← Back to list
Zakon o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001
ZUOPZP
26articles changed
+5removed
+21modified
added 283removed 1571words
38paragraphs
Version history
1
·
(1) Ta zakon določa obliko in način financiranja in dodeljevanja sredstev državne pomoči v zvezi z izvajanjem ukrepov za odpravo posledic, preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskih plazov na vplivnem območju določenih plazov večjega obsega in ureja vprašanja povezana s pridobivanjem nepremičnin, pripravo in sprejemom lokacijskega načrta in izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo objektov na vplivnem območju teh plazov.
1
·
(1) Ta zakon določa obliko in način financiranja in dodeljevanja sredstev državne pomoči v zvezi z izvajanjem ukrepov za odpravo posledic, preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskih plazov na vplivnem območju določenih plazov večjega obsega in ureja vprašanja povezana s pridobivanjem nepremičnin, pripravo in sprejemom lokacijskega načrta in izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo objektov na vplivnem območju teh plazov.
2
·
(2) Plazovi večjega obsega po tem zakonu so plazovi, ki jih je kot plazove večjega obsega določila komisija iz 3. člena na predlog strokovnega odbora iz 4. člena zakona o ukrepih za odpravo posledic plazu Stože v Občini Bovec in plazov večjega obsega, nastalih na območju Republike Slovenije po 15. oktobru 2000 (Uradni list RS, št. 124/00).
2
·
(2) Plazovi večjega obsega po tem zakonu so plazovi, ki jih je kot plazove večjega obsega določila komisija iz 3. člena na predlog strokovnega odbora iz 4. člena zakona o ukrepih za odpravo posledic plazu Stože v Občini Bovec in plazov večjega obsega, nastalih na območju Republike Slovenije po 15. oktobru 2000 (Uradni list RS, št. 124/00).
3
·
(3) Plazovi večjega obsega iz prejšnjega odstavka so:
3
·
(3) Plazovi večjega obsega iz prejšnjega odstavka so:
4
·
- Stovže v Občini Bovec,
4
·
- Stovže v Občini Bovec,
5
·
- Slano blato v Občini Ajdovščina,
5
·
- Slano blato v Občini Ajdovščina,
6
·
- Macesnikov plaz v Občini Solčava,
6
·
- Macesnikov plaz v Občini Solčava,
7
·
- plaz Podmark v Občini Šempeter Vrtojba,
7
·
- plaz Podmark v Občini Šempeter Vrtojba,
8
·
- plaz Strug v Občini Kobarid in
8
·
- plaz Strug v Občini Kobarid in
9
·
- plazišče Gradišče-Šmihelj v Občini Nova Gorica.
9
·
- plazišče Gradišče-Šmihelj v Občini Nova Gorica.
10
·
(4) Vplivno območje plazu večjega obsega je območje, na katerem je zaradi neposredne ogroženosti ali zaradi posrednih posledic zemeljskega plazu omejena raba prostora.
10
·
(4) Vplivno območje plazu večjega obsega je območje, na katerem je zaradi neposredne ogroženosti ali zaradi posrednih posledic zemeljskega plazu omejena raba prostora.
11
·
(5) Ukrepi za odpravo posledic, preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskih plazov na vplivnem območju plazov so:
11
·
(5) Ukrepi za odpravo posledic, preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskih plazov na vplivnem območju plazov so:
12
·
1. preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskega plazu z izgradnjo vodnogospodarskih in geotehničnih objektov (v nadaljnjem besedilu: objekti vodnogospodarske infrastrukture) in
12
·
1. preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskega plazu z izgradnjo vodnogospodarskih in geotehničnih objektov (v nadaljnjem besedilu: objekti vodnogospodarske infrastrukture) in
13
·
2. zagotovitev obnove ali nadomestne gradnje zaradi plazu poškodovanih objektov državne in lokalne infrastrukture, kulturnih spomenikov in objektov, namenjenih varstvu naravnih znamenitosti,
13
·
2. zagotovitev obnove ali nadomestne gradnje zaradi plazu poškodovanih objektov državne in lokalne infrastrukture, kulturnih spomenikov in objektov, namenjenih varstvu naravnih znamenitosti,
14
·
3. zagotovitev obnove ali nadomestne gradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov, ki jih je treba zaradi porušitve, poškodovanosti ali neposredne ogroženosti obnoviti ali odstraniti iz vplivnega območja zemeljskega plazu ali jih je treba odstraniti zaradi gradnje infrastrukturnih objektov iz prejšnjih točk tega odstavka.
14
·
3. zagotovitev obnove ali nadomestne gradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov, ki jih je treba zaradi porušitve, poškodovanosti ali neposredne ogroženosti obnoviti ali odstraniti iz vplivnega območja zemeljskega plazu ali jih je treba odstraniti zaradi gradnje infrastrukturnih objektov iz prejšnjih točk tega odstavka.
15
·
(6) Geotehnični objekti iz 1. točke prejšnjega odstavka so objekti za preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskih plazov ter objekti za začasno ali trajno odlaganje zemljine, ki nastaja kot odpadni material pri gradnji ali obnovi objektov iz prejšnjega odstavka.
15
·
(6) Geotehnični objekti iz 1. točke prejšnjega odstavka so objekti za preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskih plazov ter objekti za začasno ali trajno odlaganje zemljine, ki nastaja kot odpadni material pri gradnji ali obnovi objektov iz prejšnjega odstavka.
16
−
(7) Ta zakon se ne nanaša na obnovo in nadomestno gradnjo objektov v lasti oseb zasebnega prava in objektov lokalne infrastrukture na vplivnem območju plazu Stože, ki se že izvajajo po določbah zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98, 67/98, 110/99 in 59/01). II. OBSEG IN VIRI SREDSTEV
16
+
(7) Ta zakon se ne nanaša na obnovo in nadomestno gradnjo objektov v lasti oseb zasebnega prava in objektov lokalne infrastrukture na vplivnem območju plazu Stože, ki se že izvajajo po določbah zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98, 67/98, 110/99 in 59/01).
+
17
+
(8) ( prenehal veljati )
+
18
+
(9) Postopki za izdajo dovoljenj za poseg v prostor po tem zakonu se v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo in 14/05 - popr.) vodijo kot postopki za izdajo gradbenega dovoljenja. II. OBSEG IN VIRI SREDSTEV
1
−
(1) Sredstva za izvedbo ukrepov za odpravo posledic, preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskih plazov na vplivnem območju določenih plazov večjega obsega iz tretjega odstavka prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: sredstva za izvajanje ukrepov) se zagotovijo v državnih proračunih Republike Slovenije v obdobju od leta 2002 do leta 2005.
1
+
(1) Sredstva za izvedbo ukrepov za odpravo posledic, preprečitev širjenja in ustalitev zemeljskih plazov na vplivnem območju določenih plazov večjega obsega iz tretjega odstavka prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: sredstva za izvajanje ukrepov) se zagotovijo v državnih proračunih Republike Slovenije v obdobju od leta 2002 do leta 2010.
2
·
(2) V proračunu Republike Slovenije se sredstva za izvajanje ukrepov v letu 2002 zagotovijo v okviru sredstev proračunske rezerve v letu 2002 do višine 1.175,000.000 tolarjev.
2
·
(2) V proračunu Republike Slovenije se sredstva za izvajanje ukrepov v letu 2002 zagotovijo v okviru sredstev proračunske rezerve v letu 2002 do višine 1.175,000.000 tolarjev.
3
−
(3) Sredstva za izvajanje ukrepov v letih 2003 do 2005 so sredstva državnega proračuna v tem obdobju.
3
+
(3) Sredstva za izvajanje ukrepov v letih 2003 do 2010 so sredstva državnega proračuna v tem obdobju.
4
−
(4) Višino sredstev za izvajanje ukrepov po tem zakonu se določi za vsak posamezni zemeljski plaz iz tretjega odstavka prejšnjega člena vsako proračunsko leto posebej na podlagi programa odprave posledic, preprečitev širjenja in ustalitev plazov večjega obsega po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: program odprave posledic plazov). III. NAMEN PORABE IN POGOJI ZA DODELITEV SREDSTEV
4
+
(4) Višino sredstev za izvajanje ukrepov po tem zakonu se določi za vsak posamezni zemeljski plaz iz tretjega odstavka prejšnjega člena vsako proračunsko leto posebej na podlagi programa odprave posledic, preprečitev širjenja in ustalitev plazov večjega obsega po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: program odprave posledic plazov).
+
5
+
(5) Ne glede na določbe prvega in tretjega odstavka tega člena se sredstva za izvajanje ukrepov zagotovijo tudi v državnih proračunih Republike Slovenije v obdobju od leta 2013 do leta 2020. III. NAMEN PORABE IN POGOJI ZA DODELITEV SREDSTEV
1
·
(1) Sredstva za izvajanje ukrepov pridobi za obnovo infrastrukturnih objektov za to infrastrukturo pristojni državni organ.
1
·
(1) Sredstva za izvajanje ukrepov pridobi za obnovo infrastrukturnih objektov za to infrastrukturo pristojni državni organ.
2
·
(2) Sredstva za izvajanje ukrepov se dodelijo občini kot poseben transfer z državne ravni za obnovo ali nadomestno gradnjo objektov, ki so:
2
·
(2) Sredstva za izvajanje ukrepov se dodelijo občini kot poseben transfer z državne ravni za obnovo ali nadomestno gradnjo objektov, ki so:
3
·
- del lokalne infrastrukture, za katero se sredstva za investicije in investicijsko vzdrževalna dela zagotavljajo v občinskem proračunu,
3
·
- del lokalne infrastrukture, za katero se sredstva za investicije in investicijsko vzdrževalna dela zagotavljajo v občinskem proračunu,
4
·
- namenjeni izvajanju lokalne javne službe, ki se financira tudi iz sredstev občinskega proračuna,
4
·
- namenjeni izvajanju lokalne javne službe, ki se financira tudi iz sredstev občinskega proračuna,
5
·
- v lasti občine in se njihovo vzdrževanje ali obnavljanje financira iz sredstev občinskega proračuna,
5
·
- v lasti občine in se njihovo vzdrževanje ali obnavljanje financira iz sredstev občinskega proračuna,
6
·
- z aktom občine razglašeni za kulturni spomenik,
6
·
- z aktom občine razglašeni za kulturni spomenik,
7
·
- namenjeni varstvu naravne znamenitosti, razglašene z aktom občine, ali
7
·
- namenjeni varstvu naravne znamenitosti, razglašene z aktom občine, ali
8
·
- namenjeni komunalni ureditvi stavbnih zemljišč za nadomestno gradnjo objektov, ki jih je treba zaradi porušitve, poškodovanosti ali neposredne ogroženosti odstraniti iz vplivnega območja zemeljskega plazu ali jih je treba odstraniti zaradi gradnje infrastrukturnih objektov.
8
·
- namenjeni komunalni ureditvi stavbnih zemljišč za nadomestno gradnjo objektov, ki jih je treba zaradi porušitve, poškodovanosti ali neposredne ogroženosti odstraniti iz vplivnega območja zemeljskega plazu ali jih je treba odstraniti zaradi gradnje infrastrukturnih objektov.
9
·
(3) Občini se dodelijo sredstva za izvajanje ukrepov, če je za obnovo ali nadomestno gradnjo objektov iz prejšnjega odstavka porabila svoja sredstva proračunske rezerve v višini 0,75% prejemkov proračuna v proračunskem letu, v katerem se izvajajo ukrepi po tem zakonu.
9
·
(3) Občini se dodelijo sredstva za izvajanje ukrepov, če je za obnovo ali nadomestno gradnjo objektov iz prejšnjega odstavka porabila svoja sredstva proračunske rezerve v višini 0,75% prejemkov proračuna v proračunskem letu, v katerem se izvajajo ukrepi po tem zakonu.
10
·
(4) Sredstva za izvajanje ukrepov se dodelijo osebi zasebnega prava za obnovo zaradi zemeljskega plazu porušenih ali poškodovanih objektov, ki so v njeni lasti, ali za nadomestno gradnjo objektov, ki so v njeni lasti, če jih je treba zaradi ogroženosti odstraniti iz vplivnega območja zemeljskega plazu.
10
·
(4) Sredstva za izvajanje ukrepov se dodelijo osebi zasebnega prava za obnovo zaradi zemeljskega plazu porušenih ali poškodovanih objektov, ki so v njeni lasti, ali za nadomestno gradnjo objektov, ki so v njeni lasti, če jih je treba zaradi ogroženosti odstraniti iz vplivnega območja zemeljskega plazu.
11
·
(5) Pod pogoji, določenimi v 10. členu tega zakona pridobijo osebe zasebnega prava za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskih objektov posojila Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
11
·
(5) Pod pogoji, določenimi v 10. členu tega zakona pridobijo osebe zasebnega prava za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskih objektov posojila Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
12
·
(6) Sredstva za izvajanje ukrepov se za obnovo ali nadomestno gradnjo pridobi oziroma se jih dodeli v višini, ki jo je potrdila vlada v programu odprave posledic plazov.
12
·
(6) Sredstva za izvajanje ukrepov se za obnovo ali nadomestno gradnjo pridobi oziroma se jih dodeli v višini, ki jo je potrdila vlada v programu odprave posledic plazov.
13
−
(7) Za izvedbo obnove in nadomestne gradnje objektov iz drugega in četrtega odstavka tega člena je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
13
+
(7) Za izvedbo obnove in nadomestne gradnje objektov iz drugega in četrtega odstavka tega člena je pristojno ministrstvo, pristojno za odpravo posledic naravnih nesreč in prostor (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
14
·
(8) Ministrstvo zagotovi svetovanje in pomoč pri načrtovanju in projektiranju upravičencem do sredstev za izvajanje ukrepov po tem zakonu ter gradbeni ter finančni nadzor pri obnovi in nadomestni gradnji objektov iz prejšnjih odstavkov v breme sredstev zagotovljenih po tem zakonu.
14
·
(8) Ministrstvo zagotovi svetovanje in pomoč pri načrtovanju in projektiranju upravičencem do sredstev za izvajanje ukrepov po tem zakonu ter gradbeni ter finančni nadzor pri obnovi in nadomestni gradnji objektov iz prejšnjih odstavkov v breme sredstev zagotovljenih po tem zakonu.
1
·
(1) Za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta v lasti osebe zasebnega prava iz prejšnjega člena se določi višina dodeljenih sredstev na podlagi:
1
·
(1) Za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta v lasti osebe zasebnega prava iz prejšnjega člena se določi višina dodeljenih sredstev na podlagi:
2
·
1. ocene neposredne škode zaradi posledic plazu na objektu in
2
·
1. ocene neposredne škode zaradi posledic plazu na objektu in
3
·
2. višine sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta, ki je potrjena v programu odprave posledic plazov.
3
·
2. višine sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta, ki je potrjena v programu odprave posledic plazov.
4
−
(2) Če višina sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta, ki je potrjena v programu odprave posledic plazov, ne presega za več kot 40% ocene neposredne škode zaradi posledic plazu na objektu, se višino sredstev, ki se dodelijo osebi zasebnega prava, določi na podlagi izračuna: kjer je: S - višina sredstev, dodeljenih osebi zasebnega prava, A enako 0,3, če gre za objekt iz 2. in 3. točke prvega odstavka ter za objekt iz tretjega odstavka prejšnjega člena, A enako 0,4, če gre za objekt iz drugega odstavka prejšnjega člena, A enako 0,6, če gre za objekt iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena, Sprojekt - sredstva, ki so za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta potrjena v programu odprave posledic plazov, P1 - neto površina objekta po obnovi ali nadomestni gradnji in P2 - neto površina objekta, pred obnovo ali nadomestno gradnjo, če ne gre za stanovanjski objekt. Pri stanovanjskem objektu je P2 standardna neto površina stanovanjskega objekta, ki se izračuna na podlagi števila oseb s stalnim bivališčem v objektu in naslednjih meril:
4
+
(2) Če višina sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta, ki je potrjena v programu odprave posledic plazov, ne presega za več kot 40% ocene neposredne škode zaradi posledic plazu na objektu, se višino sredstev, ki se dodelijo osebi zasebnega prava, določi na podlagi izračuna: S = A. (P2/P1). Sprojekt, kjer je: S - višina sredstev, dodeljenih osebi zasebnega prava, A enako 0,3, če gre za objekt iz 2. in 3. točke prvega odstavka ter za objekt iz tretjega odstavka prejšnjega člena, A enako 0,4, če gre za objekt iz drugega odstavka prejšnjega člena, A enako 0,6, če gre za objekt iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena, Sprojekt - sredstva, ki so za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta potrjena v programu odprave posledic plazov, P1 - neto površina objekta po obnovi ali nadomestni gradnji in P2 - neto površina objekta, pred obnovo ali nadomestno gradnjo, če ne gre za stanovanjski objekt. Pri stanovanjskem objektu je P2 standardna neto površina stanovanjskega objekta, ki se izračuna na podlagi števila oseb s stalnim bivališčem v objektu in naslednjih meril:
5
·
1. za eno ali dve osebi s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna neto površina enaka 90 m2;
5
·
1. za eno ali dve osebi s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna neto površina enaka 90 m2;
6
·
2. za tri osebe s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna neto površina enaka 115 m2;
6
·
2. za tri osebe s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna neto površina enaka 115 m2;
7
·
3. za štiri osebe s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna površina enaka 120 m2;
7
·
3. za štiri osebe s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna površina enaka 120 m2;
8
·
4. za pet oseb s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna površina enaka 135 m2.
8
·
4. za pet oseb s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna površina enaka 135 m2.
9
−
(3) Če je višina sredstev obnove ali nadomestne gradnje objekta, ki so potrjena v programu odprave posledic plazov, za več kot 40% večja od ocene neposredne škode zaradi posledic plazu, se višina dodeljenih sredstev določi na podlagi izračuna: kjer je: Sškoda - ocena neposredne škode zaradi posledic plazu na objektu.
9
+
(3) Če je višina sredstev obnove ali nadomestne gradnje objekta, ki so potrjena v programu odprave posledic plazov, za več kot 40% večja od ocene neposredne škode zaradi posledic plazu, se višina dodeljenih sredstev določi na podlagi izračuna: S = A. (P2/P1). (Sprojekt + 1,4. Sškoda)/2, kjer je: Sškoda - ocena neposredne škode zaradi posledic plazu na objektu.
10
−
(4) Če višina sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta, ki so potrjena v programu odprave posledic plazov, presega za več kot dvakrat oceno neposredne škode zaradi posledic plazu na objektu, je višina sredstev, ki se jih lastniku objekta dodeli, enaka:
10
+
(4) Če višina sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta, ki so potrjena v programu odprave posledic plazov, presega za več kot dvakrat oceno neposredne škode zaradi posledic plazu na objektu, je višina sredstev, ki se jih lastniku objekta dodeli, enaka: S = A. (P2/P1). 1,7. Sškoda.
11
·
(5) Za več kot pet oseb s stalnim bivališčem v stanovanjskem objektu se k izračunu standardne neto stanovanjske površine P2 iz prejšnjih odstavkov doda za vsako nadaljnjo osebo s stalnim bivališčem v objektu po 8 m2 ne glede na število stanovanjskih enot v stanovanjskem objektu.
11
·
(5) Za več kot pet oseb s stalnim bivališčem v stanovanjskem objektu se k izračunu standardne neto stanovanjske površine P2 iz prejšnjih odstavkov doda za vsako nadaljnjo osebo s stalnim bivališčem v objektu po 8 m2 ne glede na število stanovanjskih enot v stanovanjskem objektu.
12
·
(6) Za obnovljen objekt oziroma za nadomestni objekt se šteje objekt s saniranimi ali izdelanimi temelji, nosilnimi stenami in drugimi nosilnimi konstrukcijami oziroma elementi, vključno z ostrešjem in strešno kritino ter dimniki, izolacijo proti vlagi in toplotno zaščito, betonskimi tlaki kot podlago za finalno izvedbo tlakov, predelnimi stenami, notranjimi in zunanjimi ometi, vodovodno in električno inštalacijo ter vgrajenim stavbnim pohištvom in tudi končno obdelan, pri čemer se v končno obdelavo šteje izvedba hidroizolacije v kopalnici, izdelava podložnih estrihov in toplotna izolacija pod tlaki, obzidava kadi in končna obdelava sten, stropov in tlakov.
12
·
(6) Za obnovljen objekt oziroma za nadomestni objekt se šteje objekt s saniranimi ali izdelanimi temelji, nosilnimi stenami in drugimi nosilnimi konstrukcijami oziroma elementi, vključno z ostrešjem in strešno kritino ter dimniki, izolacijo proti vlagi in toplotno zaščito, betonskimi tlaki kot podlago za finalno izvedbo tlakov, predelnimi stenami, notranjimi in zunanjimi ometi, vodovodno in električno inštalacijo ter vgrajenim stavbnim pohištvom in tudi končno obdelan, pri čemer se v končno obdelavo šteje izvedba hidroizolacije v kopalnici, izdelava podložnih estrihov in toplotna izolacija pod tlaki, obzidava kadi in končna obdelava sten, stropov in tlakov.
13
−
(7) Neto površina stanovanjskega, poslovnega ali kmetijskega gospodarskega objekta se izračuna na podlagi metodologije, ki jo določi minister, pristojen za okolje.
13
+
(7) Neto površina stanovanjskega, poslovnega ali kmetijskega gospodarskega objekta se izračuna na podlagi metodologije, ki jo določi minister, pristojen za odpravo posledic naravnih nesreč.
1
·
(1) Za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta v lasti osebe zasebnega prava iz 2. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona se višina dodeljenih sredstev določi na podlagi:
1
·
(1) Za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta v lasti osebe zasebnega prava iz 2. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona se višina dodeljenih sredstev določi na podlagi:
2
·
1. izračuna višine sredstev, dodeljenih za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta v lasti osebe zasebnega prava, iz 5. člena ter
2
·
1. izračuna višine sredstev, dodeljenih za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta v lasti osebe zasebnega prava, iz 5. člena ter
3
·
2. izračuna dodatnih sredstev zaradi socialnega položaja lastnika ter tistih njegovih družinskih članov in oseb, s katerimi lastnik živi v skupnem gospodinjstvu in imajo stalno prebivališče v stanovanjskem objektu.
3
·
2. izračuna dodatnih sredstev zaradi socialnega položaja lastnika ter tistih njegovih družinskih članov in oseb, s katerimi lastnik živi v skupnem gospodinjstvu in imajo stalno prebivališče v stanovanjskem objektu.
4
·
(2) Lastniku stanovanjskega objekta iz 2. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona se dodelijo dodatna sredstva v višini sredstev iz 5. člena tega zakona, če vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov, ki imajo stalno prebivališče v objektu, v preteklem letu ni presegala dvanajstih mesečnih družinskih dohodkov. Mesečni družinski dohodek iz prejšnjega stavka znaša:
4
·
(2) Lastniku stanovanjskega objekta iz 2. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona se dodelijo dodatna sredstva v višini sredstev iz 5. člena tega zakona, če vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov, ki imajo stalno prebivališče v objektu, v preteklem letu ni presegala dvanajstih mesečnih družinskih dohodkov. Mesečni družinski dohodek iz prejšnjega stavka znaša:
5
·
1. za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% zajamčenega osebnega dohodka,
5
·
1. za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% zajamčenega osebnega dohodka,
6
·
2. za otroke od 7. do dopolnjenega 14. leta starosti 34% zajamčenega osebnega dohodka,
6
·
2. za otroke od 7. do dopolnjenega 14. leta starosti 34% zajamčenega osebnega dohodka,
7
·
3. za otroke od 15. leta do zaključka šolanja 42% zajamčenega osebnega dohodka,
7
·
3. za otroke od 15. leta do zaključka šolanja 42% zajamčenega osebnega dohodka,
8
·
4. za odrasle osebe 52% zajamčenega osebnega dohodka in
8
·
4. za odrasle osebe 52% zajamčenega osebnega dohodka in
9
·
5. za invalidne osebe s priznano najmanj 70% telesno okvaro 100% zajamčenega osebnega dohodka, določenega za zadnje trimesečje preteklega leta.
9
·
5. za invalidne osebe s priznano najmanj 70% telesno okvaro 100% zajamčenega osebnega dohodka, določenega za zadnje trimesečje preteklega leta.
10
−
(3) Če je vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov v preteklem letu presegala dvanajst mesečnih družinskih dohodkov iz prejšnjega odstavka, se višina dodatnih sredstev državne pomoči določi na podlagi izračuna: kjer je: Sdodatna - višina dodatnih sredstev, S - višina dodeljenih sredstev iz 5. člena tega zakona, Dzajamčeni - vsota dvanajstih mesečnih družinskih dohodkov iz prejšnjega odstavka, izračunanih na podlagi podatkov o starosti družinskih članov in zajamčenega osebnega dohodka, določenega za zadnje trimesečje preteklega leta, Dlastnika - vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov, ki imajo stalno prebivališče v objektu, za preteklo leto.
10
+
(3) Če je vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov v preteklem letu presegala dvanajst mesečnih družinskih dohodkov iz prejšnjega odstavka, se višina dodatnih sredstev državne pomoči določi na podlagi izračuna: Sdodatna = S. (10. Dzajamčeni - Dlastnika) / (6. Dzajamčeni) kjer je: Sdodatna - višina dodatnih sredstev, S - višina dodeljenih sredstev iz 5. člena tega zakona, Dzajamčeni - vsota dvanajstih mesečnih družinskih dohodkov iz prejšnjega odstavka, izračunanih na podlagi podatkov o starosti družinskih članov in zajamčenega osebnega dohodka, določenega za zadnje trimesečje preteklega leta, Dlastnika - vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov, ki imajo stalno prebivališče v objektu, za preteklo leto.
11
·
(4) Če je bila vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov, ki imajo stalno prebivališče v objektu, v preteklem letu za več kot desetkrat večja od vsote dvanajstih mesečnih družinskih dohodkov, izračunanih na podlagi podatkov o starosti družinskih članov in zajamčenega osebnega dohodka, določenega za zadnje trimesečje preteklega leta, lastnik stanovanjskega objekta ni upravičen do dodatnih sredstev.
11
·
(4) Če je bila vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov, ki imajo stalno prebivališče v objektu, v preteklem letu za več kot desetkrat večja od vsote dvanajstih mesečnih družinskih dohodkov, izračunanih na podlagi podatkov o starosti družinskih članov in zajamčenega osebnega dohodka, določenega za zadnje trimesečje preteklega leta, lastnik stanovanjskega objekta ni upravičen do dodatnih sredstev.
12
−
(5) Dodatna sredstva iz prejšnjih odstavkov tega člena se prištejejo dodeljenim sredstvom iz 5. člena tega zakona tako, da je celotna višina sredstev, dodeljenih za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta, enaka: kjer je: Scelotna - celotna višina sredstev, dodeljenih za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta.
12
+
(5) Dodatna sredstva iz prejšnjih odstavkov tega člena se prištejejo dodeljenim sredstvom iz 5. člena tega zakona tako, da je celotna višina sredstev, dodeljenih za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta, enaka: Scelotna = S + Sdodatna kjer je: Scelotna - celotna višina sredstev, dodeljenih za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta.
1
·
(1) Za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta in pripadajočih gospodarskih kmetijskih objektov kmetije v lasti osebe zasebnega prava iz 3. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona se višina dodeljenih sredstev določi na podlagi:
1
·
(1) Za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta in pripadajočih gospodarskih kmetijskih objektov kmetije v lasti osebe zasebnega prava iz 3. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona se višina dodeljenih sredstev določi na podlagi:
2
·
1. izračuna višine sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta v lasti osebe zasebnega prava iz 5. člena ter
2
·
1. izračuna višine sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta v lasti osebe zasebnega prava iz 5. člena ter
3
·
2. izračuna dodatnih sredstev zaradi razvrstitve območja, kjer je kmetija, glede na omejene možnosti za kmetijstvo, v gričevnato-hribovito ali v gorsko-višinsko območje.
3
·
2. izračuna dodatnih sredstev zaradi razvrstitve območja, kjer je kmetija, glede na omejene možnosti za kmetijstvo, v gričevnato-hribovito ali v gorsko-višinsko območje.
4
·
(2) Za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta in pripadajočih kmetijskih gospodarskih objektov kmetije iz prejšnjega odstavka se lastniku dodelijo dodatna sredstva zaradi omejenih možnosti za kmetijstvo:
4
·
(2) Za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta in pripadajočih kmetijskih gospodarskih objektov kmetije iz prejšnjega odstavka se lastniku dodelijo dodatna sredstva zaradi omejenih možnosti za kmetijstvo:
5
·
1. v višini sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objektov kmetije iz 5. člena tega zakona, če je kmetija na gričevnato-hribovitem območju in površina obdelovalnih kmetijskih zemljišč kmetije presega 2,5 ha,
5
·
1. v višini sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objektov kmetije iz 5. člena tega zakona, če je kmetija na gričevnato-hribovitem območju in površina obdelovalnih kmetijskih zemljišč kmetije presega 2,5 ha,
6
·
2. v višini 150% višine sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objektov kmetije iz 5. člena tega zakona, če je kmetija na gorsko-višinskem območju in površina obdelovalnih kmetijskih zemljišč kmetije presega 2,5 ha in
6
·
2. v višini 150% višine sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objektov kmetije iz 5. člena tega zakona, če je kmetija na gorsko-višinskem območju in površina obdelovalnih kmetijskih zemljišč kmetije presega 2,5 ha in
7
·
3. v višini 200% višine sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objektov kmetije iz 5. člena tega zakona, če je kmetija na območju krajinskega, regijskega ali narodnega parka in površina obdelovalnih kmetijskih zemljišč kmetije presega 2,5 ha.
7
·
3. v višini 200% višine sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objektov kmetije iz 5. člena tega zakona, če je kmetija na območju krajinskega, regijskega ali narodnega parka in površina obdelovalnih kmetijskih zemljišč kmetije presega 2,5 ha.
8
·
(3) Površina obdelovalnih kmetijskih površin iz prejšnjega odstavka se izračuna na podlagi naslednjih kriterijev:
8
·
(3) Površina obdelovalnih kmetijskih površin iz prejšnjega odstavka se izračuna na podlagi naslednjih kriterijev:
9
·
- 8 ha gozda ali
9
·
- 8 ha gozda ali
10
·
- 5 ha gozdnih plantaž ali
10
·
- 5 ha gozdnih plantaž ali
11
·
- 4 ha pašnikov ali
11
·
- 4 ha pašnikov ali
12
·
- 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov ali
12
·
- 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov ali
13
·
- 1 ha njiv ali vrtov ali
13
·
- 1 ha njiv ali vrtov ali
14
·
- 0,25 ha plantažnih sadovnjakov se šteje za 1 ha obdelovalnih kmetijskih površin.
14
·
- 0,25 ha plantažnih sadovnjakov se šteje za 1 ha obdelovalnih kmetijskih površin.
15
−
(4) Če površina obdelovalnih kmetijskih površin kmetije iz prvega odstavka tega člena ne presega 2,5 ha, se višina dodatnih sredstev na gričevnato-hribovitem območju določi na podlagi izračuna: na gorsko-višinskem območju na podlagi izračuna: in za kmetije na območju krajinskega, regijskega ali narodnega parka na podlagi izračuna: kjer je: Sdodatna - višina dodatnih sredstev, S - višina sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta iz 5. člena tega zakona in Pobdelovalna - površina obdelovalnih kmetijskih površin izračunana na podlagi kriterijev iz prejšnjega odstavka in izražena v ha.
15
+
(4) Če površina obdelovalnih kmetijskih površin kmetije iz prvega odstavka tega člena ne presega 2,5 ha, se višina dodatnih sredstev na gričevnato-hribovitem območju določi na podlagi izračuna: Sdodatna = S. (Pobdelovalna površina - 0,5) / 2, na gorsko-višinskem območju na podlagi izračuna: Sdodatna = 1,5. S. (Pobdelovalna - 0,5) / 2, in za kmetije na območju krajinskega, regijskega ali narodnega parka na podlagi izračuna: Sdodatna = 2. S. (Pobdelovalna - 0,5) / 2, kjer je: Sdodatna - višina dodatnih sredstev, S - višina sredstev za obnovo ali nadomestno gradnjo objekta iz 5. člena tega zakona in Pobdelovalna - površina obdelovalnih kmetijskih površin izračunana na podlagi kriterijev iz prejšnjega odstavka in izražena v ha.
16
·
(5) Če je površina obdelovalnih kmetijskih površin izračunana na podlagi kriterijev iz tretjega odstavka tega člena manjša od 0,5 ha, se lastniku kmetije ne more dodeliti dodatnih sredstev zaradi razvrstitve v območje z omejenimi možnostmi za kmetijstvo.
16
·
(5) Če je površina obdelovalnih kmetijskih površin izračunana na podlagi kriterijev iz tretjega odstavka tega člena manjša od 0,5 ha, se lastniku kmetije ne more dodeliti dodatnih sredstev zaradi razvrstitve v območje z omejenimi možnostmi za kmetijstvo.
17
·
(6) Lastniku kmetije iz prvega odstavka tega člena se lahko dodeli tudi dodatna sredstva po socialnih kriterijih iz 6. člena tega zakona. Dodatna sredstva po socialnih kriterijih se prištejejo dodatnim sredstvom zaradi razvrstitve območja med območja z omejenimi možnostmi za kmetijstvo, izračunanih na podlagi določb tega člena. Ne glede na vrednost vsote dodatnih sredstev iz prejšnjega stavka pa skupna dodatna sredstva za obnovo ali nadomestno gradnjo objektov kmetije ne smejo presegati 170% sredstev iz 5. člena tega zakona.
17
·
(6) Lastniku kmetije iz prvega odstavka tega člena se lahko dodeli tudi dodatna sredstva po socialnih kriterijih iz 6. člena tega zakona. Dodatna sredstva po socialnih kriterijih se prištejejo dodatnim sredstvom zaradi razvrstitve območja med območja z omejenimi možnostmi za kmetijstvo, izračunanih na podlagi določb tega člena. Ne glede na vrednost vsote dodatnih sredstev iz prejšnjega stavka pa skupna dodatna sredstva za obnovo ali nadomestno gradnjo objektov kmetije ne smejo presegati 170% sredstev iz 5. člena tega zakona.
18
−
(7) Dodatna sredstva iz prejšnjih odstavkov tega člena se prištejejo sredstvom iz 5. člena tega zakona tako, da so celotna sredstva, dodeljena za obnovo ali za nadomestno gradnjo objektov kmetije, enaka: kjer je: Scelotna - celotna višina sredstev, dodeljenih za obnovo ali nadomestno gradnjo objektov kmetije.
18
+
(7) Dodatna sredstva iz prejšnjih odstavkov tega člena se prištejejo sredstvom iz 5. člena tega zakona tako, da so celotna sredstva, dodeljena za obnovo ali za nadomestno gradnjo objektov kmetije, enaka: Scelotna = S + Sdodatna kjer je: Scelotna - celotna višina sredstev, dodeljenih za obnovo ali nadomestno gradnjo objektov kmetije.
1
·
(1) Stanovanjska posojila po tem zakonu lahko pridobijo upravičenci iz prvega in drugega odstavka 5. člena tega zakona za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta ne glede na višino dodeljenih nepovratnih sredstev. Sredstva stanovanjskih posojil se štejejo kot lastna sredstva upravičenca.
1
·
(1) Stanovanjska posojila po tem zakonu lahko pridobijo upravičenci iz prvega in drugega odstavka 5. člena tega zakona za obnovo ali nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta ne glede na višino dodeljenih nepovratnih sredstev. Sredstva stanovanjskih posojil se štejejo kot lastna sredstva upravičenca.
2
−
(2) Najvišji odobreni znesek stanovanjskega posojila iz prejšnjega odstavka je enak razliki med vrednostjo obnove ali nadomestne gradnje objekta, potrjene v programu odprave posledic plazu, in višino dodeljenih nepovratnih sredstev, pri čemer se upošteva odplačilna sposobnost upravičenca. Vrednost obnove ali nadomestne gradnje objekta, na podlagi katere se izračuna odobreni znesek posojila, ne sme presegati vrednosti, določene na podlagi izračuna: kjer je: Svrednost obnove - vrednost obnove ali nadomestne gradnje objekta, na podlagi katere se izračuna najvišji odobreni znesek stanovanjskega posojila in P2, P1, in Sprojekt - oznake za pojme iz 5. člena tega zakona.
2
+
(2) Najvišji odobreni znesek stanovanjskega posojila iz prejšnjega odstavka je enak razliki med vrednostjo obnove ali nadomestne gradnje objekta, potrjene v programu odprave posledic plazu, in višino dodeljenih nepovratnih sredstev, pri čemer se upošteva odplačilna sposobnost upravičenca. Vrednost obnove ali nadomestne gradnje objekta, na podlagi katere se izračuna odobreni znesek posojila, ne sme presegati vrednosti, določene na podlagi izračuna: Svrednost obnove = (P2/P1). Sprojekt, kjer je: Svrednost obnove - vrednost obnove ali nadomestne gradnje objekta, na podlagi katere se izračuna najvišji odobreni znesek stanovanjskega posojila in P2, P1, in Sprojekt - oznake za pojme iz 5. člena tega zakona.
3
·
(3) Posojila iz prejšnjega odstavka se odobrijo z rokom vračila do 15 let. Posojilojemalec mora odobreno posojilo zavarovati. Koriščenje odobrenega posojila je dokumentarno. Posojilo se odplačuje v mesečnih anuitetah. Prva anuiteta zapade v plačilo dve leti po dodelitvi posojila. Odobreno posojilo se revalorizira skladno z zakonskimi predpisi. Realna obrestna mera za odobrena posojila za upravičence iz:
3
·
(3) Posojila iz prejšnjega odstavka se odobrijo z rokom vračila do 15 let. Posojilojemalec mora odobreno posojilo zavarovati. Koriščenje odobrenega posojila je dokumentarno. Posojilo se odplačuje v mesečnih anuitetah. Prva anuiteta zapade v plačilo dve leti po dodelitvi posojila. Odobreno posojilo se revalorizira skladno z zakonskimi predpisi. Realna obrestna mera za odobrena posojila za upravičence iz:
4
·
- 2. in 3. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona je 0%,
4
·
- 2. in 3. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona je 0%,
5
·
- drugega odstavka 4. člena tega zakona je 2,75%.
5
·
- drugega odstavka 4. člena tega zakona je 2,75%.
6
·
(4) Sredstva posojil lahko pridobijo upravičenci iz prejšnjega odstavka na podlagi vloge, ki jo morajo predložiti Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije do roka, ki je določen v programu za odpravo posledic plazu.
6
·
(4) Sredstva posojil lahko pridobijo upravičenci iz prejšnjega odstavka na podlagi vloge, ki jo morajo predložiti Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije do roka, ki je določen v programu za odpravo posledic plazu.
7
·
(5) Vsebino vloge in potrebno dokumentacijo določi Stanovanjski sklad Republike Slovenije v javnem pozivu.
7
·
(5) Vsebino vloge in potrebno dokumentacijo določi Stanovanjski sklad Republike Slovenije v javnem pozivu.
1
·
(1) Izplačila za izvedbo ukrepov po tem zakonu v letu 2002 opravlja Ministrstvo za finance na podlagi dokumentacije, ki jo predložijo uporabniki proračuna, v katerih pristojnost spada izvedba posameznega dela programa po tem zakonu.
1
·
(1) Izplačila za izvedbo ukrepov po tem zakonu v letu 2002 opravlja Ministrstvo za finance na podlagi dokumentacije, ki jo predložijo uporabniki proračuna, v katerih pristojnost spada izvedba posameznega dela programa po tem zakonu.
2
−
(2) Sredstva za izvajanje ukrepov v letih 2003 do 2005 zagotavljajo:
2
+
(2) Sredstva za izvajanje ukrepov v letih 2003 do 2010 zagotavljajo:
3
·
- ministrstvo, če gre za gradnjo vodnogospodarske infrastrukture, obnovo lokalne infrastrukture, obnovo ali nadomestno gradnjo kulturnih spomenikov, objektov, namenjenih varstvu naravnih znamenitosti, ter objektov v lasti oseb zasebnega in
3
·
- ministrstvo, če gre za gradnjo vodnogospodarske infrastrukture, obnovo lokalne infrastrukture, obnovo ali nadomestno gradnjo kulturnih spomenikov, objektov, namenjenih varstvu naravnih znamenitosti, ter objektov v lasti oseb zasebnega in
4
·
- druga ministrstva, če gre za obnovo infrastrukturnih objektov ali drugih objektov, za katere zagotavljajo investicijska ali investicijsko vzdrževalna sredstva.
4
·
- druga ministrstva, če gre za obnovo infrastrukturnih objektov ali drugih objektov, za katere zagotavljajo investicijska ali investicijsko vzdrževalna sredstva.
5
−
(3) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) poroča o izplačilih sredstev za izvajanje ukrepov po tem zakonu Državnemu zboru Republike Slovenije za vsako proračunsko leto najkasneje tri mesece po izteku proračunskega leta. IV. PROGRAM ODPRAVE POSLEDIC PLAZOV
5
+
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se sredstva za izvajanje ukrepov zagotovijo tudi v državnih proračunih Republike Slovenije v obdobju od leta 2013 do leta 2020.
+
6
+
(4) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) poroča o izplačilih sredstev za izvajanje ukrepov po tem zakonu Državnemu zboru Republike Slovenije za vsako proračunsko leto najkasneje tri mesece po izteku proračunskega leta. IV. PROGRAM ODPRAVE POSLEDIC PLAZOV
1
·
(1) Investitor za gradnjo objektov vodnogospodarske infrastrukture in objektov državne prometne infrastrukture je država.
1
·
(1) Investitor za gradnjo objektov vodnogospodarske infrastrukture in objektov državne prometne infrastrukture je država.
2
·
(2) Pooblaščeni investitor države za gradnjo objektov državne prometne infrastrukture je Direkcija Republike Slovenije za ceste, za objekte vodnogospodarske infrastrukture pa ministrstvo, pristojno za odpravo posledic naravnih nesreč.
2
·
(2) Pooblaščeni investitor države za gradnjo objektov državne prometne infrastrukture je Direkcija Republike Slovenije za ceste, za objekte vodnogospodarske infrastrukture pa ministrstvo, pristojno za odpravo posledic naravnih nesreč.
3
·
(3) Pooblaščeni investitor opravlja naloge v zvezi s prostorskim planiranjem in urbanističnim načrtovanjem, finančnim inženiringom, pridobivanjem nepremičnin ter pripravlja, organizira in vodi graditev in obnovo objektov na vplivnem območju plazov. Pooblaščeni investitor tudi vlaga zahteve za uvedbo postopka ureditve meje oboda in parcelacijo obodnih parcel ureditvenega območja infrastrukturnih objektov državnega pomena.
3
·
(3) Pooblaščeni investitor opravlja naloge v zvezi s prostorskim planiranjem in urbanističnim načrtovanjem, finančnim inženiringom, pridobivanjem nepremičnin ter pripravlja, organizira in vodi graditev in obnovo objektov na vplivnem območju plazov. Pooblaščeni investitor tudi vlaga zahteve za uvedbo postopka ureditve meje oboda in parcelacijo obodnih parcel ureditvenega območja infrastrukturnih objektov državnega pomena.
1
·
(1) Lokacijski načrt se sprejme za celotno vplivno območje vsakega od zemeljskih plazu večjega obsega po tem zakonu.
1
·
(1) Lokacijski načrt se sprejme za celotno vplivno območje vsakega od zemeljskih plazu večjega obsega po tem zakonu.
2
·
(2) Lokacijski načrt se sprejme za območje infrastrukturnih objektov državnega pomena vsakega od zemeljskih plazu večjega obsega po tem zakonu.
2
·
(2) Lokacijski načrt se sprejme za območje infrastrukturnih objektov državnega pomena vsakega od zemeljskih plazu večjega obsega po tem zakonu.
3
−
(3) Kadar je osnutek lokacijskega načrta iz prejšnjega odstavka skladen z veljavnimi prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega planskega akta Republike Slovenije se šteje, da so s sprejemom lokacijskega načrta za območje infrastrukturnih objektov državnega pomena po postopku, ki je določen s tem zakonom, spremenjene in dopolnjene prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega planskega akta občine, v delu in za območje, ki ga določa lokacijski načrt po tem zakonu.
−
1
−
(1) Lokacijski načrt vsebuje najmanj:
1
+
(1) ( prenehal veljati )
2
−
- meje območja vplivnega območja plazu in območja infrastrukturnih objektov državnega pomena, ki jih obravnava,
2
+
(2) ( prenehal veljati )
3
−
- parcelacijski načrt z mejo ureditvenega območja infrastrukturnih objektov državnega pomena in vplivnega območja plazu,
3
+
(3) ( prenehal veljati )
4
−
- seznam parcel na območjih iz prejšnje alinee in podatke o njihovih lastnikih in imetniki drugih stvarnih pravic,
−
5
−
- ureditveno situacijo z namensko rabo površin, s prikazom vseh objektov in naprav, njihove lege, funkcije in gabaritov,
−
6
−
- rešitve v zvezi z oblikovanjem in vplivi na okolje,
−
7
−
- infrastrukturne ureditve in ureditve skupnih površin.
−
8
−
(2) Lokacijski načrt se izdela na temeljnih topografskih načrtih in katastrskih načrtih. Ustreznost uporabe geodetskih podlag potrdi pristojni organ.
−
9
−
(3) Lokacijski načrt določi tudi odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, ki so dopustne pri pripravi projektov in se lahko podrobneje določijo v postopku za pridobitev enotnega dovoljenja.
−
10
·
(4) Izvedba postopkov ureditve mej oboda vplivnega območja plazu, območja infrastrukturnih objektov državnega pomena in parcelacij zemljišč oboda ter izdelavo elaboratov v teh postopkih naroči ministrstvo v breme sredstev zagotovljenih po tem zakonu.
4
·
(4) Izvedba postopkov ureditve mej oboda vplivnega območja plazu, območja infrastrukturnih objektov državnega pomena in parcelacij zemljišč oboda ter izdelavo elaboratov v teh postopkih naroči ministrstvo v breme sredstev zagotovljenih po tem zakonu.
1
−
(1) Lokacijski načrt po tem zakonu pripravlja ministrstvo.
1
+
(1) ( prenehal veljati )
2
−
(2) Minister, pristojen za prostor, na pobudo pooblaščenega investitorja pripravi predlog programa priprave lokacijskega načrta in v njem podrobneje določi vsebino lokacijskega načrta, naloge in njihove nosilce pri pripravi in izvedbi lokacijskega načrta, organe in organizacije, ki dajejo pogoje, mnenja in soglasja k lokacijskemu načrtu ter roke v postopku izdelave lokacijskega načrta.
2
+
(2) ( prenehal veljati )
3
−
(3) Če se ukrepi odprave posledic plazu nanašajo tudi na prometno infrastrukturo državnega pomena, minister, pristojen za prostor, pripravi program priprave lokacijskega načrta v soglasju z ministrom, pristojnim za promet.
3
+
(3) ( prenehal veljati )
4
·
(4) Program priprave lokacijskega načrta sprejme Vlada Republike Slovenije z odlokom. Odlok vsebuje tudi seznam parcel na vplivnem območju plazu in območju infrastrukturnih objektov državnega pomena.
4
·
(4) Program priprave lokacijskega načrta sprejme Vlada Republike Slovenije z odlokom. Odlok vsebuje tudi seznam parcel na vplivnem območju plazu in območju infrastrukturnih objektov državnega pomena.
1
−
(1) Z dnem uveljavitve uredbe o programu priprave lokacijskega načrta velja na ureditvenem območju lokacijskega načrta do njegovega sprejema prepoved prometa z zemljišči in prepoved spreminjanja mej obstoječih parcel, prepoved spreminjanja obstoječe namenske rabe prostora ter prepoved graditve, razen tekočih vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah ter dejavnosti, ki jih v okviru svojega poslovanja opravljajo gospodarske javne službe.
1
+
(1) Z dnem uveljavitve odloka o programu priprave lokacijskega načrta velja na ureditvenem območju lokacijskega načrta do njegovega sprejema prepoved prometa z zemljišči in prepoved spreminjanja mej obstoječih parcel, prepoved spreminjanja obstoječe namenske rabe prostora ter prepoved graditve, razen tekočih vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah ter dejavnosti, ki jih v okviru svojega poslovanja opravljajo gospodarske javne službe.
2
·
(2) Po objavi odloka o programu priprave lokacijskega načrta se na predlog pooblaščenega investitorja prepovedi iz prejšnjega odstavka zaznamujejo v zemljiškem katastru in katastru stavb ter zemljiški knjigi. Zaznamek se vpiše v zemljiški kataster in kataster stavb kot gostujoči podatek. Zaznamek vsebuje podatek o objavi in veljavnosti odloka.
2
·
(2) Po objavi odloka o programu priprave lokacijskega načrta se na predlog pooblaščenega investitorja prepovedi iz prejšnjega odstavka zaznamujejo v zemljiškem katastru in katastru stavb ter zemljiški knjigi. Zaznamek se vpiše v zemljiški kataster in kataster stavb kot gostujoči podatek. Zaznamek vsebuje podatek o objavi in veljavnosti odloka.
1
·
(1) Pripravljalna dela, kot je izvajanje meritev pomikov plazu in hidroloških ter geoloških raziskav zemljišča, ureditev meja in parcelacija zemljišč ter druga merjenja in cenitev nepremičnin ter podobno, se lahko pričnejo izvajati znotraj ureditvenega območja lokacijskega načrta, ko vlada sprejme program priprave lokacijskega načrta.
1
·
(1) Pripravljalna dela, kot je izvajanje meritev pomikov plazu in hidroloških ter geoloških raziskav zemljišča, ureditev meja in parcelacija zemljišč ter druga merjenja in cenitev nepremičnin ter podobno, se lahko pričnejo izvajati znotraj ureditvenega območja lokacijskega načrta, ko vlada sprejme program priprave lokacijskega načrta.
2
·
(2) Kadar se območje infrastrukturnih objektov ureja s prostorskim izvedbenim aktom lokalne skupnosti, se prične s pripravljalnimi deli iz prejšnjega odstavka po ugotovitvi javne koristi.
2
·
(2) Kadar se območje infrastrukturnih objektov ureja s prostorskim izvedbenim aktom lokalne skupnosti, se prične s pripravljalnimi deli iz prejšnjega odstavka po ugotovitvi javne koristi.
3
−
(3) Izvajalec pripravljalnih del pisno obvesti lastnika oziroma uporabnika nepremičnine najmanj 3 dni pred začetkom izvajanja teh del.
3
+
(3) ( prenehal veljati )
4
−
(4) Lastniki oziroma uporabniki zemljišč morajo dovoliti dostop na svoja nepremičnine osebam, ki se na podlagi pogodb za izvajanje pripravljalnih del izkažejo z ustreznim pooblastilom pooblaščenega investitorja države.
4
+
(4) ( prenehal veljati )
5
−
(5) Lastniku oziroma uporabniku nepremičnine, ki mu je zaradi pripravljalnih del nastala škoda, plača odškodnino pooblaščeni investitor države.
5
+
(5) ( prenehal veljati )
1
−
(1) Osnutek lokacijskega načrta mora biti javno razgrnjen 15 dni na sedežu ministrstva ter v občinah, kjer se nahaja vplivno območje plazu, ki je predmet urejanja z lokacijskim načrtom. K osnutku lokacijskega načrta je treba pridobiti mnenja občin.
−
2
−
(2) V času javne razgrnitve se opravi javna obravnava osnutka lokacijskega načrta. O javni razgrnitvi ter o kraju in, času javne obravnave se javnost obvesti z objavo v uradnem glasilu in na krajevno običajen način.
−
3
−
(3) Pripombe in predloge iz javne razgrnitve in obravnave osnutka lokacijskega načrta, skupaj s svojim mnenjem pošljejo občine v katerih je ta razgrnjen ministru, pristojnemu za prostor, najkasneje v roku 15 dni po končani javni razgrnitvi, sicer se šteje, da na osnutek lokacijskega načrta ni pripomb. O utemeljenosti pripomb odloči Vlada Republike Slovenije na predlog pristojnega ministra v roku 15 dni.
−
4
−
(4) Če je bil program priprave lokacijskega načrta pripravljen v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, pripravita predlog o utemeljenosti pripomb iz prejšnjega odstavka oba ministra, ki sta program priprave lokacijskega načrta sprejela.
−
5
−
(5) Po javni razgrnitvi pripravljavec dopolni osnutek lokacijskega načrta ter nanj pridobi soglasja in mnenja, predpisana z zakonom ali programom priprave lokacijskega načrta. Pristojni morajo dati ali odkloniti soglasje oziroma mnenje v 15 dneh po prejemu dopolnjenega osnutka lokacijskega načrta, sicer se šteje, da je soglasje oziroma mnenje dano. V primeru odklonitve soglasja oziroma izdaje odklonilnega mnenja morajo biti navedene konkretne določbe veljavnih predpisov in drugih pravnih aktov oziroma uradnih listin ter izkazati konkreten dejanski stan, na katerih temelji taka odločitev, sicer se ga ne upošteva. Soglasjedajalec ne sme odreči soglasja zaradi opustitve pogoja, ki ni določen z zakonom.
−
6
−
(6) Vlada Republike Slovenije izda uredbo, s katero sprejme lokacijski načrt. Ta uredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
−
1
−
Na območju lokacijskega načrta z njegovo uveljavitvijo prenehajo veljati državni in občinski prostorski planski in izvedbeni akti le v delu, ki ga ureja lokacijski načrt po tem zakonu, kar ugotovi vlada v uredbi iz prejšnjega člena. VI. PRIDOBIVANJE NEPREMIČNIN ZA GRADNJO OBJEKTOV NA VPLIVNEM OBMOČJU PLAZU
1
+
VI. PRIDOBIVANJE NEPREMIČNIN ZA GRADNJO OBJEKTOV NA VPLIVNEM OBMOČJU PLAZU
1
−
(1) Javna korist je izkazana, če je razlastitev nepremičnine potrebna zaradi gradnje infrastrukturnega objekta državnega pomena in je zanj sprejet lokacijski načrt, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije.
1
+
(1) ( prenehal veljati )
2
·
(2) Javna korist je izkazana, kadar je razlastitev nepremičnine potrebna zaradi gradnje infrastrukturnega objekta državnega pomena in je urbanistična podlaga zanj prostorski izvedbeni akt lokalne skupnosti, tudi z uredbo Vlade Republike Slovenije, ki določa ureditveno območje infrastrukturnih objektov državnega pomena.
2
·
(2) Javna korist je izkazana, kadar je razlastitev nepremičnine potrebna zaradi gradnje infrastrukturnega objekta državnega pomena in je urbanistična podlaga zanj prostorski izvedbeni akt lokalne skupnosti, tudi z uredbo Vlade Republike Slovenije, ki določa ureditveno območje infrastrukturnih objektov državnega pomena.
3
−
(3) Za nepremičnine iz prejšnjega odstavka se štejejo zemljišča in objekti na vplivnem območju plazu, na katerih je predvidena graditev infrastrukturnih objektov, in objekti, ki jih je treba zaradi obnove ali gradnje infrastrukturnih objektov odstraniti.
3
+
(3) ( prenehal veljati )
4
·
(4) Za nepremičnine iz drugega odstavka se ne štejejo objekti, ki so zaradi plazenja porušeni ali poškodovani ali jih je treba zaradi ogroženosti odstraniti iz vplivnega območja plazu in za katere so sredstva za premestitev ali obnovo zagotovljena po določbah 3. člena tega zakona.
4
·
(4) Za nepremičnine iz drugega odstavka se ne štejejo objekti, ki so zaradi plazenja porušeni ali poškodovani ali jih je treba zaradi ogroženosti odstraniti iz vplivnega območja plazu in za katere so sredstva za premestitev ali obnovo zagotovljena po določbah 3. člena tega zakona.
5
·
(5) Elaborat za ugotovitev javne koristi za razlastitev nepremičnin iz drugega odstavka mora vsebovati:
5
·
(5) Elaborat za ugotovitev javne koristi za razlastitev nepremičnin iz drugega odstavka mora vsebovati:
6
·
- izvleček iz prostorskega izvedbenega akta občine,
6
·
- izvleček iz prostorskega izvedbenega akta občine,
7
·
- parcelacijski načrt z mejo ureditvenega območja lokacijskega načrta,
7
·
- parcelacijski načrt z mejo ureditvenega območja lokacijskega načrta,
8
·
- seznam parcel na ureditvenem območju s površinami in podatki o njihovih lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic in
8
·
- seznam parcel na ureditvenem območju s površinami in podatki o njihovih lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic in
9
·
- obrazložitev javne koristi.
9
·
- obrazložitev javne koristi.
1
−
(1) Po uveljavitvi odloka o programu priprave lokacijskega načrta ali po uveljavitvi uredbe Vlade Republike Slovenije iz odločitvi vlade iz šestega odstavka 18. člena tega zakona se lastnikom nepremičnin, katerih razlastitev je potrebna za izvedbo ukrepov po tem zakonu, predlaga sklenitev pogodbe zaradi odkupa njihovih nepremičnin, v vrednosti, ki jo oceni sodni cenilec.
−
2
−
(2) Če se lastnik nepremičnine ne strinja s predlagano cenitvijo mora v roku 30 dni v pisni obliki to sporočiti investitorju. Na to mora biti lastnik nepremičnine izrecno opozorjen ob vročitvi ponudbe za odkup njegove nepremičnine in cenitve.
−
3
−
(3) Ugovori lastnika na vročeno cenitev se takoj preverijo z drugim cenilcem.
−
4
−
(4) Če se lastnik nepremičnine ne strinja tudi z drugo cenitvijo (preveritev prve cenitve) mora v roku 30 dni v pisni obliki to sporočiti pooblaščenemu investitorju. Na to mora biti lastnik nepremičnine izrecno opozorjen ob vročitvi druge cenitve.
−
5
−
(5) Za vročanje spisov po določbah tega člena se uporabljajo predpisi, ki določajo način vročanja v upravnem postopku.
−
1
−
(1) Pri iskanju ustreznega nadomestnega kmetijskega zemljišča oziroma gozda za kmete, ki so upravičeni do državne pomoči Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, se mora kot ponudnik zemljišč vključiti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, če gre za zemljišča, ki mejijo na zemljišča vplivnega območja plazu ali na zemljišča, ki so v lasti lastnika nepremičnin iz prejšnjega člena.
−
2
−
(2) Pri izbiri nadomestnih zemljišč, je treba upoštevati pravice dejanskih uporabnikov teh zemljišč, ki izvirajo iz drugih predpisov.
−
3
−
(3) Listine v zvezi z možnostjo razpolaganja z zemljišči, ki naj bi bila ponujena kot nadomestno zemljišče, glede na določbe zakona o denacionalizaciji, priskrbi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
−
1
−
(1) Ko pooblaščeni investitor sprejme obvestilo lastnika nepremičnine, da se tudi z drugo cenitvijo iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona ne strinja se šteje, da sporazum med pooblaščenim investitorjem in lastnikom o odkupu oziroma nadomestitvi zemljišča ni dosežen.
1
+
VII. DOVOLJEVANJE POSEGOV V PROSTOR
2
−
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka pooblaščeni investitor lahko poda predlog za razlastitev in o tem obvesti lastnika zemljišča. Obvestilo mora biti lastniku zemljišča osebno vročeno.
−
3
−
(3) Postopek za razlastitev nepremičnine se lahko uvede po ugotovitvi javne koristi. VII. DOVOLJEVANJE POSEGOV V PROSTOR
−
1
−
Kadar je za obnovo ali graditev infrastrukturnega objekta treba izvesti presojo vplivov na okolje po 60. členu zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) se šteje, da so zahteve o sodelovanju javnosti iz tega zakona, izpolnjene z javno razgrnitvijo osnutka lokacijskega načrta po tem zakonu in lokacijskega načrta po določbah 45.a do 45.j člena ZUN. VIII. DOKAZILA
1
+
VIII. DOKAZILA
1
−
(1) Kot dokazilo o pravici gradnje na zemljiščih ureditvenega območja lokacijskega načrta se štejejo sklenjene pogodbe z lastniki nepremičnin oziroma eden od naslednjih dokazov:
1
+
IX. FINANČNE OPUSTITVE
2
−
- zemljiškoknjižni izpisek in potrdilo pristojnega organa, da postopki o kmetijskih prostorsko-ureditvenih operacijah po predpisih o kmetijskih zemljiščih niso dokončani,
−
3
−
- potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki po predpisih o denacionalizaciji,
−
4
−
- potrdilo pristojnega sodišča, da niso dokončani zapuščinski postopki po predpisih o dedovanju oziroma potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki vračanja premoženja po predpisih o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravici,
−
5
−
- potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki vračanja premoženja po predpisih o zadrugah,
−
6
−
- zemljiškoknjižni izpisek, da je nepremičnina vknjižena kot javno dobro,
−
7
−
- izjava pooblaščenega investitorja, da je bil izveden postopek sporazumevanja z lastnikom v skladu s tem zakonom in potrdilo pristojnega organa, da je vložen predlog za razlastitev.
−
8
−
(2) Izjavi pooblaščenega investitorja iz zadnje alinee prejšnjega odstavka morajo biti priloženi dokazi o izpolnitvi obveznosti 16. člena tega zakona.
−
9
−
(3) Takoj po končanih postopkih iz prve in druge alinee prvega odstavka pooblaščeni investitor izvede z lastniki nepremičnin postopek za pridobitev nepremičnin v skladu s predpisi o razlastitvi in s tem zakonom.
−
10
−
(4) Pooblaščeni investitor prične z gradbenimi deli v skladu z enotnim dovoljenjem. IX. FINANČNE OPUSTITVE
−
1
−
Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba v državnem organu, če omogoči, da so sredstva za izvajanje ukrepov uporabljena v nasprotju z določbami tega zakona. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
+
Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba v državnem organu, če omogoči, da so sredstva za izvajanje ukrepov uporabljena v nasprotju z določbami tega zakona. Zakon o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 - ZUOPZP (Ur adni list RS, št. 21/02 ) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: »XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 212-07/02-11/2 Ljubljana, dne 1. marca 2002. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.
1
+
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 (ZUOPZP-B) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 (ZUOPZP-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. decembra 2012. Št. 003-02-10/2012-30 Ljubljana, dne 28. decembra 2012 Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC DOLOČENIH ZEMELJSKIH PLAZOV VEČJEGA OBSEGA IZ LET 2000 IN 2001 (ZUOPZP-B)
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 212-07/12-5/11 Ljubljana, dne 20. decembra 2012 EPA 720-VI Državni zbor Republike Slovenije dr. Gregor Virant l.r. Predsednik
−