroka.
+
1
+
(1) Otroka, pri katerem osnovna šola zazna učne težave ali druge okoliščine, zaradi katerih potrebuje dodatno strokovno podporo, vključi v podporo in pomoč.
+
2
+
(2) Osnovna šola v letnem delovnem načrtu določi oblike podpore in pomoči, namenjene razvijanju in utrjevanju učnih in kompenzacijskih strategij, usvajanju in utrjevanju učne snovi ter doseganju standardov znanja. Svetovalni delavec skrbi za usklajevanje podpore in pomoči na ravni šole.
+
3
+
(3) Razrednik skrbi za spremljanje in usklajevanje podpore in pomoči na ravni oddelka, vodi predpisano šolsko dokumentacijo ter otroku ponudi možnost vključitve vanjo in v druge oblike podpore. Podporo in pomoč izvajajo učitelji šole.
+
4
+
(4) V programu osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo se ure za izvajanje podpore in pomoči zagotovijo iz nabora ur, določenih v predmetniku razširjenega programa.
+
5
+
(5) Podpora in pomoč obsega tudi prilagoditve fizičnega in socialnega učnega okolja, pristopov pri poučevanju, učnih pripomočkov, gradiv, opreme, domačih nalog in načinov ocenjevanja znanja. II. PROGRAMI IN IZVAJANJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
1
−
(1) Otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v programe za predšolske otroke in izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter v prilagojene programe in posebni program za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, je potrebno prilagoditi prostor in pripomočke, v skladu z navodili za prilagojeno izvajanje programov in v skladu s prilagojenimi programi, ki jih sprejme ali določi pristojni strokovni svet. (materialni pogoji)
1
+
(1) Otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v programe za predšolske otroke in izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter v prilagojene programe in posebni program za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, je potrebno prilagoditi prostor in pripomočke, v skladu z navodili za prilagojeno izvajanje programov in v skladu s prilagojenimi programi, ki jih sprejme ali določi pristojni strokovni svet.
+
2
+
(2) Pripomočke, brez katerih se otroci s posebnimi potrebami ne morejo vključiti v program vzgoje in izobraževanja, zagotovi ustanovitelj javnega zavoda, če jim ti niso zagotovljeni z drugimi predpisi in če otrok zaradi objektivnih razlogov istega pripomočka ne more uporabiti doma in v vzgojno-izobraževalnem zavodu oziroma socialnovarstvenem zavodu. Pripomočkov za otroke z gibalno oviranostjo, ki jim pripadajo v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, namenjeni pa so uporabi v domačem okolju, ni potrebno vsakodnevno prinašati v vzgojno-izobraževalni zavod oziroma socialnovarstveni zavod (žoge, valji, stolčki, stojke).
2
·
(3) Prilagajanje in pretvarjanje učbenikov in drugih učnih gradiv v okviru javne službe zagotavljajo osnovne šole, ki izvajajo prilagojene izobraževalne in posebne programe, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter specialne knjižnice, ki na podlagi zakona, ki ureja knjižnično dejavnost, izvajajo storitve v prilagojenih tehnikah za osebe s slepoto ali slabovidnostjo.
3
·
(3) Prilagajanje in pretvarjanje učbenikov in drugih učnih gradiv v okviru javne službe zagotavljajo osnovne šole, ki izvajajo prilagojene izobraževalne in posebne programe, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter specialne knjižnice, ki na podlagi zakona, ki ureja knjižnično dejavnost, izvajajo storitve v prilagojenih tehnikah za osebe s slepoto ali slabovidnostjo.
3
·
(4) Ministrstvo, pristojno za šolstvo, vzpostavi in določi načine vzdrževanja zaščitenega digitalnega repozitorija in dostop do učnih gradiv ter obveznosti založnika v zvezi z naložitvijo potrjenih učnih gradiv v odprti elektronski obliki.
4
·
(4) Ministrstvo, pristojno za šolstvo, vzpostavi in določi načine vzdrževanja zaščitenega digitalnega repozitorija in dostop do učnih gradiv ter obveznosti založnika v zvezi z naložitvijo potrjenih učnih gradiv v odprti elektronski obliki.
+
1
+
(1) Težje in težko gibalno oviranim otrokom, slepim in slabovidnim otrokom oziroma otrokom z okvaro vidne funkcije, otrokom z gluhoslepoto, dolgotrajno bolnim otrokom, otrokom z avtističnimi motnjami in otrokom s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki so usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ali v prilagojene izobraževalne programe, se lahko z odločbo o usmeritvi dodeli pomoč spremljevalca ali spremljevalca skupine v času vzgojno-izobraževalnega dela.
+
2
+
(2) Pomoč spremljevalca in spremljevalca skupine omogoča otroku s posebnimi potrebami nemoteno vključevanje v pouk in druge dejavnosti v šoli ali zavodu. Merila za določitev spremljevalca in spremljevalca skupine so priloga h kriterijem za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami, ki jih sprejme Zavod Republike Slovenije za šolstvo v soglasju z ministrstvom, pristojnim za šolstvo.
+
3
+
(3) V izobraževalnih programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo pomoč izvaja spremljevalec, v prilagojenih izobraževalnih programih pa spremljevalec skupine.
+
4
+
(4) V posebnem programu vzgoje in izobraževanja ter v vzgojnem programu pomoč iz drugega odstavka tega člena izvaja varuh negovalec v skladu s predpisom, ki ureja normative in standarde za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami.
+
5
+
(5) Izjemoma lahko otroka s posebnimi potrebami, ki zaradi zdravstvenega stanja potrebuje pomoč pri prevozu in je to določeno v odločbi o usmeritvi, na organiziranem šolskem prevozu od kraja prebivališča do vzgojno-izobraževalnega zavoda in nazaj spremlja spremljevalec, spremljevalec skupine ali varuh negovalec. Na prevozu od kraja prebivališča do socialnovarstvenega zavoda in nazaj pa otroka spremlja varuh. Merila za določitev pomoči pri prevozu so priloga h kriterijem za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami iz drugega odstavka tega člena.
1
·
(1) Če vključitev v program vzgoje in izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo iz 8. in 9. člena tega zakona za otroka s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ni bila uspešna ter je otrokov razvoj ogrožen, je vzgojno-izobraževalni zavod, v katerega je otrok vključen, dolžan vložiti zahtevo za preverjanje ustreznosti usmeritve pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in o tem obvestiti tudi pristojni center za socialno delo.
1
·
(1) Če vključitev v program vzgoje in izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo iz 8. in 9. člena tega zakona za otroka s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ni bila uspešna ter je otrokov razvoj ogrožen, je vzgojno-izobraževalni zavod, v katerega je otrok vključen, dolžan vložiti zahtevo za preverjanje ustreznosti usmeritve pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in o tem obvestiti tudi pristojni center za socialno delo.
2
−
(2) Center za socialno delo na podlagi dokumentacije oceni, ali bo začel postopek namestitve otroka s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v vzgojni zavod.
2
+
(2) (prenehal veljati)
1
−
(1) Center za socialno delo mora pred izdajo odločbe o oddaji otroka v vzgojni zavod na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja, pridobiti strokovno mnenje komisije iz 23. člena tega zakona.
−
2
−
(2) Komisija iz 23. člena tega zakona mora mnenje pripraviti v roku 60 dni od prejema potrebne dokumentacije, ki jo posreduje center za socialno delo.
−
3
−
(3) Center za socialno delo mora v roku 15 dni od izdaje odločbe o oddaji otroka v vzgojni zavod o izdaji odločbe obvestiti Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
−
4
−
(4) Zavod Republike Slovenije za šolstvo mora na podlagi odločbe iz prejšnjega odstavka izdati odločbo o usmeritvi otroka s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v ustrezen vzgojni oziroma vzgojno-izobraževalni program ali ustrezno spremeniti že izdano odločbo.
−
1
−
(1) Vzgojni zavodi so na podlagi izvršljive odločbe centra za socialno delo dolžni otroka s posebnimi potrebami nastaniti in vključiti v vzgojni in vzgojno-izobraževalni program.
−
2
−
(2) Vzgojni zavodi, ki so pooblaščeni za izvrševanje vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni zavod, so dolžni izvršiti odločitev sodišča o vključitvi otroka v vzgojni zavod.
−
3
−
(3) Vzgojni zavod lahko zaradi vzgojnih in socialno integrativnih razlogov otroka s čustvenimi in vedenjskimi motnjami začasno, na podlagi individualiziranega programa, vključi samo v vzgojni program, vendar največ za dva meseca.
−
1
−
(1) Otroci s posebnimi potrebami, ki jim ni mogoče zagotoviti vzgoje in izobraževanja v kraju njihovega prebivališča in jim zaradi oddaljenosti prebivališča od kraja vzgoje in izobraževanja ni mogoče zagotoviti prevoza, se lahko vključijo v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, socialnovarstveni zavod, domove učencev za otroke s posebnimi potrebami ali se namestijo v rejniško družino.
1
+
(1) Otroci s posebnimi potrebami se lahko z odločbo o usmeritvi vključijo v oskrbo in v vzgojni program v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, dom za učence ali socialnovarstveni zavod, kadar jim ni mogoče zagotoviti vzgoje in izobraževanja v kraju prebivališča in jim zaradi oddaljenosti prebivališča od kraja vzgoje in izobraževanja ni mogoče zagotoviti prevoza oziroma kadar organ, ki vodi postopek usmerjanja, presodi, da je to v največjo korist otroka. V primeru vključitve otroka v socialnovarstveni zavod se oskrba zagotavlja v skladu s predpisi s področja socialnega varstva.
2
−
(2) Če so podane okoliščine iz prvega odstavka tega člena in je otrok s posebnimi potrebami usmerjen v prilagojen program za predšolske otroke, lahko Zavod Republike Slovenije za šolstvo na predlog staršev z odločbo o usmeritvi določi, da se namesto namestitve v zavod oziroma oddaje v rejništvo, otroku zagotavlja pravica do brezplačnega prevoza iz kraja prebivališča do kraja, kjer deluje zavod in nazaj.
2
+
(2) V oskrbo in v vzgojni program se z odločbo o usmeritvi lahko vključijo tudi otroci s statusom dijaka, ki so končali prilagojene izobraževalne programe osnovne šole ali so vključeni v prilagojene izobraževalne srednješolske programe oziroma posebne programe, namenjene rehabilitaciji.
+
3
+
(3) Vzgojno-izobraževalni zavod iz prvega odstavka tega člena lahko z namenom razbremenitve družine omogoči vključitev tudi drugim otrokom tega zavoda v oskrbo in vzgojni program. Zavod v letnem delovnem načrtu določi dneve izvajanja oskrbe in vzgojnega programa za te otroke. Stroške prehrane in prevoza krijejo starši ali pa se sredstva zagotovijo iz donacij, prispevkov sponzorjev in iz drugih virov.
1
−
(1) Za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so potrebne za optimalno usmeritev otroka se ustanovita prvo in drugostopna komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (v nadaljnjem besedilu: komisija za usmerjanje). Komisija za usmerjanje prve in druge stopnje daje strokovno mnenje.
1
+
(1) Za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so potrebne za optimalno usmeritev otroka, se ustanovita prvo in drugostopna komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (v nadaljnjem besedilu: komisija za usmerjanje). Komisija za usmerjanje prve in druge stopnje daje strokovno mnenje.
2
−
(2) Članice oziroma člane (v nadaljnjem besedilu: člane) komisije za usmerjanje prve stopnje imenuje in razrešuje direktor oziroma direktorica Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
2
+
(2) Članice oziroma člane (v nadaljnjem besedilu: člani) komisije za usmerjanje prve stopnje s sklepom imenuje in razrešuje direktor oziroma direktorica Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Komisije prve stopnje imajo člane, ki se vključujejo v komisije za usmerjanje prve stopnje z liste izvedencev, ki jo vodi Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
3
−
(3) Člane komisije za usmerjanje druge stopnje imenuje in razrešuje minister.
3
+
(3) Komisije za usmerjanje prve stopnje so imenovane glede na vrsto primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok v sestavi najmanj dveh članov z liste izvedencev s področij specialne in rehabilitacijske pedagogike ustrezne smeri, socialne pedagogike, psihologije, pediatrije, pedopsihiatrije, šolske medicine ali drugih področij, ki lahko otroka obravnavajo z vidika njegovih posebnih potreb.
4
−
(4) Komisije za usmerjanje prve in druge stopnje so imenovane glede na vrsto ovir, motenj in primanjkljajev v sestavi treh članov: specialni pedagog ustrezne smeri, psiholog in specialist pediater ali specialista pedopsihiater oziroma specialist šolske medicine, praviloma pa tisti, ki otroka obravnava z vidika njegovih posebnih potreb.
4
+
(4) Člane komisije za usmerjanje druge stopnje s sklepom imenuje in razrešuje minister, pristojen za šolstvo.
5
−
(5) Če komisija za usmerjanje na podlagi razpoložljive dokumentacije, pregledov in razgovorov ne more pripraviti strokovnega mnenja o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v program vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: strokovno mnenje) lahko v soglasju z uradno osebo, ki vodi postopek, v svoje delo vključi tudi specialista pedopsihiatra ali specialista fizikalne medicine in rehabilitacije ali okulista ali audiologa oziroma katerega koli specialista medicine, ki je ključen za ugotavljanje otrokovih posebnih potreb.
5
+
(5) Komisijo za usmerjanje druge stopnje sestavljajo trije člani s področij specialne in rehabilitacijske pedagogike, šolske medicine oziroma pediatrije ter psihologije.
6
−
(6) Komisija za usmerjanje si mora pred odločitvijo pridobiti pisno ali ustno mnenje otrokove vzgojiteljice oziroma vzgojitelja ali učiteljice oziroma učitelja (v nadaljnjem besedilu: vzgojitelja ali učitelja). Kadar se usmerja otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami po 13. ali 14. členu tega zakona, mora biti v postopek usmerjanja vključen tudi specialist pedopsihiater in predstavnik pristojnega centra za socialno delo.
6
+
(6) Če komisija za usmerjanje na podlagi razpoložljive dokumentacije in razgovorov ne more pripraviti strokovnega mnenja o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v ustrezen program vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: strokovno mnenje), se lahko v skladu z drugim oziroma četrtim odstavkom tega člena kot dodatnega člana komisije za usmerjanje imenuje specialista s področja pedopsihiatrije, fizikalne medicine in rehabilitacije, okulistike, avdiologije oziroma katerega koli specialista medicine, ki je ključen za ugotavljanje otrokovih posebnih potreb, za izvedbo dodatne strokovne ocene. V tem primeru se število članov ustrezno poveča.
7
−
(7) Minister s pravilnikom določi pogoje za imenovanje in razrešitev, organizacijo in način dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.
7
+
(7) Komisija za usmerjanje lahko pred pripravo strokovnega mnenja na svojo sejo povabi predstavnika šole ali zavoda, v katerega je otrok vključen, da predstavi izvajanje podpore in pomoči za otroka iz 4.a člena tega zakona.
+
8
+
(8) Komisija za usmerjanje prve stopnje pred pripravo strokovnega mnenja pridobi tudi pisno mnenje razrednika.
+
9
+
(9) Minister podrobneje določi pogoje za imenovanje in razrešitev, organizacijo in način dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.
1
−
(1) Postopek usmerjanja otroka s posebnimi potrebami se začne s pisno zahtevo staršev. Pisno zahtevo za usmerjanje lahko zase vloži tudi oseba starejša od 15. let (starejša mladoletnica oziroma starejši mladoletnik; v nadaljnjem besedilu: starejši mladoletnik). V primeru kolizije ravnanj med otrokom in starši se otroku določi skrbnika za posebne primere v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.
1
+
(1) Postopek usmerjanja otroka s posebnimi potrebami se začne z zahtevo staršev. Zahtevo za usmerjanje lahko zase vloži tudi oseba starejša od 15 let (starejša mladoletnica oziroma starejši mladoletnik; v nadaljnjem besedilu: starejši mladoletnik). V primeru kolizije ravnanj med otrokom in starši se otroku določi kolizijskega skrbnika v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.
2
·
(2) Vzgojno-izobraževalni oziroma socialnovarstveni zavod, v katerega je ali bo otrok vključen, je dolžan vložiti zahtevo za začetek postopka, kadar oceni, da je potrebno preveriti ustreznost programa, v katerega je otrok vključen.
2
·
(2) Vzgojno-izobraževalni oziroma socialnovarstveni zavod, v katerega je ali bo otrok vključen, je dolžan vložiti zahtevo za začetek postopka, kadar oceni, da je potrebno preveriti ustreznost programa, v katerega je otrok vključen.
3
−
(3) Kadar se postopek ne začne na zahtevo staršev, je potrebno zahtevo za začetek postopka usmerjanja vročiti tudi njim.
3
+
(3) Kadar se postopek ne začne na zahtevo staršev, je treba zahtevo za začetek postopka usmerjanja vročiti tudi njim.
4
−
(4) Vložnik zahteve mora pisni zahtevi za usmerjanje priložiti razpoložljivo strokovno dokumentacijo, ki se nanaša na posebne potrebe otroka.
4
+
(4) Če so vlagatelji starši ali starejši mladoletnik, morajo zahtevi za začetek postopka usmerjanja priložiti strokovno in drugo dokumentacijo, s katero razpolagajo, ki vključuje že opravljene obravnave otroka. Zavod Republike Slovenije za šolstvo pridobi dodatno potrebno dokumentacijo za obravnavo otroka.
5
−
(5) Pisna zahteva za začetek postopka usmerjanja se vloži na območni enoti Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, pristojni glede na kraj stalnega prebivališča otroka s posebnimi potrebami.
5
+
(5) Če je vlagatelj vzgojno-izobraževalni oziroma socialnovarstveni zavod, mora zahtevi za začetek postopka usmerjanja priložiti:
6
−
(6) Postopek usmerjanja je uveden, ko Zavod Republike Slovenije za šolstvo prejme popolno zahtevo za začetek postopka usmerjanja.
6
+
- poročilo šole o otroku, iz katerega je razvidno, da je bila otroku zagotovljena podpora in pomoč iz 4.a člena tega zakona,
7
−
(7) Zahteva za uvedbo postopka usmerjanja se lahko vloži pred vpisom v vzgojni, vzgojno-izobraževalni program ali posebni program vzgoje in izobraževanja ter ves čas, dokler je otrok vključen v te programe.
7
+
- zapis pogovora z otrokom v šoli, razen če tega zaradi njegove starosti ali sposobnosti razumevanja okoliščin ni mogoče opraviti,
+
8
+
- strokovno dokumentacijo o obravnavi otroka, ki se nanaša na utemeljevanje otrokovih posebnih vzgojno-izobraževalnih potreb ali poročilo vrtca o otroku, če je bil otrok vključen v vrtec,
+
9
+
- drugo razpoložljivo strokovno dokumentacijo oziroma dokumentacijo centra za zgodnjo obravnavo v skladu z zakonom, ki ureja celostno zgodnjo obravnavo predšolskih otrok s posebnimi potrebami.
+
10
+
(6) Zahteva za začetek postopka usmerjanja se lahko vloži elektronsko, po pošti ali osebno na območno enoto Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, pristojno glede na kraj stalnega prebivališča otroka s posebnimi potrebami.
+
11
+
(7) Postopek usmerjanja je uveden, ko Zavod Republike Slovenije za šolstvo prejme popolno zahtevo za začetek postopka usmerjanja.
+
12
+
(8) Zahteva za začetek postopka usmerjanja se lahko vloži pred vpisom v vzgojni, vzgojno-izobraževalni program ali posebni program vzgoje in izobraževanja ter ves čas, dokler je otrok vključen v te programe.
1
−
(1) Za strokovno dokumentacijo se štejejo zdravstvena, psihološka, specialno pedagoška, socialna in druga poročila, ki se nanašajo na utemeljevanje posebnih potreb otroka.
1
+
(1) Za strokovno dokumentacijo se štejejo zdravstvena, psihološka, specialno pedagoška, socialno pedagoška, socialna in druga poročila, ki se nanašajo na utemeljevanje posebnih potreb otroka.
2
·
(2) Če je potrebno, lahko Zavod Republike Slovenije za šolstvo s soglasjem staršev pridobi dodatno psihološko in medicinsko dokumentacijo. Soglasje ni potrebno, če so zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja podali starši.
2
·
(2) Če je potrebno, lahko Zavod Republike Slovenije za šolstvo s soglasjem staršev pridobi dodatno psihološko in medicinsko dokumentacijo. Soglasje ni potrebno, če so zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja podali starši.
1
·
(1) Zavod Republike Slovenije za šolstvo izda odločbo o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja na podlagi strokovnega mnenja, ki ga pripravi komisija za usmerjanje prve stopnje.
1
·
(1) Zavod Republike Slovenije za šolstvo izda odločbo o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja na podlagi strokovnega mnenja, ki ga pripravi komisija za usmerjanje prve stopnje.
2
·
(2) Z odločbo o usmeritvi prve stopnje se odloči o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v program vzgoje in izobraževanja ali pa se z odločbo ugotovi, da usmeritev ni potrebna.
2
·
(2) Z odločbo o usmeritvi prve stopnje se odloči o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v program vzgoje in izobraževanja ali pa se z odločbo ugotovi, da usmeritev ni potrebna.
3
−
(3) Če se otroka s posebnimi potrebami usmeri, se z odločbo odloči o:
3
+
(3) Če komisija za usmerjanje ugotovi, da otrok zaradi primanjkljaja, ovire oziroma motnje potrebuje takojšnjo usmeritev, pripravi strokovno mnenje, ne da bi šola pred tem izvajala podporo in pomoč iz 4.a člena tega zakona, na podlagi katerega Zavod Republike Slovenije za šolstvo izda odločbo o usmeritvi.
4
−
- vzgojno-izobraževalnih potrebah otroka,
4
+
(4) Zavod Republike Slovenije za šolstvo lahko ob prehodu otroka iz predšolskega obdobja v šolo ali zavod izda odločbo o usmeritvi na podlagi individualnega načrta pomoči družini oziroma zapisnika multidisciplinarnega tima, izdanega v skladu z zakonom, ki ureja celostno zgodnjo obravnavo predšolskih otrok s posebnimi potrebami.
5
−
- programu vzgoje in izobraževanja, v katerega se otroka usmerja,
5
+
(5) Če se otroka s posebnimi potrebami usmeri, se z odločbo odloči o:
6
−
- vzgojno-izobraževalnem zavodu, v katerega se bo otrok vključil,
6
+
- programu vzgoje in izobraževanja, v katerega se bo otrok usmeril,
7
−
- datumu vključitve v program ali vzgojno-izobraževalni zavod,
7
+
- vzgojno-izobraževalnem oziroma socialnovarstvenem zavodu, v katerega se bo otrok vključil,
8
−
- obsegu, obliki ter izvajalcu posamezne oblike dodatne strokovne pomoči,
8
+
- datumu vključitve otroka v program ali vzgojno-izobraževalni oziroma socialnovarstveni zavod,
9
−
- pripomočkih, prostoru in opremi ter drugih pogojih, ki morajo biti zagotovljeni za vzgojo in izobraževanje,
9
+
- obsegu dodatne strokovne pomoči in o učiteljih za dodatno strokovno pomoč,
10
−
- začasnem ali stalnem spremljevalcu,
10
+
- prilagoditvah prostora in opreme ter uporabi prilagojene in pomožne izobraževalne tehnologije,
+
11
+
- pomoči spremljevalca ali spremljevalca skupine,
11
·
- zmanjšanju števila otrok v oddelku glede na predpisane normative,
12
·
- zmanjšanju števila otrok v oddelku glede na predpisane normative,
12
−
- roku preverjanja ustreznosti usmeritve,
13
+
- spremstvu otroka, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja to potrebuje, na organiziranem šolskem prevozu,
+
14
+
- izvajanju dodatne strokovne pomoči v zavodu, v katerega otrok sicer ni vključen,
+
15
+
- prilagojenem prevozu dijaka s težjo ali težko gibalno oviranostjo, če zaradi svoje oviranosti ne more uporabljati javnega prevoza oziroma potrebuje prilagojen prevoz,
+
16
+
- oskrbi in vključitvi v vzgojni program,
+
17
+
- izobraževanju na domu,
+
18
+
- roku preverjanja ustreznosti usmeritve v skladu z merili za določanje preverjanja ustreznosti usmeritve pri posameznih skupinah otrok s posebnimi potrebami, ki so nujne glede na njihove vzgojno izobraževalne potrebe, in so priloga h kriterijem za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami,
13
·
- pravicah, za katere tako določa poseben zakon.
19
·
- pravicah, za katere tako določa poseben zakon.
14
−
(4) Gluhim in naglušnim, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku in so usmerjeni v programe iz 5. člena tega zakona, se na podlagi zahteve v odločbi iz prvega odstavka tega člena prizna tudi pravica do tolmača slovenskega znakovnega jezika.
20
+
(6) Gluhim in naglušnim otrokom ter otrokom z gluhoslepoto, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku oziroma v jeziku gluhoslepih in so usmerjeni v programe iz 5. člena tega zakona, se na podlagi zahteve v odločbi iz prvega odstavka tega člena prizna tudi pravica do tolmačenja slovenskega znakovnega jezika oziroma tolmačenja jezika gluhoslepih.
15
−
(5) Ob usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v posebni program vzgoje in izobraževanja, ki ga izvaja socialnovarstveni zavod, se v primeru odločanja o celodnevnem varstvu otroka, izda odločba o usmeritvi v soglasju s pristojnim centrom za socialno delo, ki mora soglasje podati v roku osmih dni, sicer se šteje, da se z odločbo strinja.
21
+
(7) Otroci, ki imajo priznano pravico do tolmačenja slovenskega znakovnega jezika (v nadaljnjem besedilu: uporabniki slovenskega znakovnega jezika) oziroma do tolmačenja jezika gluhoslepih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki jezika gluhoslepih), se učijo slovenski znakovni jezik oziroma jezik gluhoslepih. Gluhim in naglušnim otrokom ter otrokom z gluhoslepoto, ki niso uporabniki slovenskega znakovnega jezika oziroma jezika gluhoslepih in so usmerjeni v programe osnovne šole iz 5. člena tega zakona, se na podlagi zahteve v odločbi iz prvega odstavka tega člena lahko prizna tudi pravica do učenja slovenskega znakovnega jezika oziroma jezika gluhoslepih.
16
−
(6) Uradna oseba, ki vodi postopek, mora izdati odločbo v roku 30 delovnih dni od prejema strokovnega mnenja iz 27. člena tega zakona. Če uradna oseba v skladu z 28. členom tega zakona zahteva dopolnitev strokovnega mnenja, njegovo dodatno obrazložitev ali ponovno obravnavo otroka pred strokovno komisijo, mora izdati odločbo v roku 30 dni od prejema dopolnjenega oziroma obrazloženega ali novega strokovnega mnenja.
−
1
−
(1) Pisanja se v postopku usmerjanja vročajo tako, da se dostavijo v hišni predalčnik ali poštni predal v prostorih izvajalca poštnih storitev. Šteje se, da je poštna pošiljka vročena naslovniku osmi dan od odprave izvajalcu poštnih storitev.
1
+
(1) Odločba o usmeritvi se vroči staršem oziroma starejšemu mladoletniku, drugim vlagateljem zahteve in vzgojno-izobraževalnemu oziroma socialnovarstvenemu zavodu, v katerega je otrok vključen oziroma bo vključen.
2
−
(2) Odločba o usmeritvi se vroči staršem oziroma starejšemu mladoletniku osebno s priporočeno poštno pošiljko, drugim vlagateljem zahteve ter vzgojno-izobraževalnemu zavodu, v katerega je otrok vključen oziroma bo vključen, pa v skladu s prvim odstavkom tega člena.
2
+
(2) Če ima otrok rejnika, se odločba in strokovno mnenje vročita tudi rejniku in pristojnemu centru za socialno delo. Če se otrok s posebnimi potrebami vključi v socialnovarstveni zavod, se odločba vroči tudi pristojnemu centru za socialno delo.
3
−
(3) Če ima otrok rejnika, se odločba, na način kot je določeno v prejšnjem odstavku, vroči tudi rejniku in pristojnemu centru za socialno delo.
−
1
−
(1) Vzgojno-izobraževalni zavod oziroma socialnovarstveni zavod mora najkasneje v roku 30 dni po dokončnosti odločbe izdelati za otroka s posebnimi potrebami individualizirani program.
1
+
(1) Vzgojno-izobraževalni oziroma socialnovarstveni zavod mora najpozneje v 30 dneh po dokončnosti odločbe izdelati za otroka s posebnimi potrebami individualiziran program v skladu s smernicami Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
2
−
(2) Z individualiziranim programom se v programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo določi organizacija in izvedba dodatne strokovne pomoči za:
2
+
(2) V pripravo in spremljanje individualiziranega programa morajo biti vključeni starši in otrok s posebnimi potrebami, pri čemer se upoštevata njegova starost in zrelost. Izvajanje individualiziranega programa spremlja strokovna skupina iz 37. člena tega zakona, ki ga evalvira najmanj ob zaključku vsakega šolskega leta in ga na podlagi ugotovitev spremljave in evalvacije po potrebi dopolnjuje ali spremeni.
3
−
- premagovanje primanjkljajev,
−
4
−
- izvajanje svetovalnih storitev,
−
5
−
- izvajanje učne pomoči.
−
6
−
(3) Z individualiziranim programom dela se določijo:
−
7
−
- cilji in oblike dela na posameznih vzgojno-izobraževalnih področjih,
−
8
−
- strategije vključevanja otroka s posebnimi potrebami v skupino,
−
9
−
- potrebne prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja, doseganju standardov in napredovanju,
−
10
−
- uporaba prilagojene in pomožne izobraževalne tehnologije,
−
11
−
- izvajanje fizične pomoči,
−
12
−
- izvajanje tolmačenja v slovenskem znakovnem jeziku,
−
13
−
- prehajanje med programi ter potrebne prilagoditve pri organizaciji,
−
14
−
- časovna razporeditev pouka,
−
15
−
- veščine za čim večjo samostojnost v življenju (prilagoditvene spretnosti) in načrt vključitve v zaposlitev.
−
16
−
(4) V pripravo in spremljanje individualiziranega programa morajo biti vključeni starši ter otrok s posebnimi potrebami, upoštevaje njegovo zrelost in starost. Individualiziran program je potrebno najmanj v vsakem vzgojno-izobraževalnem obdobju evalvirati in ga po potrebi spremeniti.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2012. Št. 602-10/11-3/53 Ljubljana, dne 12. julija 2011 EPA 1847-V Državni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2013.
1
−
Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1B) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 3. februarja 2026. Št. 003-02-1/2026-33 Ljubljana, dne 11. februarja 2026 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O USMERJANJU OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI (ZUOPP-1B)
−
1
−
Odločbe o usmeritvi, ki so bile izdane pred začetkom uporabe tega zakona, ostanejo v veljavi in se preverjajo v rokih, določenih z izdanimi odločbami, in v skladu s tem zakonom.
−
1
−
(1) Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 11/22) in Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 88/13, 108/21 in 46/23) se uskladita s tem zakonom v šestih mesecih od njegove uveljavitve.
−
2
−
(2) Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami iz novega 10.a člena in spremenjenega 30. člena zakona se uskladijo s tem zakonom do 30. junija 2026.
−
3
−
(3) Ministrstvo vzpostavi digitalni repozitorij iz četrtega odstavka spremenjenega 10. člena zakona do 1. januarja 2027.
−
1
−
Ta zakon se začne uporabljati 1. septembra 2026, razen sedmega odstavka spremenjenega 30. člena zakona, ki se začne uporabljati v skladu z 49. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 16/24). Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 - ZUJF, 90/12, 41/17 - ZOPOPP in 200/20 - ZOOMTVI).
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 602-10/25-7/17 Ljubljana, dne 3. februarja 2026 EPA 2548-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Meira Hot podpredsednica
−