← Back to list
Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor
ZUPUDPP
32articles changed
+7removed
+25modified
added 1183removed 1228words
46paragraphs
1
·
(1) Ta zakon določa prostorske ureditve državnega pomena, ureja vsebino in postopek priprave državnega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrt), ter določa način, kako se ta postopek vodi skupaj s postopkom celovite presoje vplivov na okolje in postopkom presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ter postopkom presoje sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
1
·
(1) Ta zakon določa prostorske ureditve državnega pomena, ureja vsebino in postopek priprave državnega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrt), ter določa način, kako se ta postopek vodi skupaj s postopkom celovite presoje vplivov na okolje in postopkom presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ter postopkom presoje sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
2
·
(2) Ta zakon ureja tudi dovoljenje za umestitev v prostor ter določena vprašanja glede:
2
·
(2) Ta zakon ureja tudi dovoljenje za umestitev v prostor ter določena vprašanja glede:
3
·
- začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora v območju načrtov,
3
·
- začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora v območju načrtov,
4
·
- urejanja mej in parcelacije zemljišč v območju načrtov ter
4
·
- urejanja mej in parcelacije zemljišč v območju načrtov ter
5
·
- pridobivanja nepremičnin in pravic na njih za izvedbo prostorskih ureditev.
5
·
- pridobivanja nepremičnin in pravic na njih za izvedbo prostorskih ureditev.
6
·
(3) V zvezi s pridobivanjem nepremičnin ter pravic na njih iz tretje alinee prejšnjega odstavka ureja ta zakon tudi način ocenjevanja vrednosti nepremičnin in pravic na njih ter nadomestil za škodo in drugih stroškov.
6
·
(3) V zvezi s pridobivanjem nepremičnin ter pravic na njih iz tretje alinee prejšnjega odstavka ureja ta zakon tudi način ocenjevanja vrednosti nepremičnin in pravic na njih ter nadomestil za škodo in drugih stroškov.
7
−
(4) Za vprašanja prostorskega načrtovanja, ki niso urejena s tem zakonom, se uporablja Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B in 108/09; v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt). II. PROSTORSKE UREDITVE DRŽAVNEGA POMENA
7
+
(4) Za vprašanja prostorskega načrtovanja, ki niso urejena s tem zakonom, se uporablja zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt). II. PROSTORSKE UREDITVE DRŽAVNEGA POMENA
1
·
(1) Če je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanja narave, treba za načrtovane prostorske ureditve izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje, presoje sprejemljivosti načrta oziroma presoje vplivov na okolje, se ti postopki izvedejo skupaj s postopkom priprave načrta.
1
·
(1) Če je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanja narave, treba za načrtovane prostorske ureditve izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje, presoje sprejemljivosti načrta oziroma presoje vplivov na okolje, se ti postopki izvedejo skupaj s postopkom priprave načrta.
2
·
(2) Če se skupaj s postopkom priprave načrta izvede postopek celovite presoje vplivov in postopek presoje vplivov na okolje, se ta postopka, v kolikor ta zakon ne določa drugače, izvedeta v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, v primeru presoje sprejemljivosti načrta pa v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
2
·
(2) Če se skupaj s postopkom priprave načrta izvede postopek celovite presoje vplivov in postopek presoje vplivov na okolje, se ta postopka, v kolikor ta zakon ne določa drugače, izvedeta v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, v primeru presoje sprejemljivosti načrta pa v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
3
·
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, se postopek presoje vplivov na okolje ne izvede v postopku priprave načrta, če:
3
·
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, se postopek presoje vplivov na okolje ne izvede v postopku priprave načrta, če:
4
·
- ni znano, ali se bodo z načrtom načrtovali posegi v okolje, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, treba izvesti presojo vplivov na okolje, ali
4
·
- ni znano, ali se bodo z načrtom načrtovali posegi v okolje, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, treba izvesti presojo vplivov na okolje, ali
5
−
- ni mogoče zagotoviti vseh vsebin za predpisane podlage, potrebne za izvedbo postopka presoje vplivov na okolje.
5
+
- ni mogoče zagotoviti vseh vsebin za predpisane podlage, potrebne za izvedbo postopka presoje vplivov na okolje.
6
·
2. Vsebina in oblika načrta
6
·
2. Vsebina in oblika načrta
1
·
(1) Poleg izvedbe načrtovanih prostorskih ureditev iz 5. člena tega zakona je zaradi smotrne izrabe prostora v območju veljavnega načrta dopustna tudi izvedba dodatnih prostorskih ureditev, ki niso načrtovane z načrtom, pod pogoji da:
1
·
(1) Poleg izvedbe načrtovanih prostorskih ureditev iz 5. člena tega zakona je zaradi smotrne izrabe prostora v območju veljavnega načrta dopustna tudi izvedba dodatnih prostorskih ureditev, ki niso načrtovane z načrtom, pod pogoji da:
2
·
- gre za prostorske ureditve gospodarske javne infrastrukture ali grajenega javnega dobra in priključkov nanje,
2
·
- gre za prostorske ureditve gospodarske javne infrastrukture ali grajenega javnega dobra in priključkov nanje,
3
·
- gre za prostorske ureditve, za katere ni treba izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje ali postopka presoje vplivov na okolje,
3
·
- gre za prostorske ureditve, za katere ni treba izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje ali postopka presoje vplivov na okolje,
4
−
- se k rešitvam njihove umestitve pridobi predhodno soglasje investitorja oziroma, če je prostorska ureditev iz načrta že zgrajena in predana v uporabo njenemu upravljavcu, in da
4
+
- se k rešitvam njihove umestitve pridobi predhodno soglasje investitorja oziroma, če je prostorska ureditev iz načrta že zgrajena in predana v uporabo, njenega upravljavca, in da
5
·
- z njimi soglašajo projektni soglasodajalci, v katerih pristojnost posegajo te prostorske ureditve.
5
·
- z njimi soglašajo projektni soglasodajalci, v katerih pristojnost posegajo te prostorske ureditve.
6
·
(2) V primeru izdanega soglasja iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka se šteje, da je zagotovljena skladnost teh objektov s prostorskim aktom v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če načrt teh objektov izrecno ne prepoveduje.
6
·
(2) V primeru izdanega soglasja iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka se šteje, da je zagotovljena skladnost teh objektov s prostorskim aktom v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če načrt teh objektov izrecno ne prepoveduje.
7
·
(3) Določbe tega člena se uporabljajo tudi v območjih državnih prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, državnih lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr., 58/03 - ZZK-1, 33/07 - ZPNačrt in 108/09 - ZGO-1C; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) in prostorske izvedbene načrte, ki jih je na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90 ter Uradni list RS, št. 3/91, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/01 - ZPPreb; v nadaljnjem besedilu: ZUN) sprejela država.
7
·
(3) Določbe tega člena se uporabljajo tudi v območjih državnih prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, državnih lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr., 58/03 - ZZK-1, 33/07 - ZPNačrt in 108/09 - ZGO-1C; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) in prostorske izvedbene načrte, ki jih je na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90 ter Uradni list RS, št. 3/91, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/01 - ZPPreb; v nadaljnjem besedilu: ZUN) sprejela država.
1
−
Izdela se v digitalni obliki, prav tako pa se v digitalni obliki zagotavlja arhiviranje in vpogled v načrt.
1
+
(1) Načrt vsebuje grafični in tekstualni del ter obvezne priloge. Izdela se v digitalni obliki, prav tako pa se v digitalni obliki zagotavlja arhiviranje in vpogled v načrt. Ne glede na to se en izvod načrta v analogni obliki hrani pri koordinatorju.
2
·
(2) Tekstualni del načrta je uredba, s katero vlada izda načrt. Z dnem objave uredbe v Uradnem listu Republike Slovenije se grafični del in obvezne priloge načrta objavijo na portalu prostorskega informacijskega sistema v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: portal prostorskega informacijskega sistema).
2
·
(2) Tekstualni del načrta je uredba, s katero vlada izda načrt. Z dnem objave uredbe v Uradnem listu Republike Slovenije se grafični del in obvezne priloge načrta objavijo na portalu prostorskega informacijskega sistema v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: portal prostorskega informacijskega sistema).
3
·
(3) Če je bil skupaj s postopkom priprave načrta izveden tudi postopek presoje vplivov na okolje, sta obvezni prilogi načrta tudi poročilo o vplivih na okolje in okoljevarstveno soglasje.
3
·
(3) Če je bil skupaj s postopkom priprave načrta izveden tudi postopek presoje vplivov na okolje, sta obvezni prilogi načrta tudi poročilo o vplivih na okolje in okoljevarstveno soglasje.
4
·
3. Udeleženci postopka priprave načrta
4
·
3. Udeleženci postopka priprave načrta
1
·
(1) Pobudnik priprave načrta (v nadaljnjem besedilu: pobudnik) je ministrstvo, v čigar delovno področje spada prostorska ureditev, za načrtovanje katere daje pobudo.
1
·
(1) Pobudnik priprave načrta (v nadaljnjem besedilu: pobudnik) je ministrstvo, v čigar delovno področje spada prostorska ureditev, za načrtovanje katere daje pobudo.
2
·
(2) Koordinator priprave načrta (v nadaljnjem besedilu: koordinator) je ministrstvo, pristojno za prostor. Koordinator vodi in koordinira pripravo načrta.
2
·
(2) Koordinator priprave načrta (v nadaljnjem besedilu: koordinator) je ministrstvo, pristojno za prostor. Koordinator vodi in koordinira pripravo načrta.
3
−
(3) Pobudnik in koordinator sta odgovorna za pripravo načrta.
3
+
(3) Investitor po tem zakonu je oseba, ki naroči izdelavo načrta oziroma, ki izvede z njim načrtovane prostorske ureditve.
4
−
(4) Investitor po tem zakonu je oseba, ki naroči izdelavo načrta oziroma, ki izvede z njim načrtovane prostorske ureditve.
4
+
(4) Pobudnik, koordinator in investitor so odgovorni za pripravo načrta.
5
·
(5) Izdelovalec načrta (v nadaljnjem besedilu: izdelovalec) je prostorski načrtovalec v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora, ki izdela načrt v vseh njegovih fazah priprave.
5
·
(5) Izdelovalec načrta (v nadaljnjem besedilu: izdelovalec) je prostorski načrtovalec v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora, ki izdela načrt v vseh njegovih fazah priprave.
1
−
(1) Državni nosilci urejanja prostora v postopku priprave načrta so ministrstva, ki sodelujejo v postopku priprave načrta s smernicami, podatki, strokovnimi podlagami, z usmeritvami in podatki iz lastnih strateških načrtov ter z mnenji in morebitnimi pogoji za podrobnejše načrtovanje ali projektnimi pogoji.
1
+
(1) Državni nosilci urejanja prostora v postopku priprave načrta so, ne glede na določbe področnih predpisov, ministrstva. Če je s področnimi predpisi določeno, da naloge ali pristojnosti nosilca urejanja prostora ne opravlja ministrstvo, temveč organ v njegovi sestavi, javni zavod ali kakšen drug organ ali organizacija, ali če ti predpisi predvidevajo njihove smernice, mnenja ali soglasja k dokumentom ali dokumentaciji v postopku priprave načrta, resorno ministrstvo v postopku priprave načrta z njimi sodeluje in koordinatorju posreduje te smernice, mnenja in soglasja.
2
−
(2) Državni nosilci urejanja prostora so varstveni in drugi nosilci urejanja prostora.
2
+
(2) Državni nosilci urejanja prostora sodelujejo v postopku priprave načrta s splošnimi in posebnimi smernicami, podatki in strokovnimi podlagami s svojega delovnega področja, ki jih zagotavljajo tudi v aktivni digitalni obliki, če s tako obliko razpolagajo, z usmeritvami in podatki iz lastnih strateških načrtov ter z mnenji in morebitnimi pogoji za podrobnejše načrtovanje ali projektnimi pogoji. Vse te dokumente, potrebne za pripravo načrta, so dolžni zagotoviti brezplačno. Državni nosilci urejanja prostora morajo v postopku priprave načrta aktivno sodelovati v vseh fazah postopka. Na predlog koordinatorja morajo pripraviti stališča in predloge glede možnih rešitev načrtovanih ureditev s svojega delovnega področja. Državni nosilci urejanja prostora so skupaj s pobudnikom, koordinatorjem in investitorjem soodgovorni za pripravo načrta.
3
−
(3) Varstveni nosilci urejanja prostora, ki lahko v skladu s pristojnostmi na svojem delovnem področju sodelujejo v postopku priprave načrta, so:
3
+
(3) Državni nosilci urejanja prostora so varstveni in drugi nosilci urejanja prostora ter nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave načrta sodelujejo le, če načrt posega v njihovo področje dela.
+
4
+
(4) Varstveni državni nosilci urejanja prostora so:
4
·
- ministrstvo, pristojno za kmetijstvo;
5
·
- ministrstvo, pristojno za kmetijstvo;
5
−
- ministrstvo, pristojno za gozdarstvo;
6
+
- ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo;
6
−
- ministrstvo, pristojno za lovstvo in ribištvo;
−
7
−
- ministrstvo, pristojno za veterino;
−
8
−
- ministrstvo, pristojno za varstvo okolja;
−
9
·
- ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave;
7
·
- ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave;
10
−
- ministrstvo, pristojno za upravljanje z vodami;
8
+
- ministrstvo, pristojno za vode;
11
·
- ministrstvo, pristojno za varstvo kulturne dediščine;
9
·
- ministrstvo, pristojno za varstvo kulturne dediščine;
12
·
- ministrstvo, pristojno za zdravje;
10
·
- ministrstvo, pristojno za zdravje;
13
·
- ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
11
·
- ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
14
−
(4) Drugi nosilci urejanja prostora, ki lahko v skladu s pristojnostmi na svojem delovnem področju sodelujejo v postopku priprave načrta, so:
12
+
(5) Drugi državni nosilci urejanja prostora so:
15
−
- ministrstvo, pristojno za promet;
13
+
- ministrstvo, pristojno za prometno infrastrukturo in promet;
16
·
- ministrstvo, pristojno za energetiko;
14
·
- ministrstvo, pristojno za energetiko;
17
·
- ministrstvo, pristojno za rudarstvo;
15
·
- ministrstvo, pristojno za rudarstvo;
+
16
+
- ministrstvo, pristojno za obrambo.
+
17
+
(6) Če načrt posega v njihovo področje dela, so državni nosilci urejanja prostora tudi:
18
·
- ministrstvo, pristojno za meteorologijo;
18
·
- ministrstvo, pristojno za meteorologijo;
19
−
- ministrstvo, pristojno za seizmologijo in geologijo;
−
20
−
- ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije;
−
21
−
- ministrstvo, pristojno za obrambo;
−
22
·
- ministrstvo, pristojno za mejne prehode;
19
·
- ministrstvo, pristojno za mejne prehode;
+
20
+
- ministrstvo, pristojno za veterino;
+
21
+
- ministrstvo, pristojno za carino;
23
·
- ministrstvo, pristojno za policijo;
22
·
- ministrstvo, pristojno za policijo;
24
−
- ministrstvo, pristojno za carino.
23
+
- ministrstvo, pristojno za jedrsko varnost.
25
−
(5) Če je s področnimi predpisi določeno, da naloge oziroma pristojnosti nosilca urejanja prostora ne opravlja ministrstvo, temveč organ v njegovi sestavi, javni zavod ali kakšen drug organ oziroma organizacija, se za nosilca urejanja prostora šteje ta oseba. Ministrstva, ki sama ne opravljajo naloge nosilca urejanja prostora, morajo ministrstvu, pristojnemu za prostor, sporočiti, katere so te osebe in ga obvestiti tudi o morebitnih spremembah.
24
+
(7) Če koordinator presodi, da je pri pripravi načrta potrebno sodelovanje tudi drugih ministrstev, organov v njihovi sestavi, javnih zavodov ali drugih organov ali organizacij, so ti dolžni na poziv koordinatorja sodelovati na način iz prvega in drugega odstavka tega člena.
1
−
(1) Državni nosilci urejanja prostora morajo v 30 dneh od prejema pobude koordinatorju podati posebne smernice, s katerimi se opredelijo do variant iz pobude in podajo konkretne usmeritve iz njihove pristojnosti za učinkovito načrtovanje prostorskih ureditev. Če načrtovane prostorske ureditve ne posegajo v njihovo delovno področje in zato njihovo nadaljnje sodelovanje v postopku ni potrebno, morajo državni nosilci urejanja prostora koordinatorju to sporočiti v 30 dneh.
1
+
(smernice, usmeritve in podatki nosilcev urejanja prostora ter predlogi javnosti)
2
·
(1) Državni nosilci urejanja prostora morajo v 30 dneh od prejema pobude koordinatorju podati posebne smernice, s katerimi se opredelijo do variant iz pobude in podajo konkretne usmeritve iz njihove pristojnosti za učinkovito načrtovanje prostorskih ureditev. Če načrtovane prostorske ureditve ne posegajo v njihovo delovno področje in zato njihovo nadaljnje sodelovanje v postopku ni potrebno, morajo državni nosilci urejanja prostora koordinatorju to sporočiti v 30 dneh.
2
·
(1) Državni nosilci urejanja prostora morajo v 30 dneh od prejema pobude koordinatorju podati posebne smernice, s katerimi se opredelijo do variant iz pobude in podajo konkretne usmeritve iz njihove pristojnosti za učinkovito načrtovanje prostorskih ureditev. Če načrtovane prostorske ureditve ne posegajo v njihovo delovno področje in zato njihovo nadaljnje sodelovanje v postopku ni potrebno, morajo državni nosilci urejanja prostora koordinatorju to sporočiti v 30 dneh.
3
·
(2) Poleg posebnih smernic morajo državni nosilci urejanja prostora koordinatorju v roku iz prejšnjega odstavka, podati tudi vse podatke in strokovne podlage iz njihove pristojnosti upravljanja in načrtovanja, ki se nanašajo na načrtovane prostorske ureditve in ki niso javno razpoložljivi.
3
·
(2) Poleg posebnih smernic morajo državni nosilci urejanja prostora koordinatorju v roku iz prejšnjega odstavka, podati tudi vse podatke in strokovne podlage iz njihove pristojnosti upravljanja in načrtovanja, ki se nanašajo na načrtovane prostorske ureditve in ki niso javno razpoložljivi.
4
·
(3) Če državni nosilci urejanja prostora posebnih smernic v roku iz prvega odstavka tega člena ne dajo, se šteje, da jih nimajo. V nadaljevanju postopka ni treba upoštevati posebnih smernic, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi.
4
·
(3) Če državni nosilci urejanja prostora posebnih smernic v roku iz prvega odstavka tega člena ne dajo, se šteje, da jih nimajo. V nadaljevanju postopka ni treba upoštevati posebnih smernic, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi.
5
·
(4) V roku iz prvega odstavka tega člena poda občina koordinatorju smernice z vidika izvajanja njenih lokalnih javnih služb ter svoje usmeritve, povezane z njenimi interesi v območju načrta, in sicer z vidika njenih izvedenih prostorskih ureditev, prostorskih ureditev, načrtovanih z obstoječimi prostorskimi akti, ter prostorskih ureditev, ki jih občine šele načrtujejo. Občina poda koordinatorju tudi vse podatke iz njene pristojnosti, ki so pomembni za pripravo načrta, pa niso bili upoštevani pri pripravi pobude. Če občina smernic, usmeritev in podatkov v tem roku ne poda, se šteje, da jih nima. V nadaljevanju postopka ni treba upoštevati smernic, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi.
5
·
(4) V roku iz prvega odstavka tega člena poda občina koordinatorju smernice z vidika izvajanja njenih lokalnih javnih služb ter svoje usmeritve, povezane z njenimi interesi v območju načrta, in sicer z vidika njenih izvedenih prostorskih ureditev, prostorskih ureditev, načrtovanih z obstoječimi prostorskimi akti, ter prostorskih ureditev, ki jih občine šele načrtujejo. Občina poda koordinatorju tudi vse podatke iz njene pristojnosti, ki so pomembni za pripravo načrta, pa niso bili upoštevani pri pripravi pobude. Če občina smernic, usmeritev in podatkov v tem roku ne poda, se šteje, da jih nima. V nadaljevanju postopka ni treba upoštevati smernic, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi.
6
·
(5) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, v roku iz prvega odstavka tega člena odloči, ali je za načrt treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje.
6
·
(5) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, v roku iz prvega odstavka tega člena odloči, ali je za načrt treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje.
7
·
(6) Javnost ima možnost v roku 30 dni od objave pobude na spletnih straneh koordinatorja nanjo dati predloge, priporočila, usmeritve in mnenja (v nadaljnjem besedilu: predlogi javnosti). Koordinator in pobudnik lahko v tem času z namenom podrobnejše seznanitve javnosti organizirata tudi posvet.
7
·
(6) Javnost ima možnost v roku 30 dni od objave pobude na spletnih straneh koordinatorja nanjo dati predloge, priporočila, usmeritve in mnenja (v nadaljnjem besedilu: predlogi javnosti). Koordinator in pobudnik lahko v tem času z namenom podrobnejše seznanitve javnosti organizirata tudi posvet.
1
−
Skupaj s sklepom o pripravi načrta vlada imenuje tudi delovno skupino za pripravo načrta, ki jo sestavljajo predstavnik pobudnika, koordinatorja in investitorja.
1
+
(1) Sklep o pripravi načrta pripravi koordinator in ga uskladi s pobudnikom.
2
·
(2) Sklep o pripravi načrta vsebuje vsaj:
2
·
(2) Sklep o pripravi načrta vsebuje vsaj:
3
·
- cilje načrtovane prostorske ureditve;
3
·
- cilje načrtovane prostorske ureditve;
4
·
- opis načrtovane prostorske ureditve z osnovnimi značilnostmi;
4
·
- opis načrtovane prostorske ureditve z osnovnimi značilnostmi;
5
·
- določitev okvirnega območja in občin, na območju katerih bo predvidoma načrtovana prostorska ureditev;
5
·
- določitev okvirnega območja in občin, na območju katerih bo predvidoma načrtovana prostorska ureditev;
6
·
- navedbo pobudnika in investitorja načrta;
6
·
- navedbo pobudnika in investitorja načrta;
7
·
- navedbo državnih in lokalnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo v postopku priprave načrta;
7
·
- navedbo državnih in lokalnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo v postopku priprave načrta;
8
·
- navedbo odločitve o obveznosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti načrta;
8
·
- navedbo odločitve o obveznosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti načrta;
9
·
- obveznosti pobudnika, koordinatorja in investitorja v zvezi s pripravo načrta in njenim financiranjem;
9
·
- obveznosti pobudnika, koordinatorja in investitorja v zvezi s pripravo načrta in njenim financiranjem;
10
·
- obveznosti nosilcev urejanja prostora v zvezi s pridobivanjem podatkov in strokovnih podlag, potrebnih za načrtovanje prostorskih ureditev, ter s tem povezane roke in financiranje;
10
·
- obveznosti nosilcev urejanja prostora v zvezi s pridobivanjem podatkov in strokovnih podlag, potrebnih za načrtovanje prostorskih ureditev, ter s tem povezane roke in financiranje;
11
·
- seznam strokovnih podlag glede na fazo, v kateri se le-te pripravijo;
11
·
- seznam strokovnih podlag glede na fazo, v kateri se le-te pripravijo;
12
·
- način pridobitve strokovnih rešitev.
12
·
- način pridobitve strokovnih rešitev.
13
·
(3) Sklep o pripravi načrta sprejme vlada in ga pošlje koordinatorju, pobudniku, investitorju in vsem nosilcem urejanja prostora iz pete alineje prejšnjega odstavka. Koordinator objavi sklep o pripravi načrta na svojih spletnih straneh. Skupaj s sklepom o pripravi načrta vlada imenuje tudi delovno skupino za pripravo načrta, ki jo sestavljajo predstavnik pobudnika, koordinatorja in investitorja.
13
·
(3) Sklep o pripravi načrta sprejme vlada in ga pošlje koordinatorju, pobudniku, investitorju in vsem nosilcem urejanja prostora iz pete alineje prejšnjega odstavka. Koordinator objavi sklep o pripravi načrta na svojih spletnih straneh. Skupaj s sklepom o pripravi načrta vlada imenuje tudi delovno skupino za pripravo načrta, ki jo sestavljajo predstavnik pobudnika, koordinatorja in investitorja.
1
−
Z dnem objave uredbe iz prvega odstavka 81. člena ZUreP-1 v Uradnem listu Republike Slovenije se grafični del začasnih ukrepov za zavarovanje prostora, ki prikazuje njihovo območje na načrtu parcel, objavi na portalu prostorskega informacijskega sistema.
1
+
(učinki sklepa o pripravi načrta - začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora)
2
·
(1) Po sprejemu sklepa o pripravi načrta lahko pobudnik ali koordinator vladi predlaga sprejem začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora po ZUreP-1. Z dnem objave uredbe iz prvega odstavka 81. člena ZUreP-1 v Uradnem listu Republike Slovenije se grafični del začasnih ukrepov za zavarovanje prostora, ki prikazuje njihovo območje na načrtu parcel, objavi na portalu prostorskega informacijskega sistema.
2
·
(1) Po sprejemu sklepa o pripravi načrta lahko pobudnik ali koordinator vladi predlaga sprejem začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora po ZUreP-1. Z dnem objave uredbe iz prvega odstavka 81. člena ZUreP-1 v Uradnem listu Republike Slovenije se grafični del začasnih ukrepov za zavarovanje prostora, ki prikazuje njihovo območje na načrtu parcel, objavi na portalu prostorskega informacijskega sistema.
3
·
(2) Vlada sprejme uredbo o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi sklepa o pripravi načrta.
3
·
(2) Vlada sprejme uredbo o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi sklepa o pripravi načrta.
4
·
(3) Šteje se, da se prepoved sprejemanja sprememb prostorskih aktov iz prvega odstavka 83. člena ZUreP-1 nanaša tudi na sprejemanje novih prostorskih aktov.
4
·
(3) Šteje se, da se prepoved sprejemanja sprememb prostorskih aktov iz prvega odstavka 83. člena ZUreP-1 nanaša tudi na sprejemanje novih prostorskih aktov.
5
·
(4) Šteje se, da prepoved izvajanja gradenj iz prvega odstavka 83. člena ZUreP-1 pomeni prepoved izdajanja gradbenih, rudarskih in drugih dovoljenj, katerih namen je izvajanje posegov v prostor, razen za gradnje iz drugega odstavka 83. člena ZUreP-1. 4.2. Načrtovanje variant
5
·
(4) Šteje se, da prepoved izvajanja gradenj iz prvega odstavka 83. člena ZUreP-1 pomeni prepoved izdajanja gradbenih, rudarskih in drugih dovoljenj, katerih namen je izvajanje posegov v prostor, razen za gradnje iz drugega odstavka 83. člena ZUreP-1. 4.2. Načrtovanje variant
1
·
(1) Prostorske ureditve, ki so predmet načrta, se ob upoštevanju smernic, podatkov, strokovnih podlag in predlogov javnosti praviloma načrtujejo v variantah, tako glede njihove lokacije, kot glede tehnično-tehnoloških rešitev. Variante se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem, ki se izvede po postopku v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Variante se ovrednotijo in primerjajo s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika ter ocenijo z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju v študiji variant. Študija variant poda obrazložen predlog najustreznejše variante s predlogom območja (v nadaljnjem besedilu: varianta).
1
·
(1) Prostorske ureditve, ki so predmet načrta, se ob upoštevanju smernic, podatkov, strokovnih podlag in predlogov javnosti praviloma načrtujejo v variantah, tako glede njihove lokacije, kot glede tehnično-tehnoloških rešitev. Variante se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem, ki se izvede po postopku v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Variante se ovrednotijo in primerjajo s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika ter ocenijo z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju v študiji variant. Študija variant poda obrazložen predlog najustreznejše variante s predlogom območja (v nadaljnjem besedilu: varianta).
2
·
(2) Če se prostorske ureditve ne načrtujejo v variantah, je treba razloge za to posebej utemeljiti. V tem primeru se v študiji variant za predvideno prostorsko ureditev pripravi utemeljena rešitev s predlogom območja (v nadaljnjem besedilu: rešitev), ki se jo ovrednoti po vidikih iz prejšnjega odstavka.
2
·
(2) Če se prostorske ureditve ne načrtujejo v variantah, je treba razloge za to posebej utemeljiti. V tem primeru se v študiji variant za predvideno prostorsko ureditev pripravi utemeljena rešitev s predlogom območja (v nadaljnjem besedilu: rešitev), ki se jo ovrednoti po vidikih iz prejšnjega odstavka.
3
−
(3) Če je za načrt treba izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje, se zanj izdela okoljsko poročilo. V študiji variant se obravnavajo samo z okoljskim poročilom pozitivno ocenjene variante ali z okoljskim poročilom pozitivno ocenjena rešitev. Študija variant s predlogom najustreznejše variante ali rešitve se v postopku celovite presoje vplivov na okolje šteje za plan v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
3
+
(3) Če je za načrt treba izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje, se zanj izdela okoljsko poročilo. V študiji variant se obravnavajo samo z okoljskim poročilom pozitivno ocenjene variante ali z okoljskim poročilom pozitivno ocenjena rešitev. Študija variant s predlogom najustreznejše variante ali rešitve se v postopku celovite presoje vplivov na okolje šteje za plan v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Koordinator hkrati z objavo javnega naznanila iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona posreduje študijo variant s predlogom najustreznejše variante ali rešitve in okoljsko poročilo ministrstvu, pristojnemu za celovito presojo vplivov na okolje, da ta do konca javne razgrnitve ugotovi, ali je okoljsko poročilo ustrezno ali pa zahteva dopolnitev okoljskega poročila z dodatnimi ali s podrobnejšimi informacijami, sicer se šteje, da je okoljsko poročilo ustrezno.
4
−
(4) Kadar je investitor uporabnik sredstev javnih financ, se študija variant s predlogom najustreznejše variante ali rešitve šteje kot predinvesticijska zasnova v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.
4
+
(4) Variante ali rešitve stavb se načrtujejo tako, da se v nadaljnjih fazah načrtovanja, projektiranja in gradnje omogoči upoštevanje načel zelenega javnega naročanja v skladu s predpisi, ki urejajo zeleno javno naročanje.
+
5
+
(5) Če se študija variant nanaša na investicijski projekt v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, se v skladu s temi predpisi študija variant s predlogom najustreznejše variante ali rešitve šteje za predinvesticijsko zasnovo.
+
6
+
(6) Če se postopka presoje vplivov na okolje ne izvede skupaj s postopkom priprave načrta, se postopek priprave načrta lahko nadaljuje po 39. členu tega zakona.
1
−
V nadaljevanju postopka ni treba upoštevati mnenj ali pogojev za podrobnejše načrtovanje, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi.
1
+
(1) V času seznanitve javnosti iz prejšnjega člena občine, ki jih variante ali rešitev zajemajo, koordinatorju podajo mnenje o upoštevanju smernic z vidika izvajanja njenih lokalnih javnih služb ter druge pripombe in predloge na predstavljeno gradivo. Poleg mnenja lahko občine podajo tudi pogoje za podrobnejše načrtovanje predloga najustreznejše variante ali rešitve z vidika izvajanja njenih lokalnih javnih služb. Če občine mnenja ali pogojev za podrobnejše načrtovanje oziroma pripomb in predlogov v tem roku ne podajo, se šteje, da jih nimajo. V nadaljevanju postopka ni treba upoštevati mnenj ali pogojev za podrobnejše načrtovanje, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi.
2
·
(2) Koordinator, pobudnik, investitor in izdelovalec preučijo pripombe in predloge občin. Koordinator in pobudnik v sklopu stališča iz šestega odstavka prejšnjega člena zavzameta stališče do njih. Če se pripombe nanašajo na prostorske ureditve, ki niso predmet študije variant, jih koordinator in pobudnik ne obravnavata.
2
·
(2) Koordinator, pobudnik, investitor in izdelovalec preučijo pripombe in predloge občin. Koordinator in pobudnik v sklopu stališča iz šestega odstavka prejšnjega člena zavzameta stališče do njih. Če se pripombe nanašajo na prostorske ureditve, ki niso predmet študije variant, jih koordinator in pobudnik ne obravnavata.
1
·
(dopolnitev predloga najustreznejše variante ali rešitve in prvo mnenje nosilcev urejanja prostora)
1
·
(dopolnitev predloga najustreznejše variante ali rešitve in prvo mnenje nosilcev urejanja prostora)
2
−
(1) Po objavi stališč do pripomb in predlogov javnosti in občin izdelovalec dopolni in zaključi študijo variant, predlog najustreznejše variante ali rešitve in okoljsko poročilo, ter pojasni, kako so bile upoštevane smernice nosilcev urejanja prostora. Če nosilec urejanja prostora ugotovi, da ne bo mogel izdati pozitivnega mnenja, mora o bistvenih razlogih za to v 21 dneh od prejema vloge obvestiti koordinatorja.
2
+
(1) Po objavi stališč do pripomb in predlogov javnosti in občin izdelovalec dopolni in zaključi študijo variant, predlog najustreznejše variante ali rešitve in okoljsko poročilo, ter pojasni, kako so bile upoštevane smernice nosilcev urejanja prostora.
+
3
+
(2) Koordinator pošlje študijo variant s predlogom najustreznejše variante ali rešitve državnim nosilcem urejanja prostora, da nanjo v 30 dneh podajo prva mnenja. Hkrati jo pošlje tudi ministrstvu, pristojnemu za celovito presojo vplivov na okolje.
3
·
(3) Državni nosilci urejanja prostora se v mnenjih iz prejšnjega odstavka opredelijo do upoštevanja njihovih smernic iz prvega odstavka 19. člena tega zakona, oziroma, če smernice niso bile dane, ali so bile upoštevane vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi, in jih pošljejo koordinatorju. Če nosilec urejanja prostora ugotovi, da ne bo mogel izdati pozitivnega mnenja, mora o bistvenih razlogih za to v 21 dneh od prejema vloge obvestiti koordinatorja.
4
·
(3) Državni nosilci urejanja prostora se v mnenjih iz prejšnjega odstavka opredelijo do upoštevanja njihovih smernic iz prvega odstavka 19. člena tega zakona, oziroma, če smernice niso bile dane, ali so bile upoštevane vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi, in jih pošljejo koordinatorju. Če nosilec urejanja prostora ugotovi, da ne bo mogel izdati pozitivnega mnenja, mora o bistvenih razlogih za to v 21 dneh od prejema vloge obvestiti koordinatorja.
4
·
(4) Poleg ugotavljanja upoštevanja smernic oziroma zahtev, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi, državni nosilci urejanja prostora v mnenjih podajo tudi pogoje za podrobnejše načrtovanje predloga najustreznejše variante ali rešitve.
5
·
(4) Poleg ugotavljanja upoštevanja smernic oziroma zahtev, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi, državni nosilci urejanja prostora v mnenjih podajo tudi pogoje za podrobnejše načrtovanje predloga najustreznejše variante ali rešitve.
5
·
(5) Če državni nosilci urejanja prostora v roku iz drugega odstavka tega člena mnenja oziroma pogojev za podrobnejše načrtovanje ne dajo, se šteje, da na študijo variant nimajo pripomb oziroma, da podrobnejših pogojev za načrtovanje nimajo. V nadaljevanju postopka ni treba upoštevati mnenj in podrobnejših pogojev za načrtovanje, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi.
6
·
(5) Če državni nosilci urejanja prostora v roku iz drugega odstavka tega člena mnenja oziroma pogojev za podrobnejše načrtovanje ne dajo, se šteje, da na študijo variant nimajo pripomb oziroma, da podrobnejših pogojev za načrtovanje nimajo. V nadaljevanju postopka ni treba upoštevati mnenj in podrobnejših pogojev za načrtovanje, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi.
6
·
(6) Če je za načrt treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, se varstveni nosilci urejanja prostora v mnenjih iz drugega odstavka tega člena opredelijo tudi do sprejemljivosti vplivov predloga najustreznejše variante ali rešitve na okolje. Varstveni nosilci urejanja prostora pošljejo ta mnenja koordinatorju in ministrstvu, pristojnemu za celovito presojo vplivov na okolje.
7
·
(6) Če je za načrt treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, se varstveni nosilci urejanja prostora v mnenjih iz drugega odstavka tega člena opredelijo tudi do sprejemljivosti vplivov predloga najustreznejše variante ali rešitve na okolje. Varstveni nosilci urejanja prostora pošljejo ta mnenja koordinatorju in ministrstvu, pristojnemu za celovito presojo vplivov na okolje.
1
·
(predlog najustreznejše variante ali rešitve in prostorska konferenca)
1
·
(predlog najustreznejše variante ali rešitve in prostorska konferenca)
2
·
(1) Po pridobitvi prvih mnenj koordinator in pobudnik uskladita oziroma dopolnita predlog najustreznejše variante ali rešitve in jo skupaj z dokončno pozitivno odločbo ministrstva, pristojnega za celovito presojo vplivov na okolje, izdano v postopku celovite presoje vplivov na okolje, pošljeta v potrditev vladi.
2
·
(1) Po pridobitvi prvih mnenj koordinator in pobudnik uskladita oziroma dopolnita predlog najustreznejše variante ali rešitve in jo skupaj z dokončno pozitivno odločbo ministrstva, pristojnega za celovito presojo vplivov na okolje, izdano v postopku celovite presoje vplivov na okolje, pošljeta v potrditev vladi.
3
·
(2) Če vladi v potrditev ni mogoče predlagati usklajenega predloga najustreznejše variante ali rešitve, lahko koordinator skliče sejo prostorske konference z namenom soočenja različnih javnih interesov in njihove uskladitve.
3
·
(2) Če vladi v potrditev ni mogoče predlagati usklajenega predloga najustreznejše variante ali rešitve, lahko koordinator skliče sejo prostorske konference z namenom soočenja različnih javnih interesov in njihove uskladitve.
4
−
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena lahko koordinator in pobudnik pošljeta vladi predlog najustreznejše variante ali rešitve tudi, če je v postopku presoje sprejemljivosti izdana zavrnilna odločba, in je v postopku prevlade javne koristi v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, druga korist prevladala nad javno koristjo ohranjanja narave. 4.3. Potrditev predloga najustreznejše variante ali rešitve
4
+
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko koordinator in pobudnik pošljeta vladi predlog najustreznejše variante ali rešitve tudi, če je v postopku presoje sprejemljivosti izdana zavrnilna odločba, in je v postopku prevlade javne koristi v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, druga korist prevladala nad javno koristjo ohranjanja narave. 4.3. Potrditev predloga najustreznejše variante ali rešitve
1
−
Vlada s sklepom potrdi predlog najustreznejše variante ali rešitve ter pošlje sklep o tem koordinatorju, pobudniku, investitorju in vsem nosilcem urejanja prostora iz pete alinee drugega odstavka 22. člena tega zakona. Koordinator objavi sklep na svojih spletnih straneh.
1
+
Vlada s sklepom potrdi predlog najustreznejše variante ali rešitve ter pošlje sklep o tem koordinatorju, pobudniku, investitorju in vsem nosilcem urejanja prostora iz pete alinee drugega odstavka 22. člena tega zakona. Koordinator objavi sklep o potrditvi variante ali rešitve na svojih spletnih straneh.
1
−
V mnenju občine podajo tudi projektne pogoje za pripravo projektne dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, z vidika izvajanja njenih lokalnih javnih služb. Če občine mnenja ali projektnih pogojev oziroma pripomb in predlogov v tem roku ne podajo, se šteje, da jih nimajo. V nadaljevanju postopka ni treba upoštevati mnenj ali projektnih pogojev, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi. Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo graditev objektov, lahko občine skupaj z mnenjem podajo pisno izjavo, da njihovo mnenje šteje tudi kot soglasje k projektnim rešitvam, vsebovanim v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se izdela na podlagi načrta.
1
+
(1) V času seznanitve javnosti iz prejšnjega člena občine koordinatorju podajo mnenje o tem, ali načrt še vedno sledi njihovim smernicam in ali predlog načrta upošteva pogoje iz prvega odstavka 26. člena tega zakona z vidika izvajanja njenih lokalnih javnih služb ter druge pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo. V mnenju občine podajo tudi projektne pogoje za pripravo projektne dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, z vidika izvajanja njenih lokalnih javnih služb. Če občine mnenja ali projektnih pogojev oziroma pripomb in predlogov v tem roku ne podajo, se šteje, da jih nimajo. V nadaljevanju postopka ni treba upoštevati mnenj ali projektnih pogojev, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi. Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo graditev objektov, lahko občine skupaj z mnenjem podajo pisno izjavo, da njihovo mnenje šteje tudi kot soglasje k projektnim rešitvam, vsebovanim v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se izdela na podlagi načrta.
2
·
(2) Koordinator, pobudnik, investitor in izdelovalec preučijo pripombe in predloge občin. Koordinator in pobudnik v sklopu stališča iz sedmega odstavka prejšnjega člena zavzameta stališče do njih. Če se pripombe nanašajo na prostorske ureditve, ki niso predmet načrta, jih koordinator in pobudnik ne obravnavata.
2
·
(2) Koordinator, pobudnik, investitor in izdelovalec preučijo pripombe in predloge občin. Koordinator in pobudnik v sklopu stališča iz sedmega odstavka prejšnjega člena zavzameta stališče do njih. Če se pripombe nanašajo na prostorske ureditve, ki niso predmet načrta, jih koordinator in pobudnik ne obravnavata.
1
−
(1) Koordinator pošlje predlog načrta državnim nosilcem urejanja prostora, da nanj v roku 30 dni dajo drugo mnenje. Če nosilec urejanja prostora ugotovi, da ne bo mogel izdati pozitivnega mnenja, mora o bistvenih razlogih za to v 21 dneh od prejema vloge obvestiti koordinatorja.
1
+
(1) Koordinator pošlje predlog načrta državnim nosilcem urejanja prostora, da nanj v roku 30 dni dajo drugo mnenje.
+
2
+
(2) Državni nosilci urejanja prostora v mnenju iz prejšnjega odstavka ugotovijo, ali predlog načrta še vedno sledi njihovim smernicam, oziroma, če smernice niso bile dane, ali so bile upoštevane vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi, in ali predlog načrta upošteva pogoje iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona. Če nosilec urejanja prostora ugotovi, da ne bo mogel izdati pozitivnega mnenja, mora o bistvenih razlogih za to v 21 dneh od prejema vloge obvestiti koordinatorja.
2
·
(3) Državni nosilci urejanja prostora v mnenju iz prvega odstavka tega člena podajo tudi projektne pogoje za pripravo projektne dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
3
·
(3) Državni nosilci urejanja prostora v mnenju iz prvega odstavka tega člena podajo tudi projektne pogoje za pripravo projektne dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
3
·
(4) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo graditev objektov, lahko državni nosilci urejanja prostora skupaj z mnenjem podajo pisno izjavo, da njihovo mnenje šteje tudi kot soglasje k projektnim rešitvam, vsebovanim v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se izdela na podlagi načrta.
4
·
(4) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo graditev objektov, lahko državni nosilci urejanja prostora skupaj z mnenjem podajo pisno izjavo, da njihovo mnenje šteje tudi kot soglasje k projektnim rešitvam, vsebovanim v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se izdela na podlagi načrta.
4
·
(5) Če državni nosilci urejanja prostora v roku iz prvega odstavka tega člena mnenja oziroma projektnih pogojev ne dajo, se šteje, da na osnutek načrta nimajo pripomb oziroma da projektnih pogojev nimajo. V nadaljevanju postopka ni treba upoštevati mnenj in projektnih pogojev, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi.
5
·
(5) Če državni nosilci urejanja prostora v roku iz prvega odstavka tega člena mnenja oziroma projektnih pogojev ne dajo, se šteje, da na osnutek načrta nimajo pripomb oziroma da projektnih pogojev nimajo. V nadaljevanju postopka ni treba upoštevati mnenj in projektnih pogojev, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi.
5
·
(6) Če se v postopku priprave načrta izvaja tudi postopek presoje vplivov na okolje, se varstveni nosilci urejanja prostora v mnenjih iz prvega odstavka tega člena opredelijo tudi do sprejemljivosti nameravanega posega. Varstveni nosilci urejanja prostora pošljejo ta mnenja koordinatorju in ministrstvu, pristojnemu za presojo vplivov na okolje, ki mora v roku 30 dni od prejema vseh mnenj odločiti o okoljevarstvenem soglasju.
6
·
(6) Če se v postopku priprave načrta izvaja tudi postopek presoje vplivov na okolje, se varstveni nosilci urejanja prostora v mnenjih iz prvega odstavka tega člena opredelijo tudi do sprejemljivosti nameravanega posega. Varstveni nosilci urejanja prostora pošljejo ta mnenja koordinatorju in ministrstvu, pristojnemu za presojo vplivov na okolje, ki mora v roku 30 dni od prejema vseh mnenj odločiti o okoljevarstvenem soglasju.
6
·
(7) Uredba o načrtu mora vsebovati navedbo, ali je bil skupaj s postopkom priprave načrta izveden postopek presoje vplivov na okolje oziroma razlog, zaradi katerega ta postopek ni bil izveden.
7
·
(7) Uredba o načrtu mora vsebovati navedbo, ali je bil skupaj s postopkom priprave načrta izveden postopek presoje vplivov na okolje oziroma razlog, zaradi katerega ta postopek ni bil izveden.
7
·
(8) Veljavnost okoljevarstvenega soglasja, pridobljenega v postopku priprave načrta je 5 let z možnostjo podaljšanja za 5 let. 4.5. Sprejem načrta
8
·
(8) Veljavnost okoljevarstvenega soglasja, pridobljenega v postopku priprave načrta je 5 let z možnostjo podaljšanja za 5 let. 4.5. Sprejem načrta
1
−
Tretji odstavek 37. člena se črta.
1
+
(1) Po pridobitvi drugih mnenj in pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja ministrstva, pristojnega za presojo vplivov na okolje, izdanega v postopku presoje vplivov na okolje, koordinator in pobudnik pošljeta predlog načrta v sprejem vladi.
+
2
+
(2) Vlada sprejme načrt z uredbo.
+
3
+
(3) (črtan).
1
·
(postopek priprave načrta brez postopka presoje vplivov na okolje) Če se postopka presoje vplivov na okolje ne izvede skupaj s postopkom priprave načrta:
1
·
(postopek priprave načrta brez postopka presoje vplivov na okolje) Če se postopka presoje vplivov na okolje ne izvede skupaj s postopkom priprave načrta:
2
−
1. se za predlog najustreznejše variante iz prvega odstavka 24. člena tega zakona oziroma za rešitev iz drugega odstavka 24. člena tega zakona pripravi osnutek načrta v skladu z 31. členom tega zakona, ;
2
+
1. se za predlog najustreznejše variante iz prvega odstavka 24. člena tega zakona oziroma za rešitev iz drugega odstavka 24. člena tega zakona pripravi osnutek načrta v skladu z 31. členom tega zakona, pri čemer se podrobnejše tehnične rešitve lahko pripravijo najmanj z vsebino, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, določena za idejno zasnovo;
3
·
2. ima učinke potrditve predloga najustreznejše variante ali rešitve iz 30. člena tega zakona že sprejeti sklep o pripravi načrta iz 22. člena tega zakona;
3
·
2. ima učinke potrditve predloga najustreznejše variante ali rešitve iz 30. člena tega zakona že sprejeti sklep o pripravi načrta iz 22. člena tega zakona;
4
−
3. se javnost in občine v skladu s 25. členom in 26. členom tega zakona seznani z osnutkom načrta iz prvega odstavka 33. člena tega zakona, občine pa hkrati koordinatorju podajo tudi mnenje o upoštevanju smernic z vidika izvajanja njenih lokalnih javnih služb, ;
4
+
3. se javnost in občine v skladu s 25. členom in 26. členom tega zakona seznani z osnutkom načrta iz prvega odstavka 33. člena tega zakona, občine pa hkrati koordinatorju podajo tudi mnenje o upoštevanju smernic z vidika izvajanja njenih lokalnih javnih služb, lahko pa tudi projektne pogoje ali pisno izjavo v skladu s prvim odstavkom 34. člena tega zakona;
5
−
4. se mnenja državnih nosilcev urejanja prostora iz 27. člena tega zakona pridobijo na predlog načrta, izdelanega na podlagi stališč do pripomb in predlogov javnosti ter občin, pridobljenih v okviru seznanitev iz prejšnje točke, ;
5
+
4. se mnenja državnih nosilcev urejanja prostora iz 27. člena tega zakona pridobijo na predlog načrta, izdelanega na podlagi stališč do pripomb in predlogov javnosti ter občin, pridobljenih v okviru seznanitev iz prejšnje točke, državni nosilci urejanja prostora pa lahko podajo tudi projektne pogoje v skladu s tretjim odstavkom 36. člena tega zakona, ali pisno izjavo v skladu s četrtim odstavkom istega člena;
6
·
5. se postopek iz 32. do vključno 36. člena tega zakona ne izvede, temveč koordinator in pobudnik po pridobitvi mnenj iz prejšnje točke pošljeta dopolnjen predlog načrta v sprejem vladi.
6
·
5. se postopek iz 32. do vključno 36. člena tega zakona ne izvede, temveč koordinator in pobudnik po pridobitvi mnenj iz prejšnje točke pošljeta dopolnjen predlog načrta v sprejem vladi.
1
−
Uredba, grafični del načrta, če se ta spremeni, in priloge se objavijo v skladu z drugim odstavkom 11. člena tega zakona.
1
+
(1) V kratkem postopku sprememb in dopolnitev načrta se postopek priprave načrta ne izvede, temveč koordinator in pobudnik pošljeta predlog njegovih sprememb in dopolnitev v sprejem vladi, ta pa jih sprejme z uredbo. Uredba, grafični del načrta, če se ta spremeni, in priloge se objavijo v skladu z drugim odstavkom 11. člena tega zakona.
2
·
(2) Kratek postopek sprememb in dopolnitev načrta se lahko uporabi kadar:
2
·
(2) Kratek postopek sprememb in dopolnitev načrta se lahko uporabi kadar:
3
·
1. je zaradi ugotovljenih neskladnosti med grafično opredelitvijo zemljiških parcel ali prostorskih ureditev, ki jih obsega veljavni načrt, in njihovo opredelitvijo v njegovem tekstualnem delu, treba zagotoviti njuno medsebojno usklajenost;
3
·
1. je zaradi ugotovljenih neskladnosti med grafično opredelitvijo zemljiških parcel ali prostorskih ureditev, ki jih obsega veljavni načrt, in njihovo opredelitvijo v njegovem tekstualnem delu, treba zagotoviti njuno medsebojno usklajenost;
4
·
2. je treba spremeniti določbe o faznosti izvajanja načrta;
4
·
2. je treba spremeniti določbe o faznosti izvajanja načrta;
5
·
3. je za že izvedene prostorske ureditve iz državnih prostorskih aktov treba natančno povzeti njihovo lokacijo in omogočiti njihovo vzdrževanje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;
5
·
3. je za že izvedene prostorske ureditve iz državnih prostorskih aktov treba natančno povzeti njihovo lokacijo in omogočiti njihovo vzdrževanje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;
6
·
4. načrt zaradi izvedenosti v njem načrtovanih prostorskih ureditev ni več potreben na celotnem območju svojega urejanja ali ko vlada v skladu s tem zakonom občini na območju načrta dopusti načrtovati prostorske ureditve lokalnega pomena in nato ugotovi, da je zaradi njih načrt na določenem območju prenehal veljati.
6
·
4. načrt zaradi izvedenosti v njem načrtovanih prostorskih ureditev ni več potreben na celotnem območju svojega urejanja ali ko vlada v skladu s tem zakonom občini na območju načrta dopusti načrtovati prostorske ureditve lokalnega pomena in nato ugotovi, da je zaradi njih načrt na določenem območju prenehal veljati.
1
·
(1) Z namenom racionalne izrabe prostora je znotraj območja načrta dopustno načrtovati dodatne prostorske ureditve, če se s tem ne onemogoča izvedba, uporaba in vzdrževanje obstoječih ali že načrtovanih prostorskih ureditev.
1
·
(1) Z namenom racionalne izrabe prostora je znotraj območja načrta dopustno načrtovati dodatne prostorske ureditve, če se s tem ne onemogoča izvedba, uporaba in vzdrževanje obstoječih ali že načrtovanih prostorskih ureditev.
2
−
(2) Koordinator mora v primeru prejema pobude za načrtovanje dodatnih prostorskih ureditev skupaj z nosilcem urejanja prostora, v katerega delovno področje sodijo obstoječe prostorske ureditve, preveriti, ali pobuda izpolnjuje pogoj iz prejšnjega odstavka. V primeru, da tako obstoječe kot predlagane prostorske ureditve sodijo v delovno področje pobudnika, mora ta že v pobudi izkazati izpolnjevanje pogoja iz prejšnjega odstavka. Uredba, grafični del načrta, če se ta spremeni, in priloge se objavijo v skladu z drugim odstavkom 11. člena tega zakona.
2
+
(2) Koordinator mora v primeru prejema pobude za načrtovanje dodatnih prostorskih ureditev skupaj z nosilcem urejanja prostora, v katerega delovno področje sodijo obstoječe prostorske ureditve, preveriti, ali pobuda izpolnjuje pogoj iz prejšnjega odstavka. V primeru, da tako obstoječe kot predlagane prostorske ureditve sodijo v delovno področje pobudnika, mora ta že v pobudi izkazati izpolnjevanje pogoja iz prejšnjega odstavka.
+
3
+
(3) Dodatne prostorske ureditve se načrtujejo po skrajšanem postopku, v okviru katerega se lahko ne glede na določbe:
3
·
1. prvega odstavka 16. člena tega zakona opusti izvedba seje prostorske konference, če koordinator oceni, da ta ni potrebna;
4
·
1. prvega odstavka 16. člena tega zakona opusti izvedba seje prostorske konference, če koordinator oceni, da ta ni potrebna;
4
·
2. prvega odstavka 19. člena, prvega odstavka 27. člena in prvega odstavka 36. člena tega zakona ne izvede pridobivanje smernic in mnenj tistih nosilcev urejanja prostora, v delovno področje katerih dodatne prostorske ureditve ne posegajo;
5
·
2. prvega odstavka 19. člena, prvega odstavka 27. člena in prvega odstavka 36. člena tega zakona ne izvede pridobivanje smernic in mnenj tistih nosilcev urejanja prostora, v delovno področje katerih dodatne prostorske ureditve ne posegajo;
5
·
3. prvega odstavka 19. člena, prvega odstavka 27. člena in prvega odstavka 36. člena tega zakona roki za podajo smernic in mnenj skrajšajo na 15 dni;
6
·
3. prvega odstavka 19. člena, prvega odstavka 27. člena in prvega odstavka 36. člena tega zakona roki za podajo smernic in mnenj skrajšajo na 15 dni;
6
·
4. prvega odstavka 24. člena tega zakona ne načrtuje v variantah;
7
·
4. prvega odstavka 24. člena tega zakona ne načrtuje v variantah;
7
·
5. 25., 26., 33. in 34. člena tega zakona seznanitev javnosti in občin skrajša na 15 dni, če se skupaj s postopkom priprave načrta ne izvede postopek celovite presoje vplivov na okolje oziroma presoje vplivov na okolje.
8
·
5. 25., 26., 33. in 34. člena tega zakona seznanitev javnosti in občin skrajša na 15 dni, če se skupaj s postopkom priprave načrta ne izvede postopek celovite presoje vplivov na okolje oziroma presoje vplivov na okolje.
8
·
(4) Spremembe in dopolnitve iz tega člena sprejme vlada z uredbo. Uredba, grafični del načrta, če se ta spremeni, in priloge se objavijo v skladu z drugim odstavkom 11. člena tega zakona.
9
·
(4) Spremembe in dopolnitve iz tega člena sprejme vlada z uredbo. Uredba, grafični del načrta, če se ta spremeni, in priloge se objavijo v skladu z drugim odstavkom 11. člena tega zakona.
9
·
6. Posebne oblike sodelovanja države in občin pri načrtovanju
10
·
6. Posebne oblike sodelovanja države in občin pri načrtovanju
1
−
(3) Prostorsko ureditev, ki je skupnega državnega in regionalnega pomena, udeležene občine načrtujejo z regionalnim prostorskim načrtom v skladu z ZPNačrt, dogovor iz prvega odstavka tega člena sklene ministrstvo, pristojno za prostor, z udeleženimi občinami, župani udeleženih občin pa sprejmejo sklep o začetku priprave regionalnega prostorskega načrta po predhodnem soglasju ministra.
1
+
(sodelovanje države in občin pri načrtovanju prostorske ureditve skupnega pomena)
2
·
(1) Ministrstvo, pristojno za prostor, in občina se lahko dogovorita, da občina načrtuje in sprejme prostorski akt za določeno prostorsko ureditev, ki je skupnega državnega in lokalnega pomena, če je glede na povezanost prostorske ureditve državnega pomena s prostorsko ureditvijo lokalnega pomena to primerneje in če se s tem strinja ministrstvo, v čigar delovno področje spada prostorska ureditev. Ministrstvo, pristojno za prostor, in občina pred pričetkom priprave takega prostorskega akta skleneta dogovor, v katerem določita obveznosti glede priprave in sprejemanja prostorskega akta, financiranja priprave prostorskega akta in strokovnih podlag ter druge medsebojne obveznosti, pomembne za pripravo takega prostorskega akta.
2
·
(1) Ministrstvo, pristojno za prostor, in občina se lahko dogovorita, da občina načrtuje in sprejme prostorski akt za določeno prostorsko ureditev, ki je skupnega državnega in lokalnega pomena, če je glede na povezanost prostorske ureditve državnega pomena s prostorsko ureditvijo lokalnega pomena to primerneje in če se s tem strinja ministrstvo, v čigar delovno področje spada prostorska ureditev. Ministrstvo, pristojno za prostor, in občina pred pričetkom priprave takega prostorskega akta skleneta dogovor, v katerem določita obveznosti glede priprave in sprejemanja prostorskega akta, financiranja priprave prostorskega akta in strokovnih podlag ter druge medsebojne obveznosti, pomembne za pripravo takega prostorskega akta.
3
·
(2) Prostorsko ureditev, ki je skupnega državnega in lokalnega pomena, občina načrtuje z občinskim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom v skladu z ZPNačrt, pri čemer župan ali županja (v nadaljnjem besedilu: župan) sprejme sklep o začetku njegove priprave po predhodnem soglasju ministra.
3
·
(2) Prostorsko ureditev, ki je skupnega državnega in lokalnega pomena, občina načrtuje z občinskim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom v skladu z ZPNačrt, pri čemer župan ali županja (v nadaljnjem besedilu: župan) sprejme sklep o začetku njegove priprave po predhodnem soglasju ministra.
4
·
(3) Prostorsko ureditev, ki je skupnega državnega in regionalnega pomena, udeležene občine načrtujejo z regionalnim prostorskim načrtom v skladu z ZPNačrt, dogovor iz prvega odstavka tega člena sklene ministrstvo, pristojno za prostor, z udeleženimi občinami, župani udeleženih občin pa sprejmejo sklep o začetku priprave regionalnega prostorskega načrta po predhodnem soglasju ministra.
4
·
(3) Prostorsko ureditev, ki je skupnega državnega in regionalnega pomena, udeležene občine načrtujejo z regionalnim prostorskim načrtom v skladu z ZPNačrt, dogovor iz prvega odstavka tega člena sklene ministrstvo, pristojno za prostor, z udeleženimi občinami, župani udeleženih občin pa sprejmejo sklep o začetku priprave regionalnega prostorskega načrta po predhodnem soglasju ministra.
5
·
(4) Pred sprejetjem občinskega podrobnega prostorskega načrta in občinskega prostorskega načrta iz drugega odstavka tega člena ter regionalnega prostorskega načrta iz prejšnjega odstavka jih mora ministrstvo, pristojno za prostor, potrditi.
5
·
(4) Pred sprejetjem občinskega podrobnega prostorskega načrta in občinskega prostorskega načrta iz drugega odstavka tega člena ter regionalnega prostorskega načrta iz prejšnjega odstavka jih mora ministrstvo, pristojno za prostor, potrditi.
1
·
(načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju načrta)
1
·
(načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju načrta)
2
−
(2) Občina, ki namerava načrtovati prostorske ureditve iz svoje pristojnosti na območju načrta, po predhodni uskladitvi z investitorjem načrtovane prostorske ureditve oziroma če je prostorska ureditev iz načrta že zgrajena in predana v uporabo njenim upravljavcem, vladi pošlje pobudo, v kateri opredeli območje, na katerem namerava načrtovati, opiše načrtovano prostorsko ureditev iz svoje pristojnosti in utemelji potrebo po poseganju v območje načrta. Območje mora biti opredeljeno tako, da ga je mogoče določiti v naravi in prikazati v zemljiškem katastru. Pobudi občina priloži mnenje investitorja oziroma upravljavca, iz katerega je razvidno območje, za katerega je bila uskladitev z občino dosežena.
2
+
(1) Če se s tem ne onemogoča izvedba in uporaba z načrtom določenih prostorskih ureditev, lahko na območju iz 6. člena tega zakona občina načrtuje prostorske ureditve iz svoje pristojnosti, če s tem soglaša vlada.
3
·
(2) Občina, ki namerava načrtovati prostorske ureditve iz svoje pristojnosti na območju načrta, po predhodni uskladitvi z investitorjem načrtovane prostorske ureditve oziroma če je prostorska ureditev iz načrta že zgrajena in predana v uporabo njenim upravljavcem, vladi pošlje pobudo, v kateri opredeli območje, na katerem namerava načrtovati, opiše načrtovano prostorsko ureditev iz svoje pristojnosti in utemelji potrebo po poseganju v območje načrta. Območje mora biti opredeljeno tako, da ga je mogoče določiti v naravi in prikazati v zemljiškem katastru. Pobudi občina priloži mnenje investitorja oziroma upravljavca, iz katerega je razvidno območje, za katerega je bila uskladitev z občino dosežena.
3
·
(2) Občina, ki namerava načrtovati prostorske ureditve iz svoje pristojnosti na območju načrta, po predhodni uskladitvi z investitorjem načrtovane prostorske ureditve oziroma če je prostorska ureditev iz načrta že zgrajena in predana v uporabo njenim upravljavcem, vladi pošlje pobudo, v kateri opredeli območje, na katerem namerava načrtovati, opiše načrtovano prostorsko ureditev iz svoje pristojnosti in utemelji potrebo po poseganju v območje načrta. Območje mora biti opredeljeno tako, da ga je mogoče določiti v naravi in prikazati v zemljiškem katastru. Pobudi občina priloži mnenje investitorja oziroma upravljavca, iz katerega je razvidno območje, za katerega je bila uskladitev z občino dosežena.
4
·
(3) Vlada preveri možnost izvedbe in uporabe z načrtom določenih prostorskih ureditev z vidika nameravane prostorske ureditve občine in v roku 90 dni izda soglasje ali pa pobudo občine s sklepom zavrne.
4
·
(3) Vlada preveri možnost izvedbe in uporabe z načrtom določenih prostorskih ureditev z vidika nameravane prostorske ureditve občine in v roku 90 dni izda soglasje ali pa pobudo občine s sklepom zavrne.
5
·
(4) V primeru, da vlada soglaša z načrtovanjem na območju načrta, lahko občini s soglasjem iz prejšnjega odstavka predpiše tudi predhodne pogoje, ki jih mora občina upoštevati ali izvesti pred začetkom priprave občinskega prostorskega akta. Ti pogoji se ne štejejo za smernice oziroma mnenja ministrstev v postopku priprave občinskega prostorskega akta.
5
·
(4) V primeru, da vlada soglaša z načrtovanjem na območju načrta, lahko občini s soglasjem iz prejšnjega odstavka predpiše tudi predhodne pogoje, ki jih mora občina upoštevati ali izvesti pred začetkom priprave občinskega prostorskega akta. Ti pogoji se ne štejejo za smernice oziroma mnenja ministrstev v postopku priprave občinskega prostorskega akta.
6
·
(5) Po sprejemu občinskega prostorskega akta vlada s spremembo in dopolnitvijo načrta po postopku iz 40. člena tega zakona ugotovi, ali načrt zaradi takega občinskega prostorskega akta v določenem delu preneha veljati.
6
·
(5) Po sprejemu občinskega prostorskega akta vlada s spremembo in dopolnitvijo načrta po postopku iz 40. člena tega zakona ugotovi, ali načrt zaradi takega občinskega prostorskega akta v določenem delu preneha veljati.
7
·
(6) Določbe prejšnjih odstavkov tega člena se smiselno upoštevajo tudi v primeru, da namerava prostorske ureditve iz svoje pristojnosti na območju načrta načrtovati več občin in nameravajo to storiti z regionalnim prostorskim načrtom v skladu z ZPNačrt, pri čemer pošlje pobudo vladi občina, ki je s strani udeleženih občin določena kot pripravljavka regionalnega prostorskega načrta, vlada pa soglasje in predhodne pogoje za načrtovanje oziroma sklep o zavrnitvi pobude pošlje le tej občini.
7
·
(6) Določbe prejšnjih odstavkov tega člena se smiselno upoštevajo tudi v primeru, da namerava prostorske ureditve iz svoje pristojnosti na območju načrta načrtovati več občin in nameravajo to storiti z regionalnim prostorskim načrtom v skladu z ZPNačrt, pri čemer pošlje pobudo vladi občina, ki je s strani udeleženih občin določena kot pripravljavka regionalnega prostorskega načrta, vlada pa soglasje in predhodne pogoje za načrtovanje oziroma sklep o zavrnitvi pobude pošlje le tej občini.
8
·
(7) Določbe prejšnjih odstavkov tega člena se uporabljajo tudi za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju državnih prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, državnih lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUreP-1, in prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država.
8
·
(7) Določbe prejšnjih odstavkov tega člena se uporabljajo tudi za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju državnih prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, državnih lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUreP-1, in prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država.
9
·
7. Urejanje mej in parcelacija zemljišč v območju načrta
9
·
7. Urejanje mej in parcelacija zemljišč v območju načrta
1
−
(1) Če je za izvedbo prostorskih ureditev, načrtovanih z načrtom, treba zagotoviti nadomestna kmetijska ali gozdna zemljišča, le-ta zagotovi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma opravi vse naloge, povezane z iskanjem in pridobivanjem le-teh, v skladu s predpisi, ki urejajo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
1
+
(1) Če je za izvedbo prostorskih ureditev, načrtovanih z načrtom, treba zagotoviti nadomestna kmetijska ali gozdna zemljišča, le-ta zagotovi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma opravi vse naloge, povezane z iskanjem in pridobivanjem le-teh, v skladu s predpisi, ki urejajo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
2
·
(2) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za zagotavljanje nadomestnih kmetijskih ali gozdnih zemljišč, potrebnih za izvedbo prostorskih ureditev, načrtovanih z državnimi prostorskimi načrti, sprejetimi na podlagi ZPNačrt, državnimi lokacijskimi načrti, sprejetimi na podlagi ZUreP-1 in prostorskimi izvedbenimi načrti, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država.
2
·
(2) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za zagotavljanje nadomestnih kmetijskih ali gozdnih zemljišč, potrebnih za izvedbo prostorskih ureditev, načrtovanih z državnimi prostorskimi načrti, sprejetimi na podlagi ZPNačrt, državnimi lokacijskimi načrti, sprejetimi na podlagi ZUreP-1 in prostorskimi izvedbenimi načrti, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država.
+
1
+
(posebne določbe glede razlastitve in omejitev lastninske pravice)
1
·
(1) Poleg razlastitvenih namenov, določenih s prvim in drugim odstavkom 93. člena ZUreP-1, se lahko razlasti tudi nepremičnino oziroma omeji lastninsko pravico na njej, če je potrebna za izvedbo omilitvenih ali izravnalnih ukrepov po predpisih o ohranjanju narave, pod pogojem, da so bili ti ukrepi določeni zaradi izvedbe prostorskih ureditev, za katere je v skladu z navedenimi določbami ZUreP-1 opredeljen razlastitveni namen.
2
·
(1) Poleg razlastitvenih namenov, določenih s prvim in drugim odstavkom 93. člena ZUreP-1, se lahko razlasti tudi nepremičnino oziroma omeji lastninsko pravico na njej, če je potrebna za izvedbo omilitvenih ali izravnalnih ukrepov po predpisih o ohranjanju narave, pod pogojem, da so bili ti ukrepi določeni zaradi izvedbe prostorskih ureditev, za katere je v skladu z navedenimi določbami ZUreP-1 opredeljen razlastitveni namen.
2
·
(2) Šteje se, da je javna korist za nepremičnino, za katero je skladno s prvim in drugim odstavkom 93. člena ZUreP-1 določen razlastitveni namen, ter nepremičnino iz prejšnjega odstavka, izkazana, če je predvidena v načrtu.
3
·
(2) Šteje se, da je javna korist za nepremičnino, za katero je skladno s prvim in drugim odstavkom 93. člena ZUreP-1 določen razlastitveni namen, ter nepremičnino iz prejšnjega odstavka, izkazana, če je predvidena v načrtu.
3
−
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka 100. člena ZUreP-1 se postopek razlastitve ali omejitve lastninske pravice na nepremičnini iz prejšnjega odstavka ne uvede z odločbo, temveč po prejemu popolne zahteve za razlastitev ali omejitev lastninske pravice pristojni organ izda sklep o začetku razlastitvenega postopka ali postopka omejitve lastninske pravice. Zoper ta sklep ni pritožbe. Pristojni organ pošlje sklep o začetku razlastitvenega postopka zemljiškoknjižnemu sodišču, ki v skladu z zakonom, ki ureja zemljiško knjigo, odloči o zaznambi razlastitvenega postopka.
4
+
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka 94. člena ZUreP-1 je država razlastitveni upravičenec tudi v primeru, če se razlastitev izvaja za namene gradnje iz 93. člena ZUreP-1 iz državne pristojnosti ter na podlagi občinskega ali medobčinskega izvedbenega prostorskega akta ali njihovih izvedbenih delov.
4
−
(4) Poleg pogojev iz prvega odstavka 104. člena ZUreP-1 se lahko nujnost postopka za razlastitev in omejitev lastninske pravice izkaže tudi tako, da razlastitveni upravičenec pri sodišču položi znesek v višini odškodnine iz prvega odstavka 53. člena tega zakona za nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice in varščino za morebitno škodo, povzročeno z nujnim postopkom, v višini ene polovice ocenjene odškodnine, s čimer se šteje, da je izpolnjen pogoj za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini.
5
+
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka 94. člena ZUreP-1 je občina razlastitveni upravičenec tudi v primeru, če se razlastitev izvaja za namene gradnje iz 93. člena ZUreP-1 iz občinske pristojnosti ter na podlagi državnega izvedbenega prostorskega akta.
5
−
(5) Upravičene stroške razlastitvenega postopka, ki nastanejo razlastitvenemu zavezancu v postopku, ki se konča z razlastitvijo, nosi razlastitveni zavezanec.
6
+
(5) Ne glede na določbe prvega odstavka 100. člena ZUreP-1 se postopek razlastitve ali omejitve lastninske pravice na nepremičnini iz prejšnjega odstavka ne uvede z odločbo, temveč po prejemu popolne zahteve za razlastitev ali omejitev lastninske pravice pristojni organ izda sklep o začetku razlastitvenega postopka ali postopka omejitve lastninske pravice. Zoper ta sklep ni pritožbe. Pristojni organ pošlje sklep o začetku razlastitvenega postopka zemljiškoknjižnemu sodišču, ki v skladu z zakonom, ki ureja zemljiško knjigo, odloči o zaznambi razlastitvenega postopka.
+
7
+
(6) Poleg pogojev iz prvega odstavka 104. člena ZUreP-1 se lahko nujnost postopka za razlastitev in omejitev lastninske pravice izkaže tudi tako, da razlastitveni upravičenec pri sodišču položi znesek v višini odškodnine iz prvega odstavka 53. člena tega zakona za nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice in varščino za morebitno škodo, povzročeno z nujnim postopkom, v višini ene polovice ocenjene odškodnine, s čimer se šteje, da je izpolnjen pogoj za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini.
+
8
+
(7) Upravičene stroške razlastitvenega postopka, ki nastanejo razlastitvenemu zavezancu v postopku, ki se konča z razlastitvijo, nosi razlastitveni zavezanec.
1
·
(1) Investitor ali upravljavec objektov in omrežij, načrtovanih z načrtom po tem zakonu, je stranka v postopku agrarnih operacij, če se kateri izmed teh postopkov začne izvajati na območju načrta ali so na tem območju že izvedene prostorske ureditve iz 2. člena tega zakona.
1
·
(1) Investitor ali upravljavec objektov in omrežij, načrtovanih z načrtom po tem zakonu, je stranka v postopku agrarnih operacij, če se kateri izmed teh postopkov začne izvajati na območju načrta ali so na tem območju že izvedene prostorske ureditve iz 2. člena tega zakona.
2
−
(2) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za agrarne operacije v območju načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, državnih lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUreP-1 in prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
2
+
(2) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za agrarne operacije v območju načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt, državnih lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUreP-1 in prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država.
3
−
1. Veljavnost in postopki priprave državnih prostorskih aktov
−
1
−
- prostorski izvedbeni načrti, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država,
−
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP-A) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. julija 2012. Št. 003-02-6/2012-15 Ljubljana, dne 26. julija 2012 dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UMEŠČANJU PROSTORSKIH UREDITEV DRŽAVNEGA POMENA V PROSTOR (ZUPUDPP-A)
−
1
−
(1) Določbe prvega in drugega odstavka 11. člena, prvega odstavka 23. člena, 37. člena, prvega odstavka 40. člena in četrtega odstavka 41. člena zakona se začnejo uporabljati z dnem vzpostavitve portala prostorskega informacijskega sistema.
−
2
−
(2) Do začetka uporabe določb iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 - popr.).
−
3
−
(3) Minister, pristojen za prostor, objavi datum vzpostavitve portala prostorskega informacijskega sistema za potrebe tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije.
−
1
−
Do objave splošnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje:
−
2
−
- je treba pri pripravi pobude izhajati iz vseh javno razpoložljivih podatkov,
−
3
−
- koordinator pridobi skupaj s posebnimi smernicami iz 19. člena zakona tudi smernice državnih nosilcev urejanja prostora, v katerih so konkretizirane določbe predpisov in dokumentov z njihovega delovnega področja na območje, ki je predmet načrtovanja oziroma v katerem se načrtuje in na načrtovane posege v prostor ali prostorske ureditve.
−
1
−
(1) Če je bila vloga za pridobitev smernic ali mnenj posredovana nosilcem urejanja prostora do uveljavitve tega zakona, pa rok za izdajo smernic ali mnenj še ni potekel, dajo nosilci urejanja prostora, navedeni v teh vlogah, smernice in mnenja v skladu z določbami Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 - popr.).
−
2
−
(2) Če je bila vloga za pridobitev mnenja o ustreznosti okoljskega poročila posredovana ministrstvu, pristojnemu za celovito presojo vplivov na okolje, do uveljavitve tega zakona, pa rok za izdajo mnenja o ustreznosti okoljskega poročila še ni potekel, niti mnenje še ni bilo izdano, koordinator in pobudnik izvedeta seznanitev javnosti s študijo variant in predlogom najustreznejše variante ali rešitve v okviru javne razgrnitve, ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, pa do konca javne razgrnitve ugotovi, ali je okoljsko poročilo ustrezno ali pa zahteva dopolnitev okoljskega poročila z dodatnimi ali s podrobnejšimi informacijami, sicer se šteje, da je okoljsko poročilo ustrezno.
−
1
−
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določba drugega odstavka 92. člena v delu, ki ureja spreminjanje in dopolnjevanje državnih lokacijskih načrtov, določba tretjega odstavka 92. člena in določba četrtega odstavka 93. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP in 43/11 - ZKZ-C).
−
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 800-01/12-11/18 Ljubljana, dne 18. julija 2012 EPA 477-VI Državni zbor Republike Slovenije dr. Gregor Virant l.r. Predsednik
−