← Back to list
Zakon o urejanju trga dela
ZUTD
129articles changed
+27added
+3removed
+99modified
added 14885removed 4761words
366paragraphs
Version history
1
−
(1) Ta zakon ureja ukrepe države na trgu dela, s katerimi se zagotavljata izvajanje storitev javne službe na področju zaposlovanja in ukrepov aktivne politike zaposlovanja ter delovanje sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, določajo izvajalci ukrepov, predpisujejo pogoji in postopki za uveljavljanje posameznih pravic in storitev, ki jih določa ta zakon, urejajo način financiranja ukrepov ter spremljanje, vrednotenje in nadzor nad njihovim izvajanjem ter ureja zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku.
1
+
(1) Ta zakon ureja ukrepe države na trgu dela, s katerimi se zagotavljata izvajanje storitev javne službe na področju zaposlovanja in ukrepov aktivne politike zaposlovanja ter delovanje sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, določajo izvajalci ukrepov, predpisujejo pogoji in postopki za uveljavljanje posameznih pravic in storitev, ki jih določa ta zakon, urejajo način financiranja ukrepov ter spremljanje, vrednotenje in nadzor nad njihovim izvajanjem ter ureja zagotavljanje dela delavcev uporabniku.
2
·
(2) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se pod pogoji iz tega zakona izvajajo za brezposelne in zaposlene osebe ter druge iskalce zaposlitve, delodajalce in druge osebe, ki iščejo informacije in nasvete o pogojih in možnostih zaposlovanja v Republiki Sloveniji in Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: EU).
2
·
(2) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se pod pogoji iz tega zakona izvajajo za brezposelne in zaposlene osebe ter druge iskalce zaposlitve, delodajalce in druge osebe, ki iščejo informacije in nasvete o pogojih in možnostih zaposlovanja v Republiki Sloveniji in Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: EU).
1
·
Po tem zakonu imajo posamezni pojmi naslednji pomen:
1
·
Po tem zakonu imajo posamezni pojmi naslednji pomen:
2
·
1. brezposelna oseba: iskalec ali iskalka zaposlitve, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom;
2
·
1. brezposelna oseba: iskalec ali iskalka zaposlitve, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom;
3
·
2. drugi iskalec zaposlitve ali druga iskalka zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: drugi iskalec zaposlitve): delovno aktivna ali neaktivna oseba in študent, ki išče zaposlitev;
3
·
2. drugi iskalec zaposlitve ali druga iskalka zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: drugi iskalec zaposlitve): delovno aktivna ali neaktivna oseba in študent, ki išče zaposlitev;
4
·
3. denarno nadomestilo: nadomestilo izgube plače oziroma dohodka, ki se zagotavlja na podlagi zavarovanja za primer brezposelnosti po tem zakonu;
4
·
3. denarno nadomestilo: nadomestilo izgube plače oziroma dohodka, ki se zagotavlja na podlagi zavarovanja za primer brezposelnosti po tem zakonu;
5
−
4. EURES: evropska mreža storitev, ki omogoča spremljanje mobilnosti za podporo prostemu gibanju delavcev in povezovanje evropskih trgov delovne sile ter za ozaveščanje državljanov o ustrezni zakonodaji skupnosti, predvidena z Uredbo Sveta št. 1612/68 (EGS) z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L št. 257, z dne 19. 10. 1968, str. 2);
5
+
4. EURES: evropska mreža služb za zaposlovanje, ki podpira prosto gibanje delavcev, povezovanje evropskih trgov dela in ozaveščanje državljanov o ustrezni zakonodaji EU ter izvaja storitve za evropski trg dela (informiranje, svetovanje, posredovanje zaposlitve na evropskem trgu dela itd.) in druge naloge, določene s predpisi EU;
6
·
5. iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena ali iskalka zaposlitve, katere zaposlitev je ogrožena (v nadaljnjem besedilu: iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena): drugi iskalec zaposlitve v času trajanja odpovednega roka v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ali oseba, v zvezi s katero je iz poslovne dokumentacije delodajalca razvidno, da bo njeno delo postalo nepotrebno, ali oseba, ki je zaposlena za določen čas in ji pogodba o zaposlitvi preneha veljati najkasneje čez tri mesece;
6
·
5. iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena ali iskalka zaposlitve, katere zaposlitev je ogrožena (v nadaljnjem besedilu: iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena): drugi iskalec zaposlitve v času trajanja odpovednega roka v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ali oseba, v zvezi s katero je iz poslovne dokumentacije delodajalca razvidno, da bo njeno delo postalo nepotrebno, ali oseba, ki je zaposlena za določen čas in ji pogodba o zaposlitvi preneha veljati najkasneje čez tri mesece;
7
·
6. izvajalec ukrepa ali izvajalka ukrepa (v nadaljnjem besedilu: izvajalec ukrepa): pravna ali fizična oseba, ki izvaja ukrepe po tem zakonu in je določena v 72. členu tega zakona;
7
·
6. izvajalec ukrepa ali izvajalka ukrepa (v nadaljnjem besedilu: izvajalec ukrepa): pravna ali fizična oseba, ki izvaja ukrepe po tem zakonu in je določena v 72. členu tega zakona;
8
−
7. javno povabilo za zbiranje ponudb: povabilo delodajalcem, ki se želijo vključiti v izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja, da oddajo ponudbo za dodelitev subvencij in drugih oblik pomoči iz javnih sredstev, in se izvaja po predpisih, ki urejajo izvrševanje proračuna, če ta zakon ne določa drugače;
8
+
7. javno povabilo za zbiranje ponudb: povabilo delodajalcem, ki se želijo vključiti v izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja, da oddajo ponudbo za dodelitev subvencij in drugih oblik pomoči iz javnih sredstev, in se izvaja po predpisih, ki urejajo javne finance, če ta zakon ne določa drugače;
9
·
8. kmet ali kmetica (v nadaljnjem besedilu: kmet): oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je obvezno ali prostovoljno vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
9
·
8. kmet ali kmetica (v nadaljnjem besedilu: kmet): oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je obvezno ali prostovoljno vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
10
−
9. ranljive skupine na trgu dela: skupine na trgu dela, med katere spadajo vsi prikrajšani, resno prikrajšani delavci in invalidi po Uredbi Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah), (UL L št. 214/2008 z dne 9. avgusta 2008, str. 3);
10
+
9. manjši delodajalec: delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev;
11
−
10. raven izobraževanja: stopnjevanje učnega izkustva in zmožnosti, ki si jih morajo s sprejemanjem učnih vsebin pridobiti udeleženci izobraževanja, da bi uspešno končali program;
11
+
10. ranljive skupine na trgu dela: skupine na trgu dela, med katere spadajo vsi prikrajšani, resno prikrajšani delavci in invalidi po Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187 z dne 26. 6. 2014), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1);
12
−
11. samozaposlena oseba: oseba, ki opravlja katero koli samostojno dejavnost, kot so samostojni podjetniki posamezniki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali katero drugo kulturno dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo;
12
+
11. raven izobraževanja: stopnjevanje učnega izkustva in zmožnosti, ki si jih morajo s sprejemanjem učnih vsebin pridobiti udeleženci izobraževanja, da bi uspešno končali program;
13
−
12. trg dela: prostor, na katerem se srečujejo iskalci zaposlitve z znanji, veščinami in delovnimi izkušnjami ter delodajalci, ki iščejo kandidate za prosta delovna mesta oziroma vrste dela;
13
+
12. samozaposlena oseba: oseba, ki opravlja katero koli samostojno dejavnost, kot so samostojni podjetniki posamezniki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali katero drugo kulturno dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo;
14
−
13. upokojenec ali upokojenka (v nadaljnjem besedilu: upokojenec): oseba, ki prejema pokojnino po predpisih Republike Slovenije ali od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, razen prejemnikov družinske pokojnine ali vdovske pokojnine na podlagi dolžnosti preživljanja otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem zavarovancu, vdova ali vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja, kadar te pravice skladno s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, niso pridobili trajno;
14
+
13. sredstvo za delo: objekt, namenjen za delovne in pomožne prostore, delovna oprema, sredstvo in oprema za osebno varnost pri delu ter snovi in pripravki;
15
−
14. zavarovalna doba: obdobje zavarovalnega razmerja, za katero so plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače;
15
+
14. trg dela: prostor, na katerem se srečujejo iskalci zaposlitve z znanji, veščinami in delovnimi izkušnjami ter delodajalci, ki iščejo kandidate za prosta delovna mesta oziroma vrste dela;
16
−
15. zavarovalno razmerje: razmerje, ki nastane na podlagi tega zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, oziroma s sklenitvijo pogodbe o prostovoljnem zavarovanju za primer brezposelnosti in s plačilom prispevkov za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače;
16
+
15. upokojenec ali upokojenka (v nadaljnjem besedilu: upokojenec): oseba, ki prejema pokojnino po predpisih Republike Slovenije ali od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, razen prejemnikov družinske pokojnine ali vdovske pokojnine na podlagi dolžnosti preživljanja otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem zavarovancu, vdova ali vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja, kadar te pravice skladno s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, niso pridobili trajno;
17
−
16. zavarovanec ali zavarovanka (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec): oseba, ki je v skladu s tem zakonom obvezno ali prostovoljno vključena v zavarovanje za primer brezposelnosti;
17
+
16. višja sila: vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščina zunaj nadzora brezposelne osebe, ki ji preprečuje izpolnitev ali izpolnjevanje katere od obveznosti po tem zakonu, pri čemer dogodka ali okoliščine ni bilo mogoče pričakovati, predvidevati ali nanj računati ali se mu izogniti ali ga odvrniti;
18
−
17. zdravstveno zaposlitveno svetovanje: pomoč brezposelnim invalidom in drugim brezposelnim osebam z zdravstvenimi omejitvami pri iskanju ustrezne ali primerne zaposlitve ali pomoč in svetovanje pri vključitvi v ustrezen ukrep aktivne politike zaposlovanja.
18
+
17. zavarovalna doba: obdobje zavarovalnega razmerja, za katero so plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače;
+
19
+
18. zavarovalno razmerje: razmerje, ki nastane na podlagi tega zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, oziroma s sklenitvijo pogodbe o prostovoljnem zavarovanju za primer brezposelnosti in s plačilom prispevkov za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače;
+
20
+
19. zavarovanec ali zavarovanka (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec): oseba, ki je v skladu s tem zakonom obvezno ali prostovoljno vključena v zavarovanje za primer brezposelnosti;
+
21
+
20. zdravstveno zaposlitveno svetovanje: pomoč brezposelnim invalidom in drugim brezposelnim osebam z zdravstvenimi omejitvami pri iskanju ustrezne ali primerne zaposlitve ali pomoč in svetovanje pri vključitvi v ustrezen ukrep aktivne politike zaposlovanja;
+
22
+
21. začasno ali občasno delo je plačano začasno ali občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo upravičenca ali upravičenke do opravljanja začasnega ali občasnega dela (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).
1
−
(1) Delodajalci morajo Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) poslati prijavo prostega delovnega mesta oziroma vrste dela, v kateri določijo pogoje za opravljanje dela. Prijava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela ni potrebna, kadar delodajalec sklepa novo pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas za isto delovno mesto ali vrsto dela z že zaposlenim delavcem, ali kadar se v skladu s predpisi o delovnih razmerjih lahko izjemoma sklene pogodba o zaposlitvi brez javne objave.
1
+
(1) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) na željo delodajalca javno objavi prosto delovno mesto oziroma vrsto dela in izvede vse potrebne postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve.
2
−
(2) Zavod prijavljeno prosto delovno mesto oziroma vrsto dela na željo delodajalca javno objavi in izvede vse potrebne postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve.
2
+
(2) Zavod ne izvede javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela iz prejšnjega odstavka, ki ni v skladu s tem zakonom, predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in predpisi, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, ali v zvezi s katero obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da ni namenjena zaposlitvi na prosta delovna mesta pri delodajalcu, ki jo je predlagal. Zavod lahko zavrne javno objavo prostega delovnega mesta oziroma vrste dela tudi delodajalcu iz prvega in drugega odstavka 27. člena tega zakona.
3
−
(3) Način sporočanja podatkov in javne objave ter postopek posredovanja zaposlitve predpiše minister, pristojen za delo. II. poglavje BREZPOSELNE OSEBE IN DRUGI ISKALCI ZAPOSLITVE
3
+
(3) O zavrnitvi javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela iz prejšnjega odstavka zavod izda odločbo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve.
+
4
+
(4) Delodajalci iz javnega sektorja in gospodarske družbe v večinski lasti države morajo pri zavodu javno objaviti vsako prosto delovno mesto oziroma vrsto dela, razen v primerih izjem od obveznosti javne objave, ki jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
+
5
+
(5) Zavod ob objavi prostega delovnega mesta objavi tudi podatek o tem, da delodajalca vodi v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami, če je v tej evidenci voden neprekinjeno več kot šest mesecev.
+
6
+
(6) Način sporočanja podatkov in javne objave ter postopek posredovanja zaposlitve podrobneje predpiše minister, pristojen za delo.
+
1
+
(1) Zavod na željo delodajalca javno objavi potrebo po začasnem in občasnem delu dijakov in študentov.
+
2
+
(2) Zavod ni obvezan javno objaviti potrebe po začasnem in občasnem delu dijakov in študentov, če je v nasprotju s predpisi, ki urejajo delovna razmerja ali za delo pri delodajalcu, ki je na dan predvidene javne objave objavljen na seznamu davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi ali na seznamu nepredlagateljev obračunov davčnih odtegljajev, ki ju objavlja Finančna uprava Republike Slovenije.
+
3
+
(3) Zavod javno ne objavi potrebe po začasnem in občasnem delu dijakov in študentov delodajalca, ki se vodi v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami. II. poglavje BREZPOSELNE OSEBE IN DRUGI ISKALCI ZAPOSLITVE
1
·
(1) Za brezposelno osebo po tem zakonu se šteje iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo, prijavljen na zavodu, aktivno išče zaposlitev in je pripravljen sprejeti ustrezno oziroma primerno zaposlitev, ki mu jo ponudi zavod ali drug izvajalec storitve posredovanja zaposlitve ter:
1
·
(1) Za brezposelno osebo po tem zakonu se šteje iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo, prijavljen na zavodu, aktivno išče zaposlitev in je pripravljen sprejeti ustrezno oziroma primerno zaposlitev, ki mu jo ponudi zavod ali drug izvajalec storitve posredovanja zaposlitve ter:
2
·
- ni v delovnem razmerju;
2
·
- ni v delovnem razmerju;
3
·
- ni samozaposlen;
3
·
- ni samozaposlen;
4
−
- ni poslovodna oseba v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodu;
4
+
- ni družbenik in hkrati poslovodna oseba v osebni in kapitalski družbi ter ni ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba v zavodu;
5
·
- ni kmet;
5
·
- ni kmet;
6
·
- ni upokojenec;
6
·
- ni upokojenec;
7
·
- nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let.
7
·
- nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let.
8
−
(2) Za brezposelno osebo po tem zakonu se štejejo tudi tujec z državljanstvom države, ki ni članica EU ali EGP ali Švicarske konfederacije in ima osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let ali za nedoločen čas, tujec z osebnim delovnim dovoljenjem, izdanim osebi z začasno zaščito oziroma prosilcu za mednarodno zaščito, ter tujec, ki na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma ali ob upoštevanju načela vzajemnosti izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, dokler prejema to nadomestilo.
8
+
(2) Za brezposelno osebo po tem zakonu se štejejo tudi tujec z državljanstvom države, ki ni članica EU, EGP ali Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: državljan tretje države) in ima prost dostop na slovenski trg dela, tujec z veljavnim enotnim dovoljenjem za prebivanje in delo, izdanim na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, tujec z modro karto EU ter tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o pravočasno vloženi vlogi za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje ter na podlagi zaposlitve ali samozaposlitve izpolnjuje pogoje za prejemanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti v Republiki Sloveniji, dokler prejema to nadomestilo.
9
−
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se za brezposelno osebo šteje tudi oseba, ki se izobražuje ob delu, na podlagi katerega je bila vključena v zavarovanje za primer brezposelnosti, če se prijavi na zavodu zaradi uveljavitve pravice iz zavarovanja in z namenom aktivno iskati drugo zaposlitev ob nadaljevanju izobraževanja. Za brezposelno osebo se takšna oseba šteje ves čas prejemanja denarnega nadomestila in po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila, dokler izpolnjuje vse obveznosti brezposelnih oseb. Za brezposelno osebo se šteje tudi oseba, ki se je v izobraževanje vključila med ali po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, dokler aktivno išče zaposlitev in izpolnjuje ostale obveznosti brezposelnih oseb.
9
+
(3) Ne glede na šesto alinejo prvega odstavka tega člena se za brezposelno osebo šteje tudi oseba, ki ima status dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let, če prejema denarno nadomestilo, dokler ga prejema.
10
·
(4) Pogoji iz prvega odstavka tega člena morajo biti izpolnjeni ves čas vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb.
10
·
(4) Pogoji iz prvega odstavka tega člena morajo biti izpolnjeni ves čas vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb.
+
1
+
(1) Brezposelna oseba, ki je državljan tretje države, mora znati slovenski jezik, kar izkaže s pridobitvijo javno veljavnega spričevala o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenskega jezika na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1) najpozneje v 12 mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih oseb. Morebitna odjava in ponovna prijava v evidenco brezposelnih oseb, izvedeni v tem času, na tek roka ne vplivata.
+
2
+
(2) Brezposelni osebi, ki zaradi višje sile ni pristopila k opravljanju izpita iz znanja slovenskega jezika ali ga ni opravila v roku iz prejšnjega odstavka, se ta rok podaljša za čas trajanja višje sile, vendar največ za obdobje dvanajstih mesecev.
+
3
+
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se tek roka prekine:
+
4
+
- če se državljan tretje države odjavi iz evidence brezposelnih oseb zaradi vključitve v zavarovanje za primer brezposelnosti, ki je podlaga za pridobitev denarnega nadomestila,
+
5
+
- če se vključi v drug program aktivne politike zaposlovanja,
+
6
+
- če obstajajo opravičljivi zdravstveni razlogi za opustitev obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve, ki neprekinjeno trajajo več kot en mesec.
+
7
+
(4) Tek roka iz prve alineje prejšnjega odstavka se nadaljuje ob prvi ponovni prijavi državljana tretje države v evidenco brezposelnih oseb, tek roka iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka pa se nadaljuje po prenehanju vključitve v program aktivne politike zaposlovanja oziroma po prenehanju obstoja opravičljivih zdravstvenih razlogov za opustitev obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve.
+
8
+
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora državljan tretje države, ki je prejemnik denarnega nadomestila več kot 12 mesecev, izpit iz prvega odstavka tega člena opraviti do prenehanja prejemanja denarnega nadomestila.
+
9
+
(6) Po izteku roka iz prvega odstavka tega člena mora državljan tretje države ob ponovni prijavi v evidenco brezposelnih oseb pogoj iz prvega odstavka tega člena izpolnjevati že ob prijavi. Zavod ob ponovni prijavi po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje pogoja iz prvega odstavka tega člena in v primeru neizpolnjevanja tega vlogo državljana tretje države za vpis v evidenco brezposelnih oseb zavrne.
+
10
+
(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se državljan tretje države, ki ob ponovni prijavi v evidenco brezposelnih oseb ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka tega člena, izpolnjuje pa pogoje za priznanje pravice do denarnega nadomestila, vpiše v evidenco brezposelnih oseb in se, če pogoja iz prvega odstavka tega člena ne izpolni, v evidenci vodi za čas upravičenosti do denarnega nadomestila.
+
11
+
(8) Šteje se, da je pogoj iz prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je državljan tretje države:
+
12
+
- dokončal osnovno šolo v Republiki Sloveniji;
+
13
+
- dokončal katerikoli javnoveljavni izobraževalni program za pridobitev izobrazbe v Republiki Sloveniji;
+
14
+
- dokončal katerikoli javnoveljavni študijski program v Republiki Sloveniji, ki se je izvajal v slovenskem jeziku;
+
15
+
- dokončal osnovno ali srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom na območjih, na katerih živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah;
+
16
+
- že pridobil javno veljavno listino, s katero izkazuje znanje slovenskega jezika vsaj na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1).
+
17
+
(9) Državljan tretje države se lahko večkrat vključi v tečaj in večkrat pristopi k izpitu iz slovenskega jezika na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1) na podlagi vključitve v ukrep aktivne politike zaposlovanja. Če se državljan tretje države ponovno prijavi v evidenco brezposelnih oseb, pa pred odjavo tečaja ni zaključil ali ga je zaključil, pa ni pristopil k opravljanju izpita iz prvega odstavka tega člena, se lahko ponovno vključi v tečaj in pristopi k izpitu.
+
18
+
(10) Državljan tretje države, ki je končal manj kot šest razredov osnovne šole ali izkaže, da ni zmožen pisnega sporazumevanja, se pa govorno sporazumeva, izkaže izpolnjevanje pogoja iz prvega odstavka tega člena s potrdilom o uspešno opravljenem izpitu iz govornega sporazumevanja v slovenskem jeziku na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1).
+
19
+
(11) Obvezne preizkuse iz znanja slovenskega jezika iz prvega odstavka tega člena izvaja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v skladu z 61. členom Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 6/18).
1
−
(1) Za delazmožno po tem zakonu se šteje brezposelna oseba od dopolnjenih 15 do 65 let starosti, pri kateri ni prišlo do popolne nezmožnosti za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali nezaposljivosti po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.
1
+
(1) Za delazmožno po tem zakonu se šteje brezposelna oseba od dopolnjenih 15 do 67 let starosti, pri kateri ni prišlo do popolne nezmožnosti za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali nezaposljivosti po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za delazmožno šteje tudi oseba, ki je kljub ugotovljeni nezaposljivosti po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov opravljala delo na podlagi delovnega ali drugega razmerja, ki je podlaga za vključitev v zavarovanje za primer brezposelnosti po tem zakonu in je tako dosegla gostoto zavarovalnega razmerja, določeno v 59. členu tega zakona. Za delazmožno se takšna oseba šteje ves čas prejemanja denarnega nadomestila in do pravnomočnosti odločbe, izdane v novem postopku ocene zaposlitvenih možnosti, če je z njo ponovno ugotovljena nezaposljivost te osebe. Uvedbo tega postopka, ne glede na določbe zakona, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, predlaga zavod, če tega ne stori oseba sama najkasneje v roku 15 dni po prijavi na zavodu.
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za delazmožno šteje tudi oseba, ki je kljub ugotovljeni nezaposljivosti po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov opravljala delo na podlagi delovnega ali drugega razmerja, ki je podlaga za vključitev v zavarovanje za primer brezposelnosti po tem zakonu in je tako dosegla gostoto zavarovalnega razmerja, določeno v 59. členu tega zakona. Za delazmožno se takšna oseba šteje ves čas prejemanja denarnega nadomestila in do pravnomočnosti odločbe, izdane v novem postopku ocene zaposlitvenih možnosti, če je z njo ponovno ugotovljena nezaposljivost te osebe. Uvedbo tega postopka, ne glede na določbe zakona, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, predlaga zavod, če tega ne stori oseba sama najkasneje v roku 15 dni po prijavi na zavodu.
3
−
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka 8. člena tega zakona se za brezposelno osebo šteje iskalec zaposlitve, ki je začasno nezmožen za delo zaradi bolezni ali poškodbe skladno s predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Takšni brezposelni osebi obveznosti, določene s tem zakonom, mirujejo, dokler traja začasna nezmožnost za delo.
3
+
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka 8. člena tega zakona se za brezposelno osebo šteje iskalec zaposlitve, ki je začasno nezmožen za delo iz zdravstvenih razlogov skladno s predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v trajanju največ 60 dni. Takšni brezposelni osebi obveznosti, določene s tem zakonom, mirujejo, dokler traja začasna nezmožnost za delo.
4
−
(4) Kadar je začasna nezmožnost za delo iz prejšnjega odstavka ugotovljena pri prejemniku denarnega nadomestila, mu zavod na podlagi njegovega zahtevka zagotavlja denarno nadomestilo iz zavarovanja za primer brezposelnosti enako obdobje, kot izplačujejo delodajalci nadomestilo plače med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po izteku tega časa se osebi nadomestilo v višini zadnjega izplačanega denarnega nadomestila po tem zakonu izplačuje v breme zdravstvenega zavarovanja. Zahtevek za uveljavitev te pravice mora prejemnik denarnega nadomestila vložiti najpozneje v roku 30 dni od nastanka bolezni ali poškodbe.
4
+
(4) Če začasna nezmožnost za delo iz prejšnjega odstavka traja več kot 60 dni, se brezposelna oseba šteje za začasno nezaposljivo in jo zavod obravnava v skladu z devetim odstavkom 117. člena tega zakona.
5
·
(5) Brezposelna oseba, ki zaradi težav z odvisnostjo, težav v duševnem zdravju, večjih socialnih težav in drugih podobnih težav ni zmožna za delo, se šteje za začasno nezaposljivo. Začasna nezaposljivost iz navedenih razlogov ter pravice in obveznosti te osebe se opredelijo v zaposlitvenem načrtu brezposelne osebe na podlagi mnenja o obstoju razlogov za začasno nezaposljivost in predloga možnih ukrepov, ki ga pripravijo posebne medinstitucionalne komisije po določbah 117. člena tega zakona.
5
·
(5) Brezposelna oseba, ki zaradi težav z odvisnostjo, težav v duševnem zdravju, večjih socialnih težav in drugih podobnih težav ni zmožna za delo, se šteje za začasno nezaposljivo. Začasna nezaposljivost iz navedenih razlogov ter pravice in obveznosti te osebe se opredelijo v zaposlitvenem načrtu brezposelne osebe na podlagi mnenja o obstoju razlogov za začasno nezaposljivost in predloga možnih ukrepov, ki ga pripravijo posebne medinstitucionalne komisije po določbah 117. člena tega zakona.
1
−
Šteje se, da brezposelna oseba aktivno išče zaposlitev, če:
1
+
(1) Šteje se, da brezposelna oseba aktivno išče zaposlitev, če:
2
·
- redno spremlja objave prostih delovnih mest oziroma vrst dela in se pravočasno prijavlja na prosta delovna mesta oziroma vrste dela v skladu z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu,
2
·
- redno spremlja objave prostih delovnih mest oziroma vrst dela in se pravočasno prijavlja na prosta delovna mesta oziroma vrste dela v skladu z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu,
3
·
- se odziva na napotnice zavoda in drugih izvajalcev ukrepov po tem zakonu,
3
·
- se odziva na napotnice zavoda in drugih izvajalcev ukrepov po tem zakonu,
4
·
- se udeležuje zaposlitvenih razgovorov na vabilo delodajalca, zavoda ali drugih izvajalcev ukrepov,
4
·
- se udeležuje zaposlitvenih razgovorov na vabilo delodajalca, zavoda ali drugih izvajalcev ukrepov,
5
·
- se javi zavodu v 15 dneh po poteku roka za izvedbo zadnje dogovorjene aktivnosti, določene v zaposlitvenem načrtu iz 113. člena tega zakona in
5
·
- se javi zavodu v 15 dneh po poteku roka za izvedbo zadnje dogovorjene aktivnosti, določene v zaposlitvenem načrtu iz 113. člena tega zakona in
6
·
- uresničuje vse druge dogovorjene aktivnosti v zaposlitvenem načrtu.
6
·
- uresničuje vse druge dogovorjene aktivnosti v zaposlitvenem načrtu.
+
7
+
(2) Šteje se, da brezposelna oseba, ki je državljan države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije, aktivno išče zaposlitev, če izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega odstavka in se vključi v tečaj in pristopi k izpitu iz znanja slovenskega jezika na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1), o čemer se brezposelna oseba in osebni svetovalec dogovorita v zaposlitvenem načrtu iz četrtega odstavka 113. člena tega zakona.
+
8
+
(3) Za osebe iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe osmega in enajstega odstavka 8.a člena tega zakona.
1
−
Pri zavodu se zaradi pridobitve informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoči pri iskanju zaposlitve lahko prijavijo tudi drugi iskalci zaposlitve, ki se po določbah tega zakona ne štejejo za brezposelne osebe. III. poglavje UKREPI DRŽAVE NA PODROČJU TRGA DELA
1
+
(1) Pri zavodu se zaradi pridobitve informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoči pri iskanju zaposlitve in pri povečanju zaposlitvenih možnosti prijavi delavec, kateremu teče odpovedni rok po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, delodajalec pa mu ni ponudil sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja.
+
2
+
(2) Pri zavodu se zaradi pridobitve informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoči pri iskanju zaposlitve lahko prijavijo tudi drugi iskalci zaposlitve, ki se po določbah tega zakona ne štejejo za brezposelne osebe. III. poglavje UKREPI DRŽAVE NA PODROČJU TRGA DELA
1
·
(1) Vseživljenjska karierna orientacija zajema aktivnosti, ki omogočajo identifikacijo sposobnosti, kompetenc in interesov za sprejemanje odločitev na področju zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja in izbire poklica ter omogoča vodenje življenjskih poti tako, da se posamezniki teh sposobnosti in kompetenc naučijo in jih uporabljajo.
1
·
(1) Vseživljenjska karierna orientacija zajema aktivnosti, ki omogočajo identifikacijo sposobnosti, kompetenc in interesov za sprejemanje odločitev na področju zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja in izbire poklica ter omogoča vodenje življenjskih poti tako, da se posamezniki teh sposobnosti in kompetenc naučijo in jih uporabljajo.
2
·
(2) Storitve vseživljenjske karierne orientacije izvajajo izvajalci ukrepov po tem zakonu, ki lahko za izvajanje teh storitev organizirajo centre, ki se ukvarjajo z vseživljenjsko karierno orientacijo.
2
·
(2) Storitve vseživljenjske karierne orientacije izvajajo izvajalci ukrepov po tem zakonu, ki lahko za izvajanje teh storitev organizirajo centre, ki se ukvarjajo z vseživljenjsko karierno orientacijo.
3
·
(3) Aktivnosti vseživljenjske karierne orientacije so:
3
·
(3) Aktivnosti vseživljenjske karierne orientacije so:
4
·
- informiranje o trgu dela;
4
·
- informiranje o trgu dela;
5
−
- samostojno vodenje kariere;
5
+
- samostojno vodenje kariere in samostojno učenje;
6
·
- osnovno karierno svetovanje;
6
·
- osnovno karierno svetovanje;
7
−
- poglobljeno karierno svetovanje;
7
+
- poglobljeno karierno svetovanje in zaposlitvena podpora;
8
·
- učenje veščin vodenja kariere.
8
·
- učenje veščin vodenja kariere.
9
·
(4) Kot storitve vseživljenjske karierne orientacije se lahko izvajajo tudi aktivnosti, ki so namenjene učencem, dijakom, študentom in njihovim staršem.
9
·
(4) Kot storitve vseživljenjske karierne orientacije se lahko izvajajo tudi aktivnosti, ki so namenjene učencem, dijakom, študentom in njihovim staršem.
1
−
(1) Informiranje o trgu dela zajema različne oblike informiranja o možnostih zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja, finančnih pomočeh in drugih temah trga dela v Sloveniji in ostalih državah EU, EGP in v Švicarski konfederaciji (storitve omrežja javnih služb za zaposlovanje - storitve EURES).
1
+
(1) Informiranje o trgu dela zajema različne oblike informiranja o možnostih zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja, finančnih pomočeh, trenutnih in predvidenih potrebah trga dela in drugih temah trga dela v Sloveniji in ostalih državah EU, EGP in v Švicarski konfederaciji (storitve omrežja javnih služb za zaposlovanje - storitve EURES).
2
·
(2) Informiranje o trgu dela se izvaja kot splošno informiranje in kot informiranje o možnostih zaposlovanja.
2
·
(2) Informiranje o trgu dela se izvaja kot splošno informiranje in kot informiranje o možnostih zaposlovanja.
3
·
(3) Splošno informiranje se izvaja z namenom seznanitve s trgom dela in vstopom na trg dela.
3
·
(3) Splošno informiranje se izvaja z namenom seznanitve s trgom dela in vstopom na trg dela.
4
·
(4) Splošne informacije o trgu dela so:
4
·
(4) Splošne informacije o trgu dela so:
5
·
- stanje in spremembe na trgu dela;
5
·
- stanje in spremembe na trgu dela;
+
6
+
- trenutne potrebe trga dela ter kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne napovedi potreb trga dela;
6
·
- vsebine, roki in pogoji za pridobitev storitev in vključitev v ukrepe trga dela;
7
·
- vsebine, roki in pogoji za pridobitev storitev in vključitev v ukrepe trga dela;
7
·
- roki in pogoji za pridobitev denarnih nadomestil.
8
·
- roki in pogoji za pridobitev denarnih nadomestil.
8
·
(5) Informacije iz prejšnjega odstavka se vsem osebam zagotavljajo brezplačno. Posredovane so lahko v pisni obliki kot informativno gradivo, osebno, telefonsko ali po spletnih straneh.
9
·
(5) Informacije iz prejšnjega odstavka se vsem osebam zagotavljajo brezplačno. Posredovane so lahko v pisni obliki kot informativno gradivo, osebno, telefonsko ali po spletnih straneh.
9
·
(6) Informiranje o možnostih zaposlovanja zagotavlja tekoče informacije o možnostih in priložnostih za pridobitev zaposlitve, usposabljanjih in drugih oblikah pomoči, ki posamezniku omogočajo vključitev na trg dela ali zaposlitev.
10
·
(6) Informiranje o možnostih zaposlovanja zagotavlja tekoče informacije o možnostih in priložnostih za pridobitev zaposlitve, usposabljanjih in drugih oblikah pomoči, ki posamezniku omogočajo vključitev na trg dela ali zaposlitev.
10
·
(7) Informacije o možnostih zaposlovanja se nudijo brezposelnim osebam in drugim iskalcem zaposlitve.
11
·
(7) Informacije o možnostih zaposlovanja se nudijo brezposelnim osebam in drugim iskalcem zaposlitve.
11
−
(8) Upravičenci so se za pridobitev informacij o možnostih zaposlovanja dolžni prijaviti pri zavodu, razen za pridobitev informacij o možnostih zaposlovanja zunaj Slovenije.
12
+
(8) Informacije o možnostih zaposlovanja v Republiki Sloveniji se lahko nudijo tudi državljanom tretjih držav v državah izvora.
+
13
+
(9) Upravičenci so se za pridobitev informacij o možnostih zaposlovanja dolžni prijaviti pri zavodu, razen za pridobitev informacij o možnostih zaposlovanja zunaj Slovenije in o možnostih zaposlovanja za državljane tretjih držav iz prejšnjega odstavka.
1
·
(1) Samostojno vodenje kariere zajema pripomočke, s katerimi posameznik načrtuje in vodi svojo kariero tako, da ga ti pripomočki vodijo skozi ključne točke, ki jih je treba pri tem upoštevati.
1
·
(1) Samostojno vodenje kariere zajema pripomočke, s katerimi posameznik načrtuje in vodi svojo kariero tako, da ga ti pripomočki vodijo skozi ključne točke, ki jih je treba pri tem upoštevati.
2
−
(2) Samostojno vodenje kariere se zagotavlja vsem osebam.
2
+
(2) Samostojno učenje zajema pripomočke, s katerimi posameznik dostopa do digitalnih vsebin, s katerimi nadgrajuje svoje znanje in veščine.
+
3
+
(3) Samostojno vodenje kariere in samostojno učenje se zagotavljata vsem osebam.
1
−
(1) Poglobljeno karierno svetovanje poleg svetovanja iz prejšnjega člena vsebuje še ocenjevanje kompetenc posameznika in izdelavo kariernega načrta za posameznike. Vključuje pomoč pri:
1
+
(1) Poglobljeno karierno svetovanje je svetovanje v podporo osnovnemu kariernemu svetovanju in vključuje:
2
−
- postavljanju kariernih ciljev;
2
+
- poglobljeno raziskovanje in ocenjevanje interesov, lastnosti, sposobnosti in kompetenc za postavljanje kariernih ciljev;
3
−
- ocenjevanju interesov, lastnosti, sposobnosti in kompetenc;
3
+
- raziskovanje trga dela in spoznavanje možnosti ter priložnosti v okolju;
4
−
- raziskovanju trga dela;
4
+
- sprejemanje kariernih odločitev;
5
−
- spoznavanju možnosti in priložnosti v okolju;
5
+
- izdelavo in uresničevanje kariernega načrta, ki vsebuje zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje.
6
−
- sprejemanju odločitev o svoji karieri;
6
+
(2) Poglobljeno karierno svetovanje se zagotavlja brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, kadar potrebujejo poglobljeno svetovalno podporo pri zaposlovanju.
7
−
- izdelavi in uresničevanju kariernega načrta, ki vključuje zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje.
7
+
(3) Zaposlitvena podpora je vrsta storitve, ki se prostovoljno in ob njunem soglasju zagotavlja brezposelni osebi, ki se zaposli, in delodajalcu. Vključuje svetovanje in podporo pri integraciji v delovno okolje ter nudenje podpore pri razvoju veščin in reševanju morebitnih težav na delovnem mestu. Zaposlitvena podpora se izvaja z namenom ohranitve zaposlitve, in sicer največ šest mesecev od prvega dneva zaposlitve.
8
−
(2) Poglobljeno karierno svetovanje se zagotavlja brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, za katere se domneva, da utegnejo imeti težave pri sprejemanju odločitev o svoji poklicni karieri ali zaposlovanju.
8
+
(4) Storitvi iz tega člena se zagotavljata na podlagi prijave pri zavodu in izdelanega zaposlitvenega načrta.
9
−
(3) Storitev se zagotavlja na podlagi prijave pri zavodu in izdelanega zaposlitvenega načrta.
9
+
(5) V okviru poglobljenega kariernega svetovanja se zagotavlja tudi zdravstveno zaposlitveno svetovanje kot pomoč brezposelnim invalidom in drugim brezposelnim osebam z zdravstvenimi omejitvami pri iskanju ustrezne in primerne zaposlitve ali kot pomoč in svetovanje pri vključitvi v ustrezen ukrep APZ.
10
−
(4) V okviru poglobljenega kariernega svetovanja se zagotavlja tudi zdravstveno zaposlitveno svetovanje kot pomoč brezposelnim invalidom in drugim brezposelnim osebam z zdravstvenimi omejitvami pri iskanju ustrezne in primerne zaposlitve ali kot pomoč in svetovanje pri vključitvi v ustrezen ukrep APZ.
10
+
(6) Zdravstveno zaposlitveno svetovanje izvajajo zdravniki medicine dela ali druge specialistične smeri, izbrani skladno z določbami zakona, ki ureja zaposlovanje in zaposlitveno rehabilitacijo invalidov.
11
−
(5) Zdravstveno zaposlitveno svetovanje izvajajo zdravniki medicine dela ali druge specialistične smeri, izbrani skladno z določili zakona, ki ureja zaposlovanje in zaposlitveno rehabilitacijo invalidov.
−
1
−
(1) Delodajalcu, ki ne spoštuje delovnopravne zakonodaje in zaposlenim ne izplačuje plač ali prispevkov za socialno varnost, jih odpušča v nasprotju s predpisi ali kako drugače grobo krši pravice delavcev iz dela, zavod in drugi izvajalci po tem zakonu na objavljeno prosto delovno mesto oziroma vrsto dela niso dolžni posredovati delavcev in ga obravnavajo kot delodajalca z negativnimi referencami.
1
+
(1) Delodajalcu, ki ne spoštuje delovnopravne zakonodaje in zaposlenim ne izplačuje plač ali prispevkov za socialno varnost, jih odpušča v nasprotju s predpisi ali kako drugače grobo krši pravice delavcev iz dela, zavod in drugi izvajalci po tem zakonu na prosto delovno mesto oziroma vrsto dela niso dolžni posredovati delavcev in ga obravnavajo kot delodajalca z negativnimi referencami.
2
−
(2) Podatke o delodajalcih iz prejšnjega odstavka zavod in drugi izvajalci pridobivajo od Inšpektorata Republike Slovenije za delo in iz uradnih evidenc Davčne uprave Republike Slovenije kakor tudi od delavcev pri teh delodajalcih.
2
+
(2) Zavod in drugi izvajalci po tem zakonu lahko zavrnejo posredovanje delavcev delodajalcem, ki jim je bilo v upravnem postopku izrečeno opozorilo ali zoper katere je bil uveden prekrškovni postopek pri Inšpektoratu Republike Slovenije za delo ali Finančni upravi Republike Slovenije, in delodajalcem, pri katerih je zavod v okviru nadzora iz 160. člena tega zakona izrekel ukrep v skladu s 161. členom tega zakona.
3
−
2. Aktivna politika zaposlovanja
3
+
(3) Podatke o delodajalcih iz prvega in drugega odstavka tega člena zavod in drugi izvajalci pridobivajo od Inšpektorata Republike Slovenije za delo in iz uradnih evidenc Finančne uprave Republike Slovenije kakor tudi od delavcev pri teh delodajalcih. 1.3 Začasno ali občasno delo
+
1
+
(1) Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela, so:
+
2
+
- naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca,
+
3
+
- ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca,
+
4
+
- vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo,
+
5
+
- obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela,
+
6
+
- podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela,
+
7
+
- datum sklenitve pogodbe,
+
8
+
- urna postavka za opravljeno delo in
+
9
+
- predviden skupen znesek dohodka.
+
10
+
(2) Za začasno ali občasno delo se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih ter odškodninski odgovornosti. Za začasno ali občasno delo se uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
+
11
+
(3) V sporih med delodajalcem in upravičencem po tem zakonu odloča delovno sodišče.
+
1
+
(1) Upravičenec do začasnega ali občasnega dela po tem zakonu je oseba, ki ima v Republiki Sloveniji status upokojenca.
+
2
+
(2) Med upravičence iz prejšnjega odstavka se ne štejejo osebe, ki so v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pridobile pravico do dela starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljanja dela.
+
1
+
(1) Začasno ali občasno delo lahko upravičenec opravlja v obsegu največ 85 ur v koledarskem mesecu. Neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec.
+
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravičenec opravlja začasno ali občasno delo tudi največ 125 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega in občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 1.020 ur.
+
3
+
(3) Najnižja bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela se določi tako, da se znesek minimalne plače preračuna na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, pri čemer se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Bruto dohodek za opravljeno začasno in občasno delo v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 12-kratnika minimalne plače. Višina bruto urne postavke in višina bruto dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo se usklajujeta z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo, ter ju enkrat letno določi minister, pristojen za delo, in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje do konca februarja v koledarskem letu. Višina najnižje bruto urne postavke velja od marca tekočega koledarskega leta do vključno februarja naslednjega koledarskega leta.
+
4
+
(4) Upravičenec lahko začasno ali občasno delo opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
+
5
+
(5) Omejitve za opravljanje začasnega ali občasnega dela pri delodajalcu v posameznem koledarskem mesecu so:
+
6
+
1. pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke (v nadaljnjem besedilu: delavec), se lahko opravi največ 85 ur začasnega ali občasnega dela,
+
7
+
2. pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 140 ur začasnega ali občasnega dela,
+
8
+
3. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 210 ur začasnega ali občasnega dela,
+
9
+
4. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 560 ur začasnega ali občasnega dela,
+
10
+
5. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 1.050 ur začasnega ali občasnega dela,
+
11
+
6. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 do vključno 500 delavcev, se lahko opravi največ 2.115 ur začasnega ali občasnega dela,
+
12
+
7. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 500 do vključno 1.000 delavcev, se lahko opravi največ 3.170 ur začasnega ali občasnega dela,
+
13
+
8. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 1.000 do vključno 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 4.230 ur začasnega ali občasnega dela,
+
14
+
9. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 5.285 ur začasnega ali občasnega dela.
+
15
+
(6) Število ur začasnega ali občasnega dela v posameznem koledarskem mesecu, opravljenega pri nevladni organizaciji, delujoči v javnem interesu, lahko preseže omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar ne več kot dvakratnika ur opravljenega začasnega ali občasnega dela glede na število zaposlenih delavcev.
+
16
+
(7) V število zaposlenih delavcev iz petega odstavka tega člena se štejejo vse pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za polni delovni čas v času podpisa pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela s strani delodajalca, ne glede na to, ali so pogodbe sklenjene za določen ali nedoločen čas. 27.č člen (dnevna evidenca) Delodajalec je za upravičenca dolžan voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda ter števila dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela.
+
1
+
(1) Delodajalec je na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela dolžan zagotoviti upravičencu dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu.
+
2
+
(2) Kadar je v koledarskem mesecu opravljenih manj kot deset ur začasnega ali občasnega dela in upravičenec začasno ali občasno delo nadaljuje pri istem delodajalcu tudi v naslednjem koledarskem mesecu, lahko delodajalec izvede izplačilo dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo skupaj za oba meseca hkrati, vendar najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu.
+
1
+
(1) Od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega začasnega ali občasnega dela, delodajalci obračunajo dajatev v višini 25%.
+
2
+
(2) Zavezanec za plačilo dajatve iz prejšnjega odstavka je delodajalec.
+
1
+
(1) Delodajalci nakazujejo sredstva iz dajatve, določene v prejšnjem členu, v proračun Republike Slovenije.
+
2
+
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se odvajajo v proračunski sklad iz 129. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 - ZPIZ-2, 104/12 - ZIPRS1314 in 105/12).
+
3
+
(3) Delodajalec mora dajatev obračunati na posebnem obračunu, ki ga predloži davčnemu organu najpozneje na dan izplačila dohodka iz začasnega ali občasnega dela. Delodajalec mora dajatev plačati najpozneje v petih dneh od izplačila dohodka.
+
4
+
(4) Podrobnejša navodila za obračun in plačilo dajatve iz prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za finance.
+
1
+
(1) Nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem dajatve iz 27.e člena tega zakona opravlja Finančna uprava Republike Slovenije.
+
2
+
(2) Glede vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso določena s tem podpoglavjem, se uporabljajo določbe zakonov, ki urejata davčni postopek oziroma finančno upravo.
+
3
+
2. Aktivna politika zaposlovanja
1
−
(1) Izobraževanje se izvaja kot neformalno in formalno izobraževanje. Namen neformalnega izobraževanja je večanje zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo novih znanj in kompetenc za vstop na trg dela ter uspešen razvoj kariere. Namen formalnega izobraževanja je večanje zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo višje ravni izobrazbe.
1
+
(1) Izobraževanje se izvaja kot neformalno in formalno izobraževanje. Namen neformalnega izobraževanja je večanje zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo novih znanj in kompetenc za vstop na trg dela, ohranitev zaposlitve ter uspešen razvoj kariere in ohranitev konkurenčnosti na trgu dela. Namen formalnega izobraževanja je večanje zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo višje ravni izobrazbe.
2
·
(2) Neformalno izobraževanje kot usposabljanje in izpopolnjevanje predstavlja obliko izobraževanja odraslih, ki se lahko izvaja na različne načine, tudi kot usposabljanje na delovnem mestu.
2
·
(2) Neformalno izobraževanje kot usposabljanje in izpopolnjevanje predstavlja obliko izobraževanja odraslih, ki se lahko izvaja na različne načine, tudi kot usposabljanje na delovnem mestu.
3
−
(3) Usposabljanje pomeni pridobitev novih znanj in kompetenc s pomočjo registriranih izvajalcev usposabljanja. Potrdilo o opravljenem usposabljanju velja na celotnem trgu dela.
3
+
(3) Usposabljanje pomeni pridobitev novih znanj in kompetenc s pomočjo registriranih izvajalcev usposabljanja, ki jih zavod vodi v registru zunanjih izvajalcev, ali s pomočjo izvajalcev ukrepa, izbranih z javnim razpisom ali javnim naročilom. Potrdilo o opravljenem usposabljanju velja na celotnem trgu dela.
4
·
(4) Izpopolnjevanje je dejavnost, s katero se širi in poglablja že obstoječe znanje, spretnosti oziroma kompetence posameznika.
4
·
(4) Izpopolnjevanje je dejavnost, s katero se širi in poglablja že obstoječe znanje, spretnosti oziroma kompetence posameznika.
5
·
(5) Usposabljanje na delovnem mestu poteka pri delodajalcih s pretežnim obsegom praktičnega usposabljanja. Izvaja se lahko tudi kot delovni preizkus.
5
·
(5) Usposabljanje na delovnem mestu poteka pri delodajalcih s pretežnim obsegom praktičnega usposabljanja. Izvaja se lahko tudi kot delovni preizkus.
6
·
(6) Formalno izobraževanje pomeni vključitev v javno veljavni program za pridobitev javno veljavne izobrazbe.
6
·
(6) Formalno izobraževanje pomeni vključitev v javno veljavni program za pridobitev javno veljavne izobrazbe.
7
−
(7) V izobraževanje se vključujejo brezposelne in zaposlene osebe ter delodajalci, lahko pa tudi drugi iskalci zaposlitve v skladu z opredelitvijo v načrtu za izvajanje ukrepov APZ in katalogu ukrepov APZ iz 36. člena tega zakona.
7
+
(7) V izobraževanje se vključujejo brezposelne osebe, zaposlene in samozaposlene osebe ter delodajalci, lahko pa tudi drugi iskalci zaposlitve v skladu z opredelitvijo v načrtu za izvajanje ukrepov APZ in katalogu ukrepov APZ iz 36. člena tega zakona.
+
1
+
Za vključevanje v ukrepe APZ, pri katerih je na podlagi tega zakona ali javnega povabila iz prvega odstavka 47. člena tega zakona kot pogoj za vključitev določeno obdobje neprekinjenega trajanja prijavljenosti osebe v evidenci brezposelnih oseb, se za brezposelno osebo, ki je bila pred začetkom prejemanja materinskega, očetovskega ali starševskega nadomestila prijavljena v evidenci brezposelnih oseb, pri ugotavljanju izpolnjevanja tega pogoja upošteva tudi obdobje njene prijave pred začetkom prejemanja nadomestila.
1
·
(1) Podlage za izvajanje ukrepov APZ so smernice za izvajanje ukrepov APZ, načrt za izvajanje ukrepov APZ in katalog ukrepov APZ.
1
·
(1) Podlage za izvajanje ukrepov APZ so smernice za izvajanje ukrepov APZ, načrt za izvajanje ukrepov APZ in katalog ukrepov APZ.
2
·
(2) Smernice za izvajanje ukrepov APZ (v nadaljnjem besedilu: smernice APZ) so strateški dokument, ki ga Vlada Republike Slovenije po predhodnem posvetovanju z ostalimi socialnimi partnerji sprejme za plansko obdobje na podlagi programa državnih razvojnih prioritet in investicij in drugih strateških dokumentov Republike Slovenije. V smernicah se opredelijo zlasti:
2
·
(2) Smernice za izvajanje ukrepov APZ (v nadaljnjem besedilu: smernice APZ) so strateški dokument, ki ga Vlada Republike Slovenije po predhodnem posvetovanju z ostalimi socialnimi partnerji sprejme za plansko obdobje na podlagi programa državnih razvojnih prioritet in investicij in drugih strateških dokumentov Republike Slovenije. V smernicah se opredelijo zlasti:
3
·
- obdobje veljavnosti;
3
·
- obdobje veljavnosti;
4
·
- namen in cilji izvajanja ukrepov APZ;
4
·
- namen in cilji izvajanja ukrepov APZ;
5
·
- okvirni obseg in viri sredstev po posameznih ukrepih;
5
·
- okvirni obseg in viri sredstev po posameznih ukrepih;
6
·
- kazalniki za spremljanje in vrednotenje učinkovitosti ukrepov APZ;
6
·
- kazalniki za spremljanje in vrednotenje učinkovitosti ukrepov APZ;
7
·
- cilji strateških dokumentov Republike Slovenije in EU, ki jih je treba doseči z izvajanjem ukrepov APZ, zajetih v smernicah, in njihov prispevek k doseganju teh ciljev.
7
·
- cilji strateških dokumentov Republike Slovenije in EU, ki jih je treba doseči z izvajanjem ukrepov APZ, zajetih v smernicah, in njihov prispevek k doseganju teh ciljev.
8
−
(3) Načrt za izvajanje ukrepov APZ (v nadaljnjem besedilu: načrt APZ) je izvedbeni dokument, pripravljen na podlagi smernic APZ za proračunsko obdobje, in ga na predlog ministra, pristojnega za delo, sprejme Vlada Republike Slovenije. Ministrstvo, pristojno za delo, socialne partnerje seznani z načrtom v medresorskem usklajevanju, in socialni partnerji o njem lahko podajo mnenje. V načrtu APZ se podrobneje kot v smernicah APZ opredelijo zlasti:
8
+
(3) Načrt za izvajanje ukrepov APZ (v nadaljnjem besedilu: načrt APZ) je izvedbeni dokument, pripravljen na podlagi smernic APZ za proračunsko obdobje, ki ga po seznanitvi socialnih partnerjev, ki lahko na njegovo vsebino podajo mnenje, sprejme minister, pristojen za delo. V načrtu APZ se podrobneje kot v smernicah APZ opredelijo zlasti:
9
·
- namen in cilji izvajanja ukrepov APZ v proračunskem obdobju;
9
·
- namen in cilji izvajanja ukrepov APZ v proračunskem obdobju;
10
·
- obseg in viri sredstev v skladu s proračunom RS;
10
·
- obseg in viri sredstev v skladu s proračunom RS;
11
·
- prednostne ciljne skupine za vključevanje v ukrepe APZ;
11
·
- prednostne ciljne skupine za vključevanje v ukrepe APZ;
12
·
- izvajalci ukrepov APZ;
12
·
- izvajalci ukrepov APZ;
13
·
- način spremljanja in vrednotenja ukrepov APZ.
13
·
- način spremljanja in vrednotenja ukrepov APZ.
14
·
(4) Katalog ukrepov APZ (v nadaljnjem besedilu: katalog APZ) je izvedbeni dokument načrta APZ. Katalog APZ pripravi ministrstvo, pristojno za delo, in ga objavi na svoji spletni strani. Katalog vsebuje zlasti:
14
·
(4) Katalog ukrepov APZ (v nadaljnjem besedilu: katalog APZ) je izvedbeni dokument načrta APZ. Katalog APZ pripravi ministrstvo, pristojno za delo, in ga objavi na svoji spletni strani. Katalog vsebuje zlasti:
15
·
- nabor programov, ki so namenjeni doseganju ciljev znotraj posameznih ukrepov APZ v proračunskem obdobju; program je sestavljen iz posameznih aktivnosti za doseganje teh ciljev;
15
·
- nabor programov, ki so namenjeni doseganju ciljev znotraj posameznih ukrepov APZ v proračunskem obdobju; program je sestavljen iz posameznih aktivnosti za doseganje teh ciljev;
16
·
- oznako programov glede na način financiranja in državno pomoč;
16
·
- oznako programov glede na način financiranja in državno pomoč;
17
·
- namen programov;
17
·
- namen programov;
18
·
- obdobje veljavnosti programov;
18
·
- obdobje veljavnosti programov;
19
·
- vsebine in načine izvajanja programov;
19
·
- vsebine in načine izvajanja programov;
20
·
- posebnosti izvajanja posameznih programov;
20
·
- posebnosti izvajanja posameznih programov;
21
·
- ciljne skupine programov;
21
·
- ciljne skupine programov;
22
·
- trajanje vključitve ciljnih skupin v programe;
22
·
- trajanje vključitve ciljnih skupin v programe;
23
·
- upravičene stroške programov;
23
·
- upravičene stroške programov;
24
·
- način izbora izvajalcev aktivnosti posameznih programov;
24
·
- način izbora izvajalcev aktivnosti posameznih programov;
25
·
- potrebno dokumentacijo.
25
·
- potrebno dokumentacijo.
1
·
(1) Osebam, vključenim v ukrepe APZ, se lahko zagotavlja celotno ali delno pokrivanje stroškov vključitve z naslednjimi denarnimi prejemki:
1
·
(1) Osebam, vključenim v ukrepe APZ, se lahko zagotavlja celotno ali delno pokrivanje stroškov vključitve z naslednjimi denarnimi prejemki:
2
·
- dodatek za aktivnost;
2
·
- dodatek za aktivnost;
3
·
- dodatek za prevoz;
3
·
- dodatek za prevoz;
4
·
- dodatek za stroške izobraževanja.
4
·
- dodatek za stroške izobraževanja.
5
·
(2) Denarni prejemki iz prejšnjega odstavka in njihova višina je odvisna od trajanja vključitve v program.
5
·
(2) Denarni prejemki iz prejšnjega odstavka in njihova višina je odvisna od trajanja vključitve v program.
6
·
(3) Denarni prejemki iz tega člena, vrsta prejemka in višina ter upravičenost do povračila stroškov zdravniškega pregleda in povračila stroškov zavarovanja za primer nesreče pri delu v zvezi s posameznim ukrepom APZ se podrobneje uredijo v podzakonskem aktu.
6
·
(3) Denarni prejemki iz tega člena, vrsta prejemka in višina ter upravičenost do povračila stroškov zdravniškega pregleda in povračila stroškov zavarovanja za primer nesreče pri delu v zvezi s posameznim ukrepom APZ se podrobneje uredijo v podzakonskem aktu.
+
7
+
(4) Delodajalcem, vključenim v izvajanje programov APZ in zunanjim izvajalcem programov APZ, se lahko zagotavlja celotno ali delno pokrivanje stroškov, ki so določeni v podzakonskem aktu iz prejšnjega odstavka. 2.1 Izbor in register zunanjih izvajalcev aktivnosti programov aktivne politike zaposlovanja
1
−
(1) Aktivnosti programov APZ lahko izvajajo zunanji izvajalci, ki so uvrščeni v register zunanjih izvajalcev aktivnosti programov APZ (v nadaljnjem besedilu: register zunanjih izvajalcev) in h katerim izvajalec ukrepov APZ napoti osebo iz ciljne skupine programa APZ.
1
+
(1) Aktivnosti programov APZ lahko izvajajo zunanji izvajalci, ki so uvrščeni v register zunanjih izvajalcev aktivnosti programov APZ (v nadaljnjem besedilu: register zunanjih izvajalcev) in skladno s 102. členom tega zakona izvajalci, izbrani z javnim razpisom v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance ali z javnim naročilom, skladno predpisi, ki urejajo javno naročanje in h katerim izvajalec ukrepov APZ napoti osebo iz ciljne skupine programa APZ.
2
−
(2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se za zunanje izvajalce aktivnosti programov APZ, katerih vsebina je izvedba postopkov za ugotavljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, štejejo izvajalci, vpisani v register izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij, ki ga skladno z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije, vodi Državni izpitni center.
2
+
(2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se za zunanje izvajalce aktivnosti programov APZ, katerih vsebina je izvedba postopkov za ugotavljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, štejejo izvajalci, vpisani v register izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij, ki ga skladno z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije, vodi Državni izpitni center. Za zunanje izvajalce aktivnosti programov APZ, se štejejo tudi izvajalci, vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja pri ministrstvu, pristojnem za izobraževanje.
1
−
V register zunanjih izvajalcev se vpiše izbrani zunanji izvajalec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1
+
(1) V register zunanjih izvajalcev se vpiše izbrani zunanji izvajalec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
2
−
- je pravna oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, ki izkaže interes za izvajanje aktivnosti programa APZ;
2
+
- je pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, ki izkaže interes za izvajanje aktivnosti programa APZ;
3
·
- ima pravno sposobnost za izvajanje aktivnosti programov APZ, za katere podaja predlog za vpis, ki se zahteva z zakonodajo, ki ureja izvajanje te aktivnosti;
3
·
- ima pravno sposobnost za izvajanje aktivnosti programov APZ, za katere podaja predlog za vpis, ki se zahteva z zakonodajo, ki ureja izvajanje te aktivnosti;
4
−
- ima zagotovljene finančne vire za izvajanje aktivnosti programov APZ, za katere podaja predlog za vpis, ki se zahteva z zakonodajo, ki ureja izvajanje te aktivnosti;
−
5
·
- izpolnjuje kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje, določene v javnem pozivu;
4
·
- izpolnjuje kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje, določene v javnem pozivu;
6
·
- ni v stečajnem postopku, postopku prenehanja, postopku prisilne poravnave ali likvidaciji;
5
·
- ni v stečajnem postopku, postopku prenehanja, postopku prisilne poravnave ali likvidaciji;
7
·
- ima poravnane vse davke in druge obvezne dajatve skladno z nacionalno zakonodajo;
6
·
- ima poravnane vse davke in druge obvezne dajatve skladno z nacionalno zakonodajo;
8
·
- ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja v zvezi s svojim poklicnim ravnanjem;
7
·
- ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja v zvezi s svojim poklicnim ravnanjem;
9
·
- izvaja aktivnosti s področja tega zakona kot eno izmed dejavnosti, za katero je registriran.
8
·
- izvaja aktivnosti s področja tega zakona kot eno izmed dejavnosti, za katero je registriran.
+
9
+
(2) Če izpolnjujejo pogoje iz tretje, četrte in pete alineje prejšnjega odstavka, se lahko v register zunanjih izvajalcev vpišejo tudi konfederacije ali zveze sindikatov, reprezentativnih na območju države, in združenja delodajalcev, reprezentativna na območju države.
1
·
(1) Vpis v register zunanjih izvajalcev se opravi na podlagi predloga za vpis, ki ga vloži zunanji izvajalec pri izvajalcu ukrepov APZ.
1
·
(1) Vpis v register zunanjih izvajalcev se opravi na podlagi predloga za vpis, ki ga vloži zunanji izvajalec pri izvajalcu ukrepov APZ.
2
−
(2) Predlog za vpis v register zunanjih izvajalcev se lahko vloži na posebej predpisanem obrazcu, ki ga skupaj s pozivom objavi izvajalec ukrepov APZ na svoji spletni strani.
2
+
(2) Predlog za vpis v register zunanjih izvajalcev se lahko vloži na posebej predpisanem obrazcu, ki ga skupaj s pozivom in tehnično specifikacijo storitev objavi izvajalec ukrepov APZ na svoji spletni strani.
3
·
(3) Predlog za vpis v register zunanjih izvajalcev vsebuje:
3
·
(3) Predlog za vpis v register zunanjih izvajalcev vsebuje:
4
·
- izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 40. člena tega zakona;
4
·
- izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 40. člena tega zakona;
5
·
- predlog izvedbe aktivnosti;
5
·
- predlog izvedbe aktivnosti;
6
·
- skladnost aktivnosti s programom APZ;
6
·
- skladnost aktivnosti s programom APZ;
7
·
- območje izvajanja dejavnosti;
7
·
- območje izvajanja dejavnosti;
8
·
- reference z izvajanjem podobnih aktivnosti.
8
·
- reference z izvajanjem podobnih aktivnosti.
9
·
(4) Če pride po vpisu zunanjega izvajalca v register zunanjih izvajalcev do sprememb programa APZ ali predpisov in te spremembe vplivajo na pogoje iz 40. člena tega zakona, se objavi poziv za dokazovanje izpolnjevanja spremenjenih pogojev.
9
·
(4) Če pride po vpisu zunanjega izvajalca v register zunanjih izvajalcev do sprememb programa APZ ali predpisov in te spremembe vplivajo na pogoje iz 40. člena tega zakona, se objavi poziv za dokazovanje izpolnjevanja spremenjenih pogojev.
1
·
(1) Pogodba z zunanjimi izvajalci, vpisanimi v register, se sklene na podlagi poziva registriranim zunanjim izvajalcem k predložitvi ponudbe za izvedbo aktivnosti posameznega programa.
1
·
(1) Pogodba z zunanjimi izvajalci, vpisanimi v register, se sklene na podlagi poziva registriranim zunanjim izvajalcem k predložitvi ponudbe za izvedbo aktivnosti posameznega programa.
2
·
(2) Poziv k ponudbi za izvedbo posameznega programa se posreduje registriranim zunanjim izvajalcem, ki so v register vpisani za izvajanje aktivnosti programa na določenem območju.
2
·
(2) Poziv k ponudbi za izvedbo posameznega programa se posreduje registriranim zunanjim izvajalcem, ki so v register vpisani za izvajanje aktivnosti programa na določenem območju.
3
·
(3) Pogodba se sklene z enim ali več registriranimi zunanjimi izvajalci, ki so predložili ponudbo z najnižjo ceno, za največ dve leti.
3
·
(3) Pogodba se sklene z enim ali več registriranimi zunanjimi izvajalci, ki so predložili ponudbo z najnižjo ceno, za največ dve leti.
+
4
+
(4) Sprejemljiva je tista ponudba, katere cena ne presega zagotovljenih sredstev izvajalca ukrepov APZ, ali ponudba, katere cena ni višja od cen, ki veljajo za predmet posameznega programa na trgu.
+
5
+
(5) Če izvajalec ukrepov APZ ne prejme nobene sprejemljive ponudbe, lahko zunanje izvajalce, ki so oddali ponudbo, povabi k pogajanjem o ceni, v primeru neuspešnih pogajanj pa lahko k sodelovanju povabi tudi izvajalca, ki ni vpisan v register zunanjih izvajalcev. Z njim lahko izvajalec ukrepov APZ sklene pogodbo o izvajanju posameznega programa, če izpolnjuje vse pogoje, zahtevane za vpis v register zunanjih izvajalcev, in če je program pripravljen izvesti po sprejemljivi ceni.
+
6
+
(6) Neizbrane ponudnike se pisno obvesti o odločitvi v roku, določenem v pozivu k predložitvi ponudbe. Zoper odločitev je možen upravni spor.
+
7
+
(7) Izvajalec ukrepov APZ mora objaviti obvestilo o sklenjenih pogodbah v 48 dneh po podpisu pogodb. Obvestilo se objavi na spletnih straneh izvajalca ukrepov APZ.
1
·
(1) Izbris iz registra zunanjih izvajalcev se izvede:
1
·
(1) Izbris iz registra zunanjih izvajalcev se izvede:
2
·
- na zahtevo zunanjega izvajalca;
2
·
- na zahtevo zunanjega izvajalca;
3
·
- če zunanji izvajalec preneha obstajati zaradi prenehanja dejavnosti;
3
·
- če zunanji izvajalec preneha obstajati zaradi prenehanja dejavnosti;
4
·
- če zunanji izvajalec na poziv za dokazovanje spremenjenih pogojev ne posreduje ustreznih dokazil;
4
·
- če zunanji izvajalec na poziv za dokazovanje spremenjenih pogojev ne posreduje ustreznih dokazil;
5
·
- če se zunanji izvajalec ne odziva na pozive izvajalca ukrepov APZ v zvezi z izvajanjem in poročanjem o aktivnostih;
5
·
- če se zunanji izvajalec ne odziva na pozive izvajalca ukrepov APZ v zvezi z izvajanjem in poročanjem o aktivnostih;
6
−
- če program preneha.
6
+
- če program preneha;
+
7
+
- če zunanji izvajalec ne izpolnjuje več pogojev za vpis v register.
7
·
(2) Uradna oseba, ki odloča v postopku, po uradni dolžnosti izda odločbo o izbrisu iz registra v 30 dneh potem, ko izve za razlog za izbris iz registra oziroma po prejemu predloga za izbris.
8
·
(2) Uradna oseba, ki odloča v postopku, po uradni dolžnosti izda odločbo o izbrisu iz registra v 30 dneh potem, ko izve za razlog za izbris iz registra oziroma po prejemu predloga za izbris.
1
−
Za vprašanja postopka, ki niso urejena v členih, ki urejajo izbor zunanjih izvajalcev aktivnosti programov APZ, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javna naročila.
1
+
2.2 Izbor delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja
1
−
(1) Izbor delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov APZ, se izvaja z javnim povabilom za zbiranje ponudb po predpisih, ki urejajo izvrševanje proračuna, če ta zakon ne določa drugače.
1
+
(1) Izbor delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov APZ, se izvaja z javnim povabilom k oddaji ponudb v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, in predpisi, ki urejajo postopke, merila in načine dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog v delu, ki ureja postopek razdelitve javnih sredstev z javnim razpisom, če ta zakon ne določa drugače.
2
−
(2) Postopek javnega povabila vodi strokovna komisija, ki jo imenuje predstojnik izvajalca ukrepov APZ.
2
+
(2) V postopku izbora delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov APZ, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.
3
−
(3) Javno povabilo se objavi na spletnih straneh izvajalca ukrepa APZ in vsebuje vsaj:
−
4
−
- naziv in sedež naročnika;
−
5
−
- pravno podlago za izvedbo javnega povabila;
−
6
−
- predmet javnega povabila;
−
7
−
- namen in cilje javnega povabila;
−
8
−
- pogoje za oddajo ponudb;
−
9
−
- merila za ocenjevanje prejetih ponudb;
−
10
−
- višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega povabila;
−
11
−
- upravičene stroške delodajalca;
−
12
−
- pristojnosti in odgovornosti delodajalca;
−
13
−
- obdobje izvajanja aktivnosti;
−
14
−
- rok, v katerem mora biti ponudba predložena in do katerega je javno povabilo odprto;
−
15
−
- rok, v katerem mora izvajalec ukrepov obvestiti delodajalce o tem, da njihova ponudba ni bila izbrana;
−
16
−
- navodilo za izdelavo ponudb;
−
17
−
- kontaktne osebe, pri katerih lahko ponudniki dobijo dodatne informacije;
−
18
−
- vzorec pogodbe.
−
19
−
(4) Strokovne komisije obravnavajo predložene ponudbe po vrstnem redu njihovega prispetja do porabe razpoložljivih finančnih sredstev. Izvajalec ukrepov APZ sprejme ponudbo tistega delodajalca, ki izpolnjuje vse zahtevane pogoje in merila in katerega ponudba ustreza potrebam brezposelnih oseb na območju njegovega poslovanja.
−
20
−
(5) Delodajalcu, katerega ponudba je sprejeta, se skupaj z obvestilom o izboru v roku, določenem v javnem povabilu, pošljeta tudi pogodba in poziv k njenemu podpisu. Če se delodajalec v osmih dneh od prejema poziva k podpisu pogodbe ne odzove, se šteje, da je ponudbo umaknil.
−
21
−
(6) Delodajalce, katerih ponudba ni sprejeta, izvajalec ukrepov APZ obvešča z dopisom v roku, določenem v javnem povabilu.
−
+
1
+
(1) Javno povabilo, ki se objavi na spletnih straneh izvajalca ukrepa APZ najmanj tri delovne dni pred začetkom oddajanja ponudb, pripravi izvajalec ukrepa APZ.
+
2
+
(2) Postopek javnega povabila vodi strokovna komisija, ki jo imenuje predstojnik izvajalca ukrepov APZ (v nadaljnjem besedilu: strokovna komisija). Predsednik strokovne komisije mora imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven.
+
3
+
(3) Strokovna komisija obravnava ponudbe po vrstnem redu njihovega prispetja do porabe razpoložljivih finančnih sredstev. Izvajalec ukrepov APZ izbere ponudbo tistega delodajalca, ki izpolnjuje vse zahtevane pogoje in merila in katerega ponudba ustreza potrebam brezposelnih oseb na območju njegovega poslovanja, do porabe razpoložljivih finančnih sredstev.
+
4
+
(4) Javno povabilo se pripravi tako, da omogoča pripravo popolne vloge za dodelitev sredstev in vsebuje vsaj:
+
5
+
- naziv in sedež naročnika;
+
6
+
- pravno podlago za izvedbo javnega povabila;
+
7
+
- predmet javnega povabila;
+
8
+
- namen in cilje javnega povabila;
+
9
+
- ciljne skupine oseb,
+
10
+
- pogoje za oddajo ponudb;
+
11
+
- merila za ocenjevanje ponudb;
+
12
+
- višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega povabila;
+
13
+
- upravičene stroške delodajalca;
+
14
+
- pristojnosti in odgovornosti delodajalca;
+
15
+
- obdobje izvajanja aktivnosti;
+
16
+
- rok, v katerem mora biti ponudba oddana in do katerega je javno povabilo odprto;
+
17
+
- rok, v katerem mora izvajalec ukrepov obvestiti delodajalce o tem, da njihova ponudba ni bila izbrana;
+
18
+
- navodilo za pripravo in oddajo ponudb;
+
19
+
- kontaktne podatke, kjer lahko ponudniki dobijo dodatne informacije;
+
20
+
- vzorec pogodbe.
+
21
+
(5) Javno povabilo je odprto od datuma in ure določenega v javnem povabilu, do objave obvestila o zaprtju javnega povabila zaradi razdelitve razpoložljivih finančnih sredstev oziroma do poteka roka za oddajo ponudb, ki je določen v javnem povabilu.
+
22
+
(6) Če izvajalec ukrepov APZ na podlagi števila vseh prejetih ponudb oceni, da razpoložljiva finančna sredstva ne bodo zadoščala za izbor že prejetih ponudb, lahko na svoji spletni strani objavi obvestilo o začasni ustavitvi zbiranja ponudb. Po pregledu ponudb, prejetih do objave obvestila, s katerim je bilo začasno ustavljeno zbiranje ponudb, izvajalec ukrepov APZ objavi obvestilo o zaprtju javnega povabila zaradi porabe razpoložljivih finančnih sredstev ali pa z obvestilom delodajalce povabi, da nadaljujejo z oddajo ponudb do objave obvestila o zaprtju javnega povabila ali do poteka roka za oddajo ponudb. Obvestila iz tega odstavka se objavijo na spletni strani izvajalca ukrepov APZ.
+
23
+
(7) Če po objavi obvestila o zaprtju zaradi razdelitve finančnih sredstev delodajalec, katerega ponudba je bila izbrana, odstopi od sklenitve pogodbe, lahko izvajalec ukrepov APZ naknadno izbere ponudbo tistega delodajalca, ki je bila prejeta do datuma objave obvestila o zaprtju javnega povabila, je izpolnjevala vse pogoje in merila javnega povabila ter je bila po vrstnem redu prva med ponudbami, ki zaradi razdelitve finančnih sredstev niso bile izbrane, oziroma prva naslednja, če sproščena finančna sredstva, zaradi umika ponudbe ali odstopa od pogodbe že sprejetih delodajalcev, zadostujejo za njen izbor.
+
24
+
(8) Javno povabilo se lahko zaradi porabe razpoložljivih finančnih sredstev začasno ustavi ali zapre v celoti, za posamezno regijo, posamezno območno službo izvajalca ukrepov APZ ali koledarsko leto.
+
25
+
(9) Po objavi se lahko javno povabilo spremeni tako, da se zviša višina razpoložljivih finančnih sredstev in določi nov rok za oddajo ponudb. Sprememba velja od objave spremembe javnega povabila na spletni strani izvajalca APZ oziroma od datuma, določenega v spremembi javnega povabila.
+
1
+
(1) Ponudbo sestavljajo prijavni obrazec, pisno soglasje osebe za obdelavo osebnih podatkov, kadar je predlagana za vključitev v ukrep APZ, in drugi dokumenti v skladu z javnim povabilom.
+
2
+
(2) Ponudba se lahko odda elektronsko preko informacijskega sistema izvajalca ukrepov APZ ali po pošti. Na spletnih straneh izvajalca ukrepov APZ se objavijo navodila za oddajo ponudbe. Z javnim povabilom se lahko določi, da se ponudba odda le v elektronski obliki in hkrati določi način elektronske oddaje ponudbe.
+
3
+
(3) Ponudba se odda v roku in na način, ki je določen v javnem povabilu.
+
4
+
(4) Ponudba, ki ni oddana v roku in na način, določen z javnim povabilom, se s sklepom zavrže.
+
5
+
(5) Delodajalec z oddajo ponudbe soglaša, da izvajalec ukrepov APZ v lastnih in uradnih evidencah državnih organov in nosilcev javnih pooblastil preveri izpolnjevanje pogojev za sodelovanje na javnem povabilu.
+
6
+
(6) Če delodajalec na prijavnem obrazcu predlaga, da se oseba vključi v ukrep APZ, mora za namen preverjanja pogojev za njeno vključitev priložiti pisno soglasje osebe za vpogled in obdelavo naslednjih osebnih podatkov, v katere lahko zavod vpogleda v skladu s tem zakonom:
+
7
+
- ime in priimek;
+
8
+
- EMŠO, za tuje državljane pa datum rojstva in spol;
+
9
+
- davčno številko;
+
10
+
- državljanstvo;
+
11
+
- naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča;
+
12
+
- status (dijak, študent, zaposlen, samozaposlen, upokojenec, kmet - če se oseba o tem izjavi);
+
13
+
- telefonsko številko in elektronski naslov, na katerem je oseba dosegljiva;
+
14
+
- zavarovalno dobo;
+
15
+
- delovno dobo.
+
16
+
(7) Oddaja ponudbe pomeni, da delodajalec soglaša z vsemi pogoji, merili in ostalimi določili javnega povabila.
+
1
+
(1) Prejete ponudbe obravnavajo strokovne komisije iz drugega odstavka 47.a člena tega zakona po vrstnem redu njihovega prispetja. Odpiranje ponudb poteka najmanj enkrat na mesec in je javno. Izvajalec ukrepov APZ lahko zaradi velikega števila prejetih ponudb, kadar se obravnavajo podatki, ki so po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, označeni kot poslovna skrivnost, ali v primeru drugih objektivnih okoliščin določi, da odpiranje ponudb ni javno.
+
2
+
(2) Pravočasna ponudba je ponudba, ki jo izvajalec ukrepov APZ prejme od odprtja javnega povabila do objave obvestila o zaprtju javnega povabila zaradi razdelitve razpoložljivih finančnih sredstev oziroma do poteka roka za oddajo ponudb, ki je določen v javnem povabilu. Elektronsko oddana ponudba se šteje za pravočasno, če jo v rokih iz prejšnjega stavka prejme informacijski sistem izvajalca ukrepov APZ.
+
3
+
(3) Ponudba, ki ni oddana v roku iz prejšnjega odstavka, se s sklepom zavrže.
+
4
+
(4) Popolna ponudba je ponudba, ki vsebuje vse z javnim povabilom določene obrazce oziroma dokumente. Če je ponudba nepopolna, se delodajalca pozove, da v roku treh dni od vročitve poziva ponudbo dopolni. Dopolnitev ponudbe se odda na enak način, kot je določen za oddajo ponudbe. Če delodajalec pomanjkljivosti odpravi v roku treh dni, se pri določitvi vrstnega reda za izbor ponudb šteje, da je bila ponudba oddana takrat, ko je bila prejeta dopolnitev, s katero so bile pomanjkljivosti odpravljene. Šteje se, da je bila ponudba oddana na zadnji dan roka za oddajo ponudb, če je bila dopolnjena v roku treh dni in po roku za oddajo ponudb. Ponudba, ki ni dopolnjena v roku in na način, kot je določeno s tem zakonom, se s sklepom zavrže.
+
5
+
(5) Nerazumljiva je ponudba, v kateri navedeni podatki odstopajo od podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc, in ponudba, ki vsebuje napake ali nejasnosti. Delodajalca, ki odda nerazumljivo ponudbo, strokovna komisija v roku osmih dni od obravnave ponudbe pozove k njeni dopolnitvi oziroma pojasnitvi. Delodajalec mora ponudbo dopolniti oziroma pojasniti v roku petih dni od vročitve poziva strokovne komisije. V dopolnitvi oziroma pojasnitvi ponudbe delodajalec ne sme spreminjati delov ponudbe, ki bi lahko vplivali na višino upravičenih stroškov, in delov, ki bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale delodajalce. Dopolnitev oziroma pojasnitev ponudbe se odda na enak način, kot je določen za oddajo ponudbe. Če delodajalec pomanjkljivosti odpravi v roku petih dni, se pri določitvi vrstnega reda za izbor ponudb šteje, da je bila ponudba oddana takrat, ko je bila prejeta dopolnitev oziroma pojasnitev ponudbe, s katero so bile pomanjkljivosti odpravljene. Šteje se, da je bila ponudba oddana na zadnji dan roka za oddajo ponudb, če je bila dopolnjena v roku petih dni in po roku za oddajo ponudb. 47.č člen (izbira ponudbe)
+
6
+
(1) Komisija opravi strokovni pregled prejetih ponudb in preveri, če popolne ponudbe izpolnjujejo pogoje ter ponudbe oceni na podlagi meril, določenih v javnem povabilu.
+
7
+
(2) Ponudba za posamezno javno povabilo se izbere po vrstnem redu prejetja popolnih vlog, ki izpolnjujejo pogoje in dosežejo minimalno število točk po merilih za ocenjevanje ponudb, kadar je to določeno, do porabe razpoložljivih finančnih sredstev.
+
8
+
(3) Če razpoložljiva finančna sredstva ne zadoščajo za izbor vseh istočasno prejetih ponudb, ki izpolnjujejo pogoje in merila za ocenjevanje ponudb, se ponudbe izberejo po postopku in merilih, določenih z javnim povabilom.
+
9
+
(4) Ponudba se lahko izbere delno ali v celoti.
+
10
+
(5) Če ponudba ne izpolnjuje pogojev ali po merilih ne doseže zadostnih točk, se izda sklep o neizbiri ponudbe.
+
11
+
(6) V primeru izpolnjevanja pogojev in zadostnih točk za izbor se izbor ponudbe, če je glede na ukrep to potrebno, nadaljuje z napotitvijo oseb, ki se bodo vključile v ukrep APZ oziroma z njihovim izborom. Podrobnosti napotovanja oseb, ki se bodo vključile v ukrep APZ oziroma njihovega izbora, se določijo z javnim povabilom.
+
12
+
(7) Če delodajalec odstopi od ponudbe in v primerih, ki se štejejo, da je delodajalec odstopil od ponudbe, se postopek s sklepom ustavi.
+
13
+
(8) Strokovna komisija pripravi predlog prejemnikov finančnih sredstev. O izbiri ponudbe na njen predlog odloči predstojnik izvajalca ukrepa APZ.
+
14
+
(9) Seznam delodajalcev, katerih ponudba je bila izbrana, se javno objavi.
+
1
+
(1) Delodajalcu, katerega ponudba je izbrana, se skupaj s sklepom o izbiri v roku, določenem v javnem povabilu, pošljeta tudi pogodba in poziv k njenemu podpisu. Če se delodajalec v osmih dneh od vročitve sklepa o izbiri na poziv k podpisu pogodbe ne odzove, se šteje, da je od ponudbe odstopil.
+
2
+
(2) Delodajalcu, katerega ponudba ni bila izbrana, se vroči sklep o neizbiri, pri čemer mora biti sklep poslan v roku, ki je določen z javnim povabilom.
+
3
+
(3) V sklepu o izbiri oziroma neizbiri morajo biti navedeni razlogi za odločitev.
+
1
+
(1) Zoper sklepe, izdane v postopku izbora delodajalcev po tem oddelku zakona, ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
+
2
+
(2) Vložitev tožbe v upravnem sporu ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi izvajalci.
+
3
+
(3) V upravnem sporu se presoja skladnost izdanega sklepa s tem zakonom, z vsebino javnega povabila, ki predstavlja vsebinski okvir za odločanje, smernicami in načrtom APZ ter katalogom ukrepov APZ.
+
1
+
(1) Delodajalec, ki odda ponudbo na javno povabilo, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
+
2
+
1. je pravna ali fizična oseba vsaj 12 mesecev vpisana v Poslovni register Slovenije,
+
3
+
2. ima odprt transakcijski račun, ki je vpisan v uradne evidence pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve,
+
4
+
3. nad njim ni s sklepom začet stečajni postopek, postopek prenehanja, postopek prisilne poravnave ali postopek likvidacije,
+
5
+
4. je oddal ponudbo v okviru registrirane ali s predpisom ali z aktom o ustanovitvi določene dejavnosti, za katere ima tudi vse z zakonom predpisane listine o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti,
+
6
+
5. ima s pogodbo o zaposlitvi najmanj tri mesece pred oddajo ponudbe zaposleno vsaj eno osebo ali je samozaposlena oseba, pri čemer se šteje, da je pogoj izpolnjen, če je zaposlena oseba ali samozaposlena oseba v tem obdobju na tej podlagi obvezno zavarovana za najmanj polovico polnega delovnega časa, pri čemer se v število zaposlenih pri ponudniku za preveritev tega pogoja ne vštevajo osebe s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del,
+
7
+
6. na zadnji dan meseca pred mesecem vložitve ponudbe nima neporavnanih zapadlih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje Finančna uprava Republike Slovenije v vrednosti, večji od 50 eurov,
+
8
+
7. je v zadnjih treh mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim redno mesečno izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja,
+
9
+
8. na dan oddaje ponudbe ni vpisan v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami iz pete alineje 122. člena tega zakona,
+
10
+
9. do izvajalca ukrepa APZ nima neporavnanih obveznosti na podlagi pogodb o dodelitvi sredstev APZ,
+
11
+
10. v zadnjih 12 mesecih pred oddajo ponudbe ni kršil pogodbenih obveznosti pri izvajanju programov APZ. Če je huje kršil pogodbene obveznosti pri izvajanju programov javnih del ali pri izvajanju programov usposabljanja, v katere se vključujejo posebej ranljive brezposelne osebe, in mu je izvajalec ukrepa APZ izdal pisno obvestilo, se obdobje preverjanja iz te točke podaljša na 24 mesecev.
+
12
+
(2) Z javnim povabilom se lahko določi tudi pogoje, ki izhajajo iz pravil, ki veljajo za dodeljevanje državnih pomoči, pomoči po pravilu »de minimis« ter pravil za koriščenje sredstev Evropskih strukturnih skladov in drugih finančnih virov.
+
13
+
(3) Kadar je zaradi potreb na trgu dela in glede na predmet, cilje in namen posameznega javnega povabila to potrebno, se lahko z javnim povabilom merila iz drugega odstavka 47.g člena tega zakona določi kot eden ali več dodatnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati delodajalec.
+
14
+
(4) Z javnim povabilom se lahko, upoštevajoč namen, predmet in cilje javnega povabila, določi skupine delodajalcev, ki ne morejo biti vključeni v izvajanje ukrepov APZ.
+
15
+
(5) Dan, na katerega morajo biti izpolnjeni pogoji, se določi z javnim povabilom.
+
1
+
(1) Z javnim povabilom se lahko določi eno ali več meril za ocenjevanje ponudb delodajalcev, ki izpolnjujejo pogoje javnega povabila.
+
2
+
(2) Merila za ocenjevanje ponudb se lahko nanašajo na:
+
3
+
1. prijavljeni program,
+
4
+
2. število oseb, ki se lahko vključijo, in možnost oddaje več ponudb,
+
5
+
3. predhodno vključenost v ukrepe APZ in s tem povezane omejitve in zahteve, tako na strani delodajalca kot na strani osebe, ki se vključuje v program,
+
6
+
4. omejitve in zahteve glede oseb, ki se lahko vključijo v program,
+
7
+
5. lastnosti in osebne okoliščine oseb, ki se lahko vključijo v program,
+
8
+
6. potrebe in razmere na trgu dela na območju Republike Slovenije ali v posamezni regiji,
+
9
+
7. socialni in geografski položaj delodajalca,
+
10
+
8. prispevek oziroma usmerjenost delodajalca k trajnostnemu razvoju, digitalnemu ali zelenemu prehodu,
+
11
+
9. posebne zahteve, ki se nanašajo na delovno mesto,
+
12
+
10. stanje brezposelnosti v Republiki Sloveniji ali posamezni regiji,
+
13
+
11. število zaposlenih pri delodajalcu in velikost delodajalca,
+
14
+
12. lastnosti, ki jih mora izpolnjevati delodajalec,
+
15
+
13. zahteve, ki izhajajo iz tega zakona, kot so ugotovljena ustreznost in primernost vključitve v program, opredeljeni zaposlitveni cilji v zaposlitvenem načrtu ali drugo,
+
16
+
14. sankcije, izrečene na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno,
+
17
+
15. druga merila, določena z javnim povabilom, glede na stanje trga dela in namen ter cilje javnega povabila, v skladu s tem zakonom.
+
18
+
(3) Merila za ocenjevanje ponudb iz prejšnjih odstavkov tega člena morajo biti skladna s tem zakonom, smernicami in načrtom za izvajanje ukrepov APZ ter katalogom ukrepov APZ ter predmetom, ciljem in namenom posameznega javnega povabila.
1
−
Subvencije za samozaposlitev se dodelijo na podlagi zaposlitvenega načrta.
1
+
Subvencije za samozaposlitev se dodelijo na podlagi zaposlitvenega načrta. 2.3 Javna dela
1
−
(1) Javna dela so namenjena aktiviranju brezposelnih oseb, njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest.
1
+
(1) Javna dela so namenjena aktiviranju brezposelnih oseb, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb (v nadaljnjem besedilu: dolgotrajno brezposelna oseba), njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest.
2
−
(2) Brezposelna oseba je lahko vključena v program javnega dela največ eno leto, zaradi stanja na trgu dela pa se lahko vključitev podaljša, vendar najdalj za eno leto pri istem izvajalcu javnih del. Ciljne skupine brezposelnih oseb, katerim se vključitev v program javnega dela lahko podaljša, in obdobje podaljšanja, se določijo v katalogu APZ.
2
+
(2) Dolgotrajno brezposelna oseba je lahko vključena v javna dela največ eno leto, zaradi stanja na trgu dela pa se lahko ponovno vključi najdlje še za tri leta. Ciljne skupine dolgotrajno brezposelnih oseb, ki se lahko ponovno vključijo v javna dela, in obdobje ponovne vključitve se določijo v katalogu APZ.
+
3
+
(3) Za ponovno vključitev se šteje vključitev, ki se opravi pred iztekom šestih mesecev od izteka zadnje vključitve v javna dela.
+
4
+
(4) Ne glede na določbo 53. člena tega zakona lahko občina z namenom aktiviranja njenih brezposelnih občanov sprejme program javnih del, če v celoti zagotovi sredstva za njegovo izvajanje in pred sprejemom programa javnih del pridobi soglasje zavoda. Zavod soglasje poda, če je predlagani program javnih del skladen z objavljenim javnim povabilom za izbiro izvajalcev javnih del.
1
·
(1) Pogodba o zaposlitvi, sklenjena zaradi opravljanja javnih del, se sklene ob upoštevanju posebnosti glede višine plačila za delo, trajanja letnega dopusta in razlogov za njeno prenehanje, ki so določeni v tem zakonu.
1
·
(1) Pogodba o zaposlitvi, sklenjena zaradi opravljanja javnih del, se sklene ob upoštevanju posebnosti glede višine plačila za delo, trajanja letnega dopusta in razlogov za njeno prenehanje, ki so določeni v tem zakonu.
2
·
(2) Med vključitvijo je udeleženec upravičen do letnega dopusta, ki traja štiri tedne, in v primerih, za katere tako določa zakon, ki ureja delovna razmerja, pravico do dodatnih dni letnega dopusta. Za pridobitev pravice do letnega dopusta in načina njegove izrabe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.
2
·
(2) Med vključitvijo je udeleženec upravičen do letnega dopusta, ki traja štiri tedne, in v primerih, za katere tako določa zakon, ki ureja delovna razmerja, pravico do dodatnih dni letnega dopusta. Za pridobitev pravice do letnega dopusta in načina njegove izrabe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.
3
−
(3) Udeleženec javnih del je lahko največ do ene četrtine delovnega časa vključen v programe usposabljanja in izobraževanja.
3
+
(3) Udeleženec javnih del je lahko največ do ene četrtine delovnega časa vključen v programe usposabljanja in izobraževanja. Ciljne skupine udeležencev javnih del, ki se lahko vključijo v navedene programe, se določijo v katalogu APZ.
4
·
(4) Udeležencem javnih del se ne sme naložiti opravljanja nadurnega dela.
4
·
(4) Udeležencem javnih del se ne sme naložiti opravljanja nadurnega dela.
1
·
(1) Po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za opravljanje javnih del, je udeleženec upravičen do plače, izražene v deležu od minimalne plače po ravneh strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti za delo, ki ga opravlja v programu javnih del, in sicer:
1
·
(1) Po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za opravljanje javnih del, je udeleženec upravičen do plače, izražene v deležu od minimalne plače po ravneh strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti za delo, ki ga opravlja v programu javnih del, in sicer:
2
−
- za I. raven izobrazbe oziroma usposobljenosti 80 odstotkov minimalne plače;
2
+
- za 1., 2., 3. in 4. raven izobrazbe po slovenskem ogrodju kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: SOK) 100 odstotkov minimalne plače;
3
−
- za II. raven izobrazbe oziroma usposobljenosti 85 odstotkov minimalne plače;
3
+
- za 5. raven izobrazbe po SOK 105 odstotkov minimalne plače;
4
−
- za III. raven strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti 90 odstotkov minimalne plače;
4
+
- za 6. in 7. raven izobrazbe po SOK 115 odstotkov minimalne plače;
5
−
- za IV. raven strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti 95 odstotkov minimalne plače;
5
+
- za 8. raven izobrazbe po SOK 125 odstotkov minimalne plače.
6
−
- za V. raven strokovne in splošne izobrazbe oziroma usposobljenosti 100 odstotkov minimalne plače;
6
+
(2) Izvajalec javnih del mora udeležencu javnih del izplačati plačo v skladu s prejšnjim odstavkom ter druge prejemke iz delovnega razmerja.
7
−
- za VI. raven strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti 110 odstotkov minimalne plače;
−
8
−
- za VII. raven strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti 120 odstotkov minimalne plače.
−
9
−
(2) Udeleženec javnih del je upravičen tudi do povračila stroškov za prehrano med delom ter za prevoz na delo in z dela.
−
1
−
(1) Zavod zagotavlja del sredstev za plače udeležencev javnih del predvsem v skladu z naslednjimi merili:
1
+
(1) Zavod subvencionira zaposlitev udeležencev javnih del glede na raven izobrazbe udeleženca in regijo, v kateri se izvaja program javnega dela.
2
−
- povprečno stopnjo brezposelnosti v občinah oziroma regijah,
2
+
(2) Višina subvencije znaša 70 odstotkov plače, določene v prvem odstavku 52. člena tega zakona. Višina subvencije se lahko poveča glede na razvitost regije in glede na strukturo brezposelnih največ za 50 odstotkov. Povečanje subvencije se določi v Katalogu ukrepov APZ glede na stanje trga dela v Republiki Sloveniji.
3
−
- strukturo brezposelnih.
3
+
(3) Zavod lahko zagotavlja sredstva za izvajanje programov usposabljanja in izobraževanja iz tretjega odstavka 51. člena tega zakona.
4
−
(2) Poleg dela sredstev za plače zavod zagotavlja tudi odpravnine ob upokojitvi, sredstva za prehrano med delom ter za prevoz na delo in z dela.
4
+
(4) Naročnik oziroma izvajalec javnih del zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike plač udeležencev in za izplačilo drugih prejemkov iz delovnega razmerja.
5
−
(3) Naročnik oziroma izvajalec javnih del zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike plač udeležencev, regresa za letni dopust ter materialnih stroškov, vključno s stroški prostorov in potrebne opreme za izvajanje programa javnih del. Za udeležence, katerih plača ne dosega minimalne plače, v skladu z zakoni, ki urejajo socialna zavarovanja, zagotavlja tudi plačilo prispevkov za socialno varnost od osnove v višini minimalne plače.
5
+
(5) Izbor programov javnih del ter programov usposabljanja in izobraževanja iz tretjega odstavka tega člena se podrobneje uredita v podzakonskem aktu.
6
−
(4) Izbor in sofinanciranje programov javnih del se podrobneje uredita v podzakonskem aktu.
−
7
·
3. Zavarovanje za primer brezposelnosti
6
·
3. Zavarovanje za primer brezposelnosti
1
·
(1) Obvezno se za primer brezposelnosti zavarujejo:
1
·
(1) Obvezno se za primer brezposelnosti zavarujejo:
2
·
- osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji;
2
·
- osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji;
3
·
- osebe, ki po prenehanju delovnega razmerja prejemajo nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje;
3
·
- osebe, ki po prenehanju delovnega razmerja prejemajo nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje;
4
·
- izvoljeni ali imenovani nosilci javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če prejemajo za to funkcijo plačo;
4
·
- izvoljeni ali imenovani nosilci javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če prejemajo za to funkcijo plačo;
5
·
- državljani Republike Slovenije, ki so na ozemlju Republike Slovenije zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno in zaposleni pri tujih delodajalcih, za katere se v skladu s predpisi EU uporablja zakonodaja Republike Slovenije;
5
·
- državljani Republike Slovenije, ki so na ozemlju Republike Slovenije zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno in zaposleni pri tujih delodajalcih, za katere se v skladu s predpisi EU uporablja zakonodaja Republike Slovenije;
6
·
- samozaposlene osebe;
6
·
- samozaposlene osebe;
7
−
- poslovodne osebe v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodu;
7
+
- oskrbovalci družinskega člana v skladu z zakonom, ki ureja dolgotrajno oskrbo;
8
−
- družinski pomočnik, upravičenec do delnega plačila za izgubljeni dohodek po predpisih o socialnem varstvu;
−
9
·
- osebe, ki so na podlagi poklicnega opravljanja rejniške dejavnosti obvezno zavarovane skladno z določbami zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti, če niso zavarovane na drugi podlagi;
8
·
- osebe, ki so na podlagi poklicnega opravljanja rejniške dejavnosti obvezno zavarovane skladno z določbami zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti, če niso zavarovane na drugi podlagi;
10
·
- upravičenci do starševskih nadomestil, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času starševskega dopusta, po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke;
9
·
- upravičenci do starševskih nadomestil, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času starševskega dopusta, po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke;
11
·
- starši, ki zapustijo trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok za čas upravičenosti do plačila prispevkov po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo;
10
·
- starši, ki zapustijo trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok za čas upravičenosti do plačila prispevkov po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo;
12
−
- prejemniki denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
11
+
- prejemniki denarnega nadomestila za primer brezposelnosti;
13
−
(2) Če oseba istočasno izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več podlagah, določenih v tem zakonu, se obvezno zavaruje po tisti podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi.
12
+
- prejemniki nadomestila, ki nimajo pravice do dopusta po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo;
+
13
+
- prejemniki delnega plačila za izgubljeni dohodek po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo;
+
14
+
- upravičenci, ki delajo krajši delovni čas od polnega zaradi starševstva po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo.
+
15
+
(2) Če oseba istočasno izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več podlagah, določenih v tem zakonu, se obvezno zavaruje po tisti podlagi, ki je kot prednostna zavarovalna podlaga za isto pravno razmerje določena v zakonu, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
1
·
(1) Zavarovanje za primer brezposelnosti traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja.
1
·
(1) Zavarovanje za primer brezposelnosti traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja.
2
−
(2) Obvezno zavarovanje oseb iz pete in šeste alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona traja:
2
+
(2) Obvezno zavarovanje oseb iz pete alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona traja:
3
−
- od dneva vpisa v register kot poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra za družbenike osebnih in kapitalskih družb in zavodov;
−
4
·
- od dneva vpisa v razvid samostojnih podjetnikov posameznikov ali v drug register, ki je predpisan za določeno dejavnost oziroma z dnem izdaje dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti do dneva izbrisa iz registra, vrnitve ali odvzema takšnega dovoljenja ali z nastopom pravnomočnosti prepovedi opravljanja dejavnosti;
3
·
- od dneva vpisa v razvid samostojnih podjetnikov posameznikov ali v drug register, ki je predpisan za določeno dejavnost oziroma z dnem izdaje dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti do dneva izbrisa iz registra, vrnitve ali odvzema takšnega dovoljenja ali z nastopom pravnomočnosti prepovedi opravljanja dejavnosti;
5
·
- z dnem pričetka opravljanja samostojne dejavnosti do zaključka prenehanja opravljanja te dejavnosti v drugih primerih.
4
·
- z dnem pričetka opravljanja samostojne dejavnosti do zaključka prenehanja opravljanja te dejavnosti v drugih primerih.
1
·
(1) V obvezno zavarovanje se lahko prostovoljno vključijo:
1
·
(1) V obvezno zavarovanje se lahko prostovoljno vključijo:
2
·
- slovenski državljani v delovnem razmerju z delodajalcem v tuji državi, ki po vrnitvi v domovino ne morejo uveljavljati pravic za primer brezposelnosti na drugi podlagi,
2
·
- slovenski državljani v delovnem razmerju z delodajalcem v tuji državi, ki po vrnitvi v domovino ne morejo uveljavljati pravic za primer brezposelnosti na drugi podlagi,
3
−
- zakonci in zunajzakonski partnerji slovenskih državljanov, zaposlenih v tuji državi, ki so bili neposredno pred odhodom v tujino, ko se vključijo v prostovoljno zavarovanje, v delovnem razmerju ali samozaposleni,
3
+
- zakonci in zunajzakonski partnerji slovenskih državljanov, zaposlenih v tuji državi, ki so bili neposredno pred odhodom v tujino v delovnem razmerju ali samozaposleni,
4
·
- osebe v času suspenza pogodbe o zaposlitvi po predpisih o delovnih razmerjih,
4
·
- osebe v času suspenza pogodbe o zaposlitvi po predpisih o delovnih razmerjih,
5
·
- zakonci ali zunajzakonski partnerji diplomatov in drugih javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino, če so bili v obdobju enega leta pred odhodom v tujino prijavljeni na zavodu kot brezposelne osebe vsaj šest mesecev,
5
·
- zakonci ali zunajzakonski partnerji diplomatov in drugih javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino, če so bili v obdobju enega leta pred odhodom v tujino prijavljeni na zavodu kot brezposelne osebe vsaj šest mesecev,
6
·
- zakonci ali zunajzakonski partnerji diplomatov in drugih javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino, če so bili v obdobju enega leta pred odhodom v tujino vključeni v zavarovanje za primer brezposelnosti vsaj šest mesecev, če niso obvezno zavarovani po tem zakonu.
6
·
- zakonci ali zunajzakonski partnerji diplomatov in drugih javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino, če so bili v obdobju enega leta pred odhodom v tujino vključeni v zavarovanje za primer brezposelnosti vsaj šest mesecev, če niso obvezno zavarovani po tem zakonu.
7
·
(2) V prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti se osebe iz prejšnjega odstavka vključijo s sklenitvijo pogodbe o prostovoljnem zavarovanju in prijavo v zavarovanje po predpisih, ki urejajo prijavo v obvezna socialna zavarovanja.
7
·
(2) V prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti se osebe iz prejšnjega odstavka vključijo s sklenitvijo pogodbe o prostovoljnem zavarovanju in prijavo v zavarovanje po predpisih, ki urejajo prijavo v obvezna socialna zavarovanja.
8
·
(3) Pogodbo o prostovoljnem zavarovanju sklene zavod po predhodni ugotovitvi, da je osebi na podlagi njenega predloga za sklenitev pogodbe o prostovoljnem zavarovanju mogoče priznati lastnost prostovoljno zavarovane osebe.
8
·
(3) Pogodbo o prostovoljnem zavarovanju sklene zavod po predhodni ugotovitvi, da je osebi na podlagi njenega predloga za sklenitev pogodbe o prostovoljnem zavarovanju mogoče priznati lastnost prostovoljno zavarovane osebe.
9
−
(4) Vključitev v prostovoljno zavarovanje traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja oziroma do izstopa iz zavarovanja. Obstoj, trajanje in prenehanje pravnega razmerja oziroma lastnost zavarovane osebe ugotavlja zavod.
9
+
(4) Osebe iz druge, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena sklenejo pogodbo o prostovoljnem zavarovanju pred odhodom v tujino.
10
−
(5) Prostovoljni zavarovanci imajo pod pogoji iz tega zakona enake pravice kot obvezni zavarovanci.
10
+
(5) Vključitev v prostovoljno zavarovanje traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja oziroma do izstopa iz zavarovanja. Obstoj, trajanje in prenehanje pravnega razmerja oziroma lastnost zavarovane osebe ugotavlja zavod.
+
11
+
(6) Prostovoljni zavarovanci imajo pod pogoji iz tega zakona enake pravice kot obvezni zavarovanci.
11
·
4. Pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja
12
·
4. Pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja
1
−
(1) Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti lahko pridobi brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih.
1
+
(1) Pravici iz zavarovanja za primer brezposelnosti iz prve in druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena se priznata brezposelni osebi, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana za primer brezposelnosti najmanj deset mesecev v zadnjih 24 mesecih, pri čemer se v zavarovalno dobo ne štejeta zavarovanje, ki se je pri ugotavljanju izpolnjevanja navedenega pogoja že upoštevalo, niti zavarovanje na podlagi desete in enajste alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona.
2
−
(2) Pravice iz zavarovanja pridobi zavarovanec izključno na podlagi plačila prispevkov, če zakon za posamezen primer ne določa drugače.
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se brezposelni osebi, mlajši od 30 let, priznata pravici iz prejšnjega odstavka, če je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj šest mesecev v zadnjih 24 mesecih.
3
−
(3) Ne glede na prejšnji odstavek pridobi pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti tudi oseba, ki je bila vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, delodajalec kot zavezanec za plačilo prispevkov pa prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti ni plačal, in sicer ne glede na možnost njihove izterjave. Zavarovancem se v teh primerih v zavarovalno dobo šteje celotno obdobje trajanja delovnega razmerja.
3
+
(3) Pravice iz zavarovanja pridobi zavarovanec izključno na podlagi plačila prispevkov, če zakon za posamezen primer ne določa drugače.
+
4
+
(4) Ne glede na prejšnji odstavek pridobi pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti tudi oseba, ki je bila vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, delodajalec kot zavezanec za plačilo prispevkov pa prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti ni plačal, in sicer ne glede na možnost njihove izterjave. Zavarovancem se v teh primerih v zavarovalno dobo šteje celotno obdobje trajanja delovnega razmerja.
1
−
Brezposelna oseba lahko uveljavlja denarno nadomestilo v trajanju:
1
+
(1) Brezposelni osebi se prizna denarno nadomestilo v trajanju:
2
−
- treh mesecev za zavarovalno dobo od devet mesecev do pet let,
2
+
- treh mesecev za zavarovalno dobo od deset mesecev do pet let,
3
·
- šestih mesecev za zavarovalno dobo od pet do 15 let,
3
·
- šestih mesecev za zavarovalno dobo od pet do 15 let,
4
·
- devetih mesecev za zavarovalno dobo od 15 do 25 let,
4
·
- devetih mesecev za zavarovalno dobo od 15 do 25 let,
5
·
- 12 mesecev za zavarovalno dobo nad 25 let,
5
·
- 12 mesecev za zavarovalno dobo nad 25 let,
6
−
- 19 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let, in za zavarovalno dobo več kot 25 let,
6
+
- 19 mesecev za zavarovance, starejše od 53 let, in za zavarovalno dobo več kot 25 let,
7
−
- 25 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let, in za zavarovalno dobo več kot 25 let.
7
+
- 25 mesecev za zavarovance, starejše od 58 let, in za zavarovalno dobo več kot 28 let.
+
8
+
(2) Brezposelni osebi, mlajši od 30 let, se prizna denarno nadomestilo v trajanju dveh mesecev za zavarovalno dobo od šest do deset mesecev.
+
9
+
(3) Delodajalcu se za čas trajanja odsotnosti z dela, ki jo po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, mora omogočiti delavcu iz prvega odstavka 14. člena tega zakona zaradi vključevanja v ukrepe po tem zakonu, kot nadomestilo stroška bruto plače, izplačane delavcu za dneve njegove odsotnosti z dela, izplača znesek v višini nadomestila plače iz tretjega odstavka 97. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F, 52/16 in 15/17 - odl. US). Navedeno velja tudi, če se delavec kljub odobreni odsotnosti z dela ne prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve ali se ne prijavi pravočasno ali ob sicer pravočasni prijavi neupravičeno ne izpolnjuje obveznosti, dogovorjenih z zaposlitvenim načrtom.
+
10
+
(4) Izplačilo delodajalcu po določbi prejšnjega odstavka se izvrši na podlagi odločbe, ki jo izda zavod po uradni dolžnosti skupaj z odločbo, s katero se delavcu prizna pravica do denarnega nadomestila.
+
11
+
(5) Če se delavec po izteku odpovednega roka ne prijavi v evidenco brezposelnih oseb in ne uveljavlja pravice do denarnega nadomestila, se izplačilo nadomestila plače iz tretjega odstavka tega člena delodajalcu prizna na podlagi njegovega zahtevka, če ga vloži najpozneje v treh mesecih po prenehanju delovnega razmerja delavca.
1
−
(1) Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti.
1
+
(1) Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti. Osnova za odmero denarnega nadomestila za zavarovanca iz drugega odstavka prejšnjega člena je njegova povprečna mesečna plača, prejeta v obdobju petih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti.
2
·
(2) Če je zavarovanec v obdobju iz prejšnjega odstavka prejemal nadomestilo plače v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zavarovanju za starševsko varstvo, se v osnovo za odmero denarnega nadomestila upošteva povprečna plača, prejeta za zadnjih osem mesecev. Če je zavarovanec plačo prejemal krajše obdobje, se za manjkajoče mesece upošteva prejeto nadomestilo.
2
·
(2) Če je zavarovanec v obdobju iz prejšnjega odstavka prejemal nadomestilo plače v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zavarovanju za starševsko varstvo, se v osnovo za odmero denarnega nadomestila upošteva povprečna plača, prejeta za zadnjih osem mesecev. Če je zavarovanec plačo prejemal krajše obdobje, se za manjkajoče mesece upošteva prejeto nadomestilo.
3
·
(3) Zavarovancu, ki je v obdobju iz prvega odstavka tega člena delal krajši delovni čas v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zavarovanju za starševski dopust, se v osnovo za odmero denarnega nadomestila upošteva prejeta plača, preračunana na polni delovni čas.
3
·
(3) Zavarovancu, ki je v obdobju iz prvega odstavka tega člena delal krajši delovni čas v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zavarovanju za starševski dopust, se v osnovo za odmero denarnega nadomestila upošteva prejeta plača, preračunana na polni delovni čas.
4
·
(4) Zavarovancu, ki v obdobju iz prvega odstavka tega člena ni prejemal plače niti nadomestila plače, se v osnovo za odmero denarnega nadomestila upošteva plača, prejeta za zadnjih osem mesecev, oziroma se, če je plačo prejemal krajše obdobje, za manjkajoče mesece upošteva njegova osnovna plača, povečana za dodatek za delovno dobo, ki bi jo zavarovanec prejel, če bi delal.
4
·
(4) Zavarovancu, ki v obdobju iz prvega odstavka tega člena ni prejemal plače niti nadomestila plače, se v osnovo za odmero denarnega nadomestila upošteva plača, prejeta za zadnjih osem mesecev, oziroma se, če je plačo prejemal krajše obdobje, za manjkajoče mesece upošteva njegova osnovna plača, povečana za dodatek za delovno dobo, ki bi jo zavarovanec prejel, če bi delal.
5
·
(5) Osnova za odmero denarnega nadomestila samozaposlenih in tistih, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni prostovoljno, je povprečna osnova, od katere so bili v obdobju iz prvega odstavka tega člena - oziroma pri prostovoljnih zavarovancih v obdobju enajstih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti - plačani prispevki.
5
·
(5) Osnova za odmero denarnega nadomestila samozaposlenih in tistih, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni prostovoljno, je povprečna osnova, od katere so bili v obdobju iz prvega odstavka tega člena - oziroma pri prostovoljnih zavarovancih v obdobju enajstih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti - plačani prispevki.
+
6
+
(6) Osnova za odmero denarnega nadomestila se ugotavlja na podlagi podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev, ki jih zavezanci posredujejo davčnemu organu na predpisanih obrazcih (REK obrazci). Če zavezanec davčnemu organu za delavca ni posredoval predpisanih REK obrazcev, se osnova za odmero denarnega nadomestila določi na podlagi podatkov, ki jih zavodu na njegovo zahtevo posreduje delodajalec.
1
−
(1) Denarno nadomestilo se prve tri mesece izplačuje v višini 80 odstotkov od osnove. Nadaljnje mesece se denarno nadomestilo izplačuje v višini 60 odstotkov od osnove.
1
+
(1) Denarno nadomestilo se prve tri mesece odmeri v višini 80 odstotkov od osnove, v nadaljnjih devetih mesecih pa v višini 60 odstotkov od osnove. Po izteku tega obdobja se denarno nadomestilo odmeri v višini 50 odstotkov od osnove.
2
−
(2) Najnižji znesek denarnega nadomestila ne sme biti nižji od 350 eurov.
2
+
(2) Denarno nadomestilo, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, se zavarovancu izplačuje:
3
−
(3) Najvišji znesek denarnega nadomestila ne sme biti višji od trikratnika najnižjega zneska.
3
+
- prve tri mesece najmanj v višini 70 odstotkov minimalne plače in največ v višini 130 odstotkov minimalne plače,
4
−
(4) Če je bil zavarovanec v zadnjih devetih mesecih več kot polovico časa zaposlen s krajšim delovnim časom od polnega, ki v povprečju ni presegel 15 ur na teden, ali je opravljal delo v tem obsegu na drugi pravni podlagi, se višina denarnega nadomestila odmeri sorazmerno času trajanja zaposlitve na mesec brez upoštevanja določbe drugega odstavka tega člena o najnižjem denarnem nadomestilu.
4
+
- naslednje tri mesece najmanj v višini 70 odstotkov minimalne plače in največ v višini 110 odstotkov minimalne plače,
5
−
(5) Zavarovancu pripada nadomestilo za tiste dneve, ki se ob upoštevanju 40-urnega delovnega časa kot polnega delovnega časa in petdnevnega delovnega tedna štejejo kot delovni dnevi, in za dela proste dneve, določene z zakonom.
5
+
- naslednje tri mesece najmanj v višini 70 odstotkov minimalne plače in največ v višini 100 odstotkov minimalne plače,
6
−
(6) Denarno nadomestilo, odmerjeno po določbah tega člena, se usklajuje v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
6
+
- naslednje tri mesece najmanj v višini 70 odstotkov minimalne plače in največ v višini 90 odstotkov minimalne plače,
+
7
+
- po dvanajstih mesecih pa najmanj v višini 70 odstotkov minimalne plače in največ v višini 80 odstotkov minimalne plače.
+
8
+
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se zavarovancu, ki je bil v zadnjih desetih mesecih več kot polovico časa zaposlen s krajšim delovnim časom od polnega, ali je opravljal delo v tem obsegu na drugi pravni podlagi, višina denarnega nadomestila odmeri brez upoštevanja določbe prejšnjega odstavka o najnižjem denarnem nadomestilu. Prejšnji stavek se ne uporablja za zavarovance iz tretjega odstavka prejšnjega člena, ki so v tem obdobju delali krajši delovni čas od polnega v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zavarovanju za starševski dopust.
+
9
+
(4) Zavarovancu pripada nadomestilo za tiste dneve, ki se ob upoštevanju 40-urnega delovnega časa kot polnega delovnega časa in petdnevnega delovnega tedna štejejo kot delovni dnevi, in za dela proste dneve, določene z zakonom.
+
10
+
(5) Denarno nadomestilo, odmerjeno po določbah tega člena, se usklajuje v skladu z rastjo minimalne plače.
1
·
(1) Pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji.
1
·
(1) Pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji.
2
−
(2) Med razloge iz prvega odstavka tega člena se šteje prenehanje pogodbe o zaposlitvi:
2
+
(2) Med razloge iz prejšnjega odstavka se šteje prenehanje pogodbe o zaposlitvi:
3
·
- na podlagi pisnega sporazuma;
3
·
- na podlagi pisnega sporazuma;
4
·
- zaradi redne odpovedi, ki jo je podal delavec, razen v primeru, ko zakon, ki ureja delovna razmerja, določa, da ima delavec kljub redni odpovedi enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogov;
4
·
- zaradi redne odpovedi, ki jo je podal delavec, razen v primeru, ko zakon, ki ureja delovna razmerja, določa, da ima delavec kljub redni odpovedi enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogov;
5
·
- zaradi delodajalčeve redne odpovedi, podane delavcu iz krivdnega razloga;
5
·
- zaradi delodajalčeve redne odpovedi, podane delavcu iz krivdnega razloga;
6
−
- zaradi delodajalčeve redne odpovedi, ker delavec ni sprejel predloga delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas;
6
+
- zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti v primerih, ko je delodajalec delavcu ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, delavec pa je to ponudbo odklonil;
7
−
- zaradi delodajalčeve izredne odpovedi, razen izredne odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela;
7
+
- zaradi delodajalčeve izredne odpovedi;
8
·
- zaradi izredne odpovedi s strani delodajalca prenosnika, ker je delavec odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku;
8
·
- zaradi izredne odpovedi s strani delodajalca prenosnika, ker je delavec odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku;
9
−
- zaradi delodajalčeve redne odpovedi iz razlogov, ki jih kot neutemeljene odpovedne razloge izrecno določa zakon, ki ureja delovna razmerja, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva;
9
+
- zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva;
10
−
- zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstva delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva;
10
+
- če starejšemu delavcu, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja delovna razmerja, ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga;
11
−
- če starejšemu delavcu, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja delovna razmerja, ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga;
11
+
- če delavec v času odpovednega roka neupravičeno odkloni novo ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, ki mu jo ponudi delodajalec ali zavod pri drugem delodajalcu;
12
−
- zaradi prenehanja funkcije ali imenovanja nosilca javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, pa delavec ni uveljavljal pravice do vrnitve na delo skladno s predpisi, ki to omogočajo.
12
+
- zaradi prenehanja funkcije ali imenovanja nosilca javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, pa delavec ni uveljavljal pravice do vrnitve na delo v skladu s predpisi.
13
·
(3) Ne glede na določbe prve in druge alineje prejšnjega odstavka lahko pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti uveljavi:
13
·
(3) Ne glede na določbe prve in druge alineje prejšnjega odstavka lahko pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti uveljavi:
14
·
- zavarovanec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi preselitve in zaposlitve njegovega zakonca ali osebe, s katero najmanj eno leto živi v zunajzakonski skupnosti, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom;
14
·
- zavarovanec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi preselitve in zaposlitve njegovega zakonca ali osebe, s katero najmanj eno leto živi v zunajzakonski skupnosti, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom;
15
·
- zavarovanec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi, ker so se mu pri spremembi delodajalca po zakonu, ki ureja delovna razmerja, iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi;
15
·
- zavarovanec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi, ker so se mu pri spremembi delodajalca po zakonu, ki ureja delovna razmerja, iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi;
16
−
- eden od staršev, ki redno odpove ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, ki je uveljavil pravico do plačila prispevkov za socialna zavarovanja po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, ko mu ta pravica preneha;
16
+
- eden od staršev, ki redno odpove ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, ki je uveljavil pravico do plačila prispevkov za socialna zavarovanja po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, ko mu ta pravica preneha.
17
−
- zavarovanec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi, ker mu delodajalec več kot šest mesecev v zadnjih dvanajstih mesecih ni plačeval prispevkov za socialno varnost.
17
+
(4) Pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti:
18
−
(4) Zavarovanci, ki niso bili zavarovani na podlagi delovnega razmerja, ne morejo uveljaviti pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica objektivnih razlogov. Med objektivne razloge za odjavo iz zavarovanja se štejejo zlasti dalj časa trajajoča bolezen zavarovanca, insolventnost, stečaj, elementarna nesreča, večja materialna škoda na premoženju zavarovanca, izguba poslovnega prostora ali izguba poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje in drugi primerljivi objektivni razlogi.
18
+
- zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne pokojnine v skladu s četrtim odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 44/14 - ORZPIZ206, 85/14 - ZUJF-B, 95/14 - ZUJF-C, 90/15 - ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17 in 28/19),
19
−
(5) Ne glede na prejšnji odstavek zavarovanci, ki so bili prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, ne morejo pridobiti pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica prenehanja pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za zavarovanje, temveč posledica prostovoljnega izstopa.
19
+
- zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine po predpisih, ki urejajo poklicno zavarovanje.
+
20
+
(5) Zavarovanci, ki niso bili zavarovani na podlagi delovnega razmerja, ne morejo uveljaviti pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica objektivnih razlogov. Med objektivne razloge za odjavo iz zavarovanja se štejejo zlasti dalj časa trajajoča bolezen zavarovanca, insolventnost, stečaj, elementarna nesreča, večja materialna škoda na premoženju zavarovanca, izguba poslovnega prostora ali izguba poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje in drugi primerljivi objektivni razlogi.
+
21
+
(6) Ne glede na prejšnji odstavek zavarovanci, ki so bili prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, ne morejo pridobiti pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica prenehanja pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za zavarovanje, temveč posledica prostovoljnega izstopa.
1
·
(1) Pravica do denarnega nadomestila in pravica do plačila prispevkov do upokojitve zavarovancu mirujeta, če:
1
·
(1) Pravica do denarnega nadomestila in pravica do plačila prispevkov do upokojitve zavarovancu mirujeta, če:
2
−
- obvezno ali prostovoljno služi vojaški rok, opravlja nadomestno civilno službo oziroma usposabljanje za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije, je vpoklican kot pogodbeni pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske k opravljanju vojaške službe v miru ali je pozvan ali napoten na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči pogodbenega pripadnika Civilne zaščite;
2
+
- obvezno ali prostovoljno služi vojaški rok, opravlja nadomestno civilno službo, je vpoklican kot pogodbeni pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske k opravljanju vojaške službe v miru ali je pozvan ali napoten na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči pogodbenega pripadnika Civilne zaščite;
3
·
- je v priporu ali na prestajanju zaporne kazni ali vzgojnega, varstvenega ukrepa ali varnostnega ukrepa, zaradi katerega do šest mesecev ne more biti na razpolago zavodu;
3
·
- je v priporu ali na prestajanju zaporne kazni ali vzgojnega, varstvenega ukrepa ali varnostnega ukrepa, zaradi katerega do šest mesecev ne more biti na razpolago zavodu;
4
·
- prejema starševsko nadomestilo ali starševski dodatek po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke;
4
·
- prejema starševsko nadomestilo ali starševski dodatek po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke;
5
−
- je nezmožen za delo iz zdravstvenih razlogov za čas, ko prejema nadomestilo v breme sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja;
−
6
·
- je vključen v program javnih del;
5
·
- je vključen v program javnih del;
7
·
- se vključi v poklicno rehabilitacijo po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
6
·
- se vključi v poklicno rehabilitacijo po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
8
·
- ne prebiva v Republiki Sloveniji, razen če mednarodni akt določa drugače;
7
·
- ne prebiva v Republiki Sloveniji, razen če mednarodni akt določa drugače;
9
−
- opravlja naloge družinskega pomočnika za obdobje, krajše od devet mesecev, če prenehanje opravljanja teh nalog ni nastalo iz razlogov, ki se po zakonu, ki ureja socialno varstvo, obravnavajo enako kot krivdni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
8
+
- opravlja naloge oskrbovalca družinskega člana za obdobje, krajše od desetih mesecev, če prenehanje opravljanja teh nalog ni nastalo iz razlogov, ki se po zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo, obravnavajo enako kot krivdni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
10
·
(2) Čas mirovanja se ne všteva v čas trajanja pravice, ki pripada zavarovancu po določbah tega zakona.
9
·
(2) Čas mirovanja se ne všteva v čas trajanja pravice, ki pripada zavarovancu po določbah tega zakona.
1
·
(1) Zavarovancu preneha pravica do denarnega nadomestila:
1
·
(1) Zavarovancu preneha pravica do denarnega nadomestila:
2
·
- z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, razen v primeru iz 66. člena tega zakona;
2
·
- z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, razen v primeru iz 66. člena tega zakona;
3
·
- z dnem, ko začne opravljati delo na podlagi drugega pravnega razmerja, ki je podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti;
3
·
- z dnem, ko začne opravljati delo na podlagi drugega pravnega razmerja, ki je podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti;
4
·
- z dnem, ko se vpiše v register kot samozaposlena oseba;
4
·
- z dnem, ko se vpiše v register kot samozaposlena oseba;
5
−
- z dnem, ko vpiše v register gospodarsko družbo ali zavod in kot edini družbenik prevzame njeno vodenje, ali z dnem, ko se v njej zaposli;
5
+
- z dnem, ko kot družbenik postane poslovodna oseba v osebni in kapitalski družbi, z dnem, ko kot ustanovitelj postane poslovodna oseba v zavodu ali z dnem, ko se v družbi ali zavodu zaposli;
6
−
- z dnem, ko dopolni 65 let starosti oziroma ko pridobi status upokojenca;
6
+
- z dnem, ko dopolni 67 let starosti ali ko izpolni pogoje za pridobitev starostne pokojnine v skladu s prvo alinejo četrtega odstavka 63. člena tega zakona;
7
·
- z dnem pravnomočnosti odločbe, s katero je ugotovljena njegova popolna nezmožnost za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
7
·
- z dnem pravnomočnosti odločbe, s katero je ugotovljena njegova popolna nezmožnost za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
8
−
- ko je posredoval nepopolne ali neresnične podatke o dejstvih, od katerih so odvisni pridobitev, odmera ali izplačevanje denarnega nadomestila;
−
9
·
- ko preteče šest mesecev pripora in ta še ni odpravljen oziroma z dnem, ko nastopi prestajanje zaporne kazni, daljše od šestih mesecev;
8
·
- ko preteče šest mesecev pripora in ta še ni odpravljen oziroma z dnem, ko nastopi prestajanje zaporne kazni, daljše od šestih mesecev;
10
−
- s prvim dnem v mesecu, v katerem je opustil obveznost sprotnega obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo dodatnega dohodka, opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo;
9
+
- s prvim dnem v mesecu, v katerem je opustil obveznost obveščanja zavoda o vsaki podlagi za izplačilo dodatnega dohodka, kot je določeno v petem odstavku 67. člena tega zakona;
11
−
- z dnem nastanka razloga iz tretje, četrte in desete alineje prvega odstavka 129. člena tega zakona oziroma z dnem ugotovitve organa prve stopnje, da obstaja razlog iz pete, osme in devete alineje prvega odstavka 129. člena tega zakona;
10
+
- z dnem nastanka razloga iz tretje ali četrte alineje prvega odstavka 129. člena tega zakona ali z dnem ponovne ugotovitve organa prve stopnje, da obstaja razlog iz devete alineje prvega odstavka 129. člena tega zakona;
12
−
- z dnem, ko se sam odjavi iz evidence brezposelnih oseb.
11
+
- z dnem nastanka razloga iz desete alineje prvega odstavka 129. člena tega zakona oziroma z dnem ugotovitve organa prve stopnje, da obstaja razlog iz pete ali osme alineje prvega odstavka 129. člena tega zakona;
13
−
(2) O predčasnem prenehanju pravice do denarnega nadomestila zavod odloči po uradni dolžnosti.
12
+
- z dnem, ko mu preneha status brezposelne osebe.
14
−
(3) Poleg primerov, določenih v zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, se odpravi odločba o priznanju pravice do denarnega nadomestila tudi v primeru, ko je po njeni izdaji s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljeno, da je zavarovancu nezakonito prenehalo delovno razmerje in ga je delodajalec dolžan pozvati nazaj na delo oziroma je delovno razmerje vzpostavljeno do datuma, ki ga določi sodišče, kadar po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, samo odloči o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
13
+
(2) O predčasnem prenehanju pravice do denarnega nadomestila zavod odloči po uradni dolžnosti v enem mesecu od dneva, ko je izvedel za okoliščino iz prejšnjega odstavka tega člena. Odločba o prenehanju pravice do denarnega nadomestila se lahko izda v 25 mesecih od dneva dokončnosti odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila.
15
−
(4) Določba prejšnjega odstavka o odpravi odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila velja tudi v primeru, ko zavarovanec v delovnem sporu, v katerem zahteva varstvo svojih pravic skladno s sedmo in osmo alinejo drugega odstavka 63. člena tega zakona, umakne tožbo ali sklene sodno poravnavo oziroma sporazum, ki ne obsegata ugotovitve glede zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
14
+
(3) Poleg primerov, določenih v zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, se odpravi odločba o priznanju pravice do denarnega nadomestila tudi v primeru, ko je po njeni izdaji s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljeno, da je zavarovancu nezakonito prenehalo delovno razmerje in ga je delodajalec dolžan pozvati nazaj na delo oziroma je delovno razmerje vzpostavljeno do datuma, ki ga določi sodišče, kadar po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, samo odloči o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
16
−
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena se odločba o priznanju denarnega nadomestila ne odpravi, če je zavarovanec v delovnem sporu uspel zoper delodajalca, ki je v postopku likvidacije ali stečaja po zakonu, ki ureja postopke zaradi insolventnosti, ali če tudi po enem letu od uvedbe postopka za prisilno izvršitev sodbe, ta še ni izvršena.
15
+
(4) Določba prejšnjega odstavka o odpravi odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila velja tudi v primeru, ko zavarovanec v delovnem sporu, v katerem zahteva varstvo svojih pravic skladno s sedmo alinejo drugega odstavka 63. člena tega zakona, umakne tožbo ali sklene sodno poravnavo oziroma sporazum, ki ne obsegata ugotovitve glede zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
+
16
+
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena se odločba o priznanju denarnega nadomestila ne odpravi, če je zavarovanec v delovnem sporu uspel zoper delodajalca, ki je v postopku likvidacije ali stečaja po zakonu, ki ureja postopke zaradi insolventnosti, ali če tudi po enem letu od uvedbe postopka za prisilno izvršitev sodbe v delu, ki se nanaša na izplačilo plač in prispevkov, ta še ni izvršena.
+
1
+
Prejemniku denarnega nadomestila, ki prvič krši obveznosti iz devete alineje prvega odstavka 129. člena tega zakona, zavod ponudi možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah kršitve ter predloži dokazila v zvezi z okoliščinami kršitve. Če prejemnik denarnega nadomestila ne izkaže opravičljivih razlogov za kršitev ali se iz neupravičenih razlogov ne odzove na povabilo na osebno zaslišanje ali na poziv, da se izjavi o ugotovljenih kršitvah v roku, ki ga določi zavod, zavod izda odločbo, s katero se mu denarno nadomestilo ne glede na drugi odstavek 62. člena tega zakona z dnem nastanka razloga iz navedene določbe za naslednja dva meseca zniža za 30 odstotkov mesečnega zneska denarnega nadomestila, ki mu je priznan na dan storitve prve kršitve.
1
·
(1) Zavarovanec, ki išče zaposlitev s polnim delovnim časom in sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, obdrži za razliko do polnega delovnega časa pravico do izplačevanja sorazmernega dela denarnega nadomestila oziroma do sorazmernega dela plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev.
1
·
(1) Zavarovanec, ki išče zaposlitev s polnim delovnim časom in sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, obdrži za razliko do polnega delovnega časa pravico do izplačevanja sorazmernega dela denarnega nadomestila oziroma do sorazmernega dela plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev.
2
−
(2) Če je zaposlitev iz prejšnjega odstavka trajala vsaj devet mesecev, ima zavarovanec, ki mu je med zaposlitvijo denarno nadomestilo prenehalo, ker ga je v celoti izkoristil, pravico, da po prenehanju zaposlitve znova uveljavlja denarno nadomestilo na podlagi zavarovalne dobe, dosežene v tem času.
2
+
(2) Če je zaposlitev iz prejšnjega odstavka trajala vsaj deset mesecev, ima zavarovanec, ki mu je med zaposlitvijo denarno nadomestilo prenehalo, ker ga je v celoti izkoristil, pravico, da po prenehanju zaposlitve znova uveljavlja denarno nadomestilo na podlagi zavarovalne dobe, dosežene v tem času.
3
·
(3) Če upravičenec do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev uveljavi pravico iz prejšnjega odstavka, mu z dnem uveljavitve denarnega nadomestila pravica do plačila prispevkov preneha. Če tak zavarovanec do izteka denarnega nadomestila ne izpolni pogojev za upokojitev, lahko skladno z določbami tega zakona uveljavi preostali del še neizkoriščene pravice plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do upokojitve.
3
·
(3) Če upravičenec do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev uveljavi pravico iz prejšnjega odstavka, mu z dnem uveljavitve denarnega nadomestila pravica do plačila prispevkov preneha. Če tak zavarovanec do izteka denarnega nadomestila ne izpolni pogojev za upokojitev, lahko skladno z določbami tega zakona uveljavi preostali del še neizkoriščene pravice plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do upokojitve.
4
·
(4) Pravicam, določenim s tem členom, se zavarovanec lahko odpove. Odpoved mora biti pisna, preklic odpovedi je možen do izdaje odločbe o priznanju nove pravice.
4
·
(4) Pravicam, določenim s tem členom, se zavarovanec lahko odpove. Odpoved mora biti pisna, preklic odpovedi je možen do izdaje odločbe o priznanju nove pravice.
+
1
+
(1) Prejemniku denarnega nadomestila, ki ima doseženo 1., 2., 3., 4. ali 5. raven izobrazbe po SOK in ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila sklene delovno razmerje s polnim delovnim časom pri delodajalcu, ki ni njegov zadnji delodajalec pred nastankom brezposelnosti, in v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ne gre za povezano družbo zadnjega delodajalca, zavod do izteka obdobja, za katerega mu je bila navedena pravica priznana z dokončno odločbo, vendar največ še 12 mesecev po zaposlitvi, mesečno za pretekli mesec izplačuje spodbudo za zaposlitev v višini 20 odstotkov od mesečnega neto zneska denarnega nadomestila, priznanega na dan sklenitve pogodbe o zaposlitvi, če oseba ohrani zaposlitev za polni delovni čas za celotno obdobje izplačevanja spodbude za zaposlitev.
+
2
+
(2) Spodbude iz prejšnjega odstavka ne more uveljaviti prejemnik denarnega nadomestila, ki je v okviru srednješolskega izobraževanja pridobil izobrazbo za deficitarni poklic, določen s politiko štipendiranja v skladu z zakonom, ki ureja štipendiranje.
+
3
+
(3) Upravičenec spodbudo iz prvega odstavka tega člena uveljavi z vlogo, ki jo vloži pri zavodu v 30 dneh od sklenitve pogodbe o zaposlitvi, ki jo obvezno priloži vlogi. O vlogi odloča zavod v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
+
4
+
(4) Za vročanje odločb, odločanje o pritožbah in uveljavljanje sodnega varstva se uporabljajo četrti do sedmi odstavek 118. člena tega zakona.
+
5
+
(5) Upravičenost do spodbude iz prvega odstavka tega člena preneha s prenehanjem delovnega razmerja ter ne vpliva na možnost in pogoje morebitnega ponovnega uveljavljanja pravice do denarnega nadomestila.
+
6
+
(6) Do spodbude iz prvega odstavka tega člena ni upravičen udeleženec javnih del.
+
1
+
(1) Prejemniku denarnega nadomestila, starejšemu od 59 let, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila sklene delovno razmerje s polnim delovnim časom pri delodajalcu, ki ni njegov zadnji delodajalec pred nastankom brezposelnosti, in v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ne gre za povezano družbo zadnjega delodajalca, zavod do izteka obdobja, za katerega mu je bila navedena pravica priznana z dokončno odločbo, vendar največ še 12 mesecev po zaposlitvi, mesečno za pretekli mesec izplačuje spodbudo za zaposlitev v višini 40 odstotkov od mesečnega neto zneska denarnega nadomestila, priznanega na dan sklenitve pogodbe o zaposlitvi, če oseba ohrani zaposlitev za polni delovni čas za celotno obdobje izplačevanja spodbude za zaposlitev.
+
2
+
(2) Upravičenec spodbudo iz prejšnjega odstavka uveljavi z vlogo, ki jo vloži pri zavodu v 30 dneh od sklenitve pogodbe o zaposlitvi, ki jo obvezno priloži vlogi. O vlogi odloča zavod v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
+
3
+
(3) Za vročanje odločb, odločanje o pritožbah in uveljavljanje sodnega varstva se uporabljajo četrti do sedmi odstavek 118. člena tega zakona.
+
4
+
(4) Upravičenost do spodbude iz prvega odstavka tega člena preneha s prenehanjem delovnega razmerja ter ne vpliva na možnost in pogoje morebitnega ponovnega uveljavljanja pravice do denarnega nadomestila.
+
5
+
(5) Do spodbude iz prvega odstavka tega člena ni upravičen udeleženec javnih del.
+
6
+
(6) Prejemniku denarnega nadomestila, ki izpolnjuje pogoje za uveljavljanje spodbude iz tega člena in spodbude iz prejšnjega člena, se prizna spodbuda iz tega člena.
1
·
(1) Denarno nadomestilo se zniža zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila med brezposelnostjo opravi delo, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po plačilu davkov in obveznih prispevkov mesečno presega 200 eurov.
1
·
(1) Denarno nadomestilo se zniža zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila med brezposelnostjo opravi delo, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po plačilu davkov in obveznih prispevkov mesečno presega 200 eurov.
2
·
(2) Kot dohodek iz dela se šteje vsak dohodek iz katerega koli pogodbenega razmerja, na podlagi katerega zavarovanec opravi fizično ali intelektualno delo, vključno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela. Kot dohodek iz dela se šteje tudi dohodek za opravljeno delo oziroma storitev prokurista ali za vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba.
2
·
(2) Kot dohodek iz dela se šteje vsak dohodek iz katerega koli pogodbenega razmerja, na podlagi katerega zavarovanec opravi fizično ali intelektualno delo, vključno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela. Kot dohodek iz dela se šteje tudi dohodek za opravljeno delo oziroma storitev prokurista ali za vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba.
3
−
(3) Denarno nadomestilo se zavarovancu zniža za 50 odstotkov dohodka iz dela, ki presega znesek iz prvega odstavka tega člena. Če zavarovanec preživlja mladoletne otroke, se denarno nadomestilo za vsakega otroka poveča za deset odstotkov polnega zneska denarnega nadomestila, ki bi mu pripadalo, če ne bi ustvaril dohodka iz dela, vendar največ do polnega zneska denarnega nadomestila.
3
+
(3) Denarno nadomestilo se zavarovancu zniža za 50 odstotkov dohodka iz dela, ki presega znesek iz prvega odstavka tega člena. Če zavarovanec preživlja mladoletne otroke, se denarno nadomestilo za vsakega otroka poveča za deset odstotkov polnega zneska denarnega nadomestila, ki bi mu pripadalo, če ne bi ustvaril dohodka iz dela, vendar največ do polnega zneska denarnega nadomestila.
4
·
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se znižanje ne izvede, če bi bilo denarno nadomestilo treba znižati za manj kot 20 eurov.
4
·
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se znižanje ne izvede, če bi bilo denarno nadomestilo treba znižati za manj kot 20 eurov.
5
−
(5) Če že ob prijavi in uveljavitvi zahtevka za denarno nadomestilo obstaja podlaga za izplačilo dohodka iz dela, je zavarovanec o njej dolžan obvestiti zavod ob prijavi, sicer pa v roku treh dni po nastanku. O opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo je zavarovanec dolžan sproti obveščati zavod. Denarno nadomestilo se zavarovancu zniža v mesecu, v katerem je prejel plačilo za delo, oziroma v naslednjem mesecu po prejetem plačilu, če obvestila o prejetem plačilu ni več mogoče upoštevati pri obračunu denarnega nadomestila za tekoči mesec.
5
+
(5) Zavarovanec je dolžan zavod obvestiti o vsaki podlagi za izplačilo dohodka iz dela iz drugega odstavka tega člena ne glede na dogovorjeno višino plačila za opravljeno delo. Če ta podlaga obstaja že ob uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila, je o njej dolžan obvestiti zavod ob uveljavljanju denarnega nadomestila, sicer pa v osmih dneh po njenem nastanku. Denarno nadomestilo se zavarovancu zniža v mesecu, v katerem je prejel plačilo za delo, oziroma v naslednjem mesecu po prejetem plačilu, če obvestila o prejetem plačilu ni več mogoče upoštevati pri obračunu denarnega nadomestila za tekoči mesec.
6
·
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se pri zadnjem obroku denarnega nadomestila, do katerega je upravičen zavarovanec, znižanje opravi že na podlagi dogovorjenega plačila za opravljeno delo.
6
·
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se pri zadnjem obroku denarnega nadomestila, do katerega je upravičen zavarovanec, znižanje opravi že na podlagi dogovorjenega plačila za opravljeno delo.
7
·
(7) Zavod plačuje zavarovancu, ki je pridobil dohodke iz dela, prispevek za zavarovanje za primer brezposelnosti od osnove pred zmanjšanjem denarnega nadomestila.
7
·
(7) Zavod plačuje zavarovancu, ki je pridobil dohodke iz dela, prispevek za zavarovanje za primer brezposelnosti od osnove pred zmanjšanjem denarnega nadomestila.
8
·
(8) Zavarovancu, ki ne ravna v skladu z določbami tega člena, preneha pravica do denarnega nadomestila in mora vrniti neupravičeno prejete zneske denarnega nadomestila.
8
·
(8) Zavarovancu, ki ne ravna v skladu z določbami tega člena, preneha pravica do denarnega nadomestila in mora vrniti neupravičeno prejete zneske denarnega nadomestila.
1
−
Zavarovanec, ki je državljan Republike Slovenije, države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije, in zavarovanec, ki je tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, in mu po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjka največ eno leto ter je brezposelna oseba, je upravičenec do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
1
+
(1) Zavarovanec, ki je državljan Republike Slovenije, države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije, in zavarovanec, ki je tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, in mu po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjka največ eno leto ter je brezposelna oseba, je upravičenec do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
+
2
+
(2) Zavarovanec lahko uveljavlja pravico iz prejšnjega odstavka tega člena v 30 dneh po izteku pravice do denarnega nadomestila.
+
3
+
(3) Rok iz prejšnjega odstavka ne teče v primerih, določenih v tretjem odstavku 119. člena tega zakona. Zavarovanec mora vlogo za uveljavitev pravice iz prvega odstavka tega člena vložiti v 30 dneh po prenehanju razloga, zaradi katerega rok ni tekel.
+
4
+
(4) Zavarovancu pravica iz prvega odstavka tega člena preneha v primerih iz prve do šeste in devete do enajste alineje prvega odstavka 65. člena tega zakona.
+
5
+
(5) Zavarovanec, ki pravice iz prvega odstavka tega člena ni v celoti izkoristil zaradi vključitve v delo, ki je po določbah prejšnjega odstavka tega člena razlog za prenehanje pravice, ima v primeru nastanka ponovne brezposelnosti pravico uveljavljati preostali, še neizkoriščeni del pravice do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev.
1
·
(1) V zavarovalno dobo za odmero pravice do denarnega nadomestila se pri ponovnem uveljavljanju pravice ne vštevata zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu pravica do denarnega nadomestila že odmerjena, in zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila.
1
·
(1) V zavarovalno dobo za odmero pravice do denarnega nadomestila se pri ponovnem uveljavljanju pravice ne vštevata zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu pravica do denarnega nadomestila že odmerjena, in zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila.
2
−
(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za zavarovance, ki so ob ponovnem uveljavljanju pravice starejši od 55 let in imajo več kot 30 let zavarovalne dobe.
2
+
(2) Zavarovancem, ki so ob ponovnem uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila na dan nastanka brezposelnosti že dopolnili starost 59 let in 37 let zavarovalne dobe ter so v zadnjih 24 mesecih pred nastankom brezposelnosti pridobili najmanj 16 mesecev zavarovalne dobe, pri čemer se v zavarovalno dobo ne štejeta zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila in zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja nadomestila prejemnikov, ki nimajo pravice do dopusta po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, se denarno nadomestilo določi ob upoštevanju celotne dopolnjene zavarovalne dobe.
1
−
(1) Zavarovanec, ki zaradi mirovanja ali prenehanja ni v celoti izkoristil pravice do denarnega nadomestila, ima po prenehanju razlogov za mirovanje ali v primeru ponovne brezposelnosti pravico uveljavljati preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila.
1
+
(1) Zavarovanec, ki zaradi mirovanja ni v celoti izkoristil priznane pravice do denarnega nadomestila, ima po prenehanju razlogov za mirovanje pravico uveljavljati preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila.
2
−
(2) Pravica do preostalega dela denarnega nadomestila se prizna v že določeni višini, usklajeni po določbi 62. člena tega zakona in se izplačuje enako kot denarno nadomestilo.
2
+
(2) Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi zavarovanec, ki pravice do denarnega nadomestila ni v celoti izkoristil zaradi vključitve v delo, ki je po določbah tega zakona razlog za prenehanje pravice, razen če ima pogoje za priznanje nove pravice, določene v 59. členu tega zakona, in če njegova ponovna brezposelnost ni nastala iz razloga, zaradi katerega se po določbah tega zakona priznanje pravice odkloni.
3
−
(3) Določba prvega odstavka tega člena ne velja v primerih, ko je zavarovancu pravica prenehala iz razlogov, določenih v sedmi, deseti in enajsti alineji prvega odstavka 65. člena tega zakona.
3
+
(3) Če je trajanje pravice do neizkoriščenega dela denarnega nadomestila daljše kot bi bilo trajanje nove pravice, se zavarovanec lahko odloči, da bo namesto nove pravice uveljavil preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila. Odločitev o tem mora biti pisna. Preklic odločitve je možen le do izdaje odločbe organa prve stopnje.
+
4
+
(4) Zavarovalna doba, ki zaradi odločitve zavarovanca, da bo uveljavil preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila, še ni bila upoštevana, se upošteva ob naslednjem uveljavljanju denarnega nadomestila.
+
5
+
(5) Pravica do preostalega, še neizkoriščenega dela denarnega nadomestila se prizna v že odmerjeni višini, usklajeni po določbi 62. člena tega zakona, neizkoriščeni del denarnega nadomestila pa se izplačuje enako kot denarno nadomestilo.
1
−
(1) Zavarovanec, ki je po prenehanju pravice do denarnega nadomestila ali v času njenega mirovanja dosegel zavarovalno dobo v trajanju devetih mesecev ali več, ki za odmero pravice še ni bila upoštevana, in izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, najprej izkoristi preostali del še neizkoriščene pravice, nato pa novo pravico, odmerjeno od zavarovalne dobe po 69. členu tega zakona.
1
+
IV. poglavje IZVAJALCI UKREPOV
2
−
(2) Če želi zavarovanec takoj uveljaviti pravico, odmerjeno od še neupoštevane zavarovalne dobe, se lahko odpove pravici do preostalega dela denarnega nadomestila. Odpoved mora biti pisna. Preklic odpovedi je možen le do izdaje odločbe o priznanju nove pravice do denarnega nadomestila.
−
3
−
(3) Določbe tega člena ne veljajo za zavarovanca iz drugega odstavka 69. člena tega zakona, kateremu se pravica do denarnega nadomestila po vsakokratni ponovni zaposlitvi v trajanju vsaj devetih mesecev v zadnjih 24 mesecih odmerja od celotne dosežene zavarovalne dobe. IV. poglavje IZVAJALCI UKREPOV
−
1
·
Ukrepe iz 15. člena tega zakona lahko izvajajo naslednji izvajalci:
1
·
Ukrepe iz 15. člena tega zakona lahko izvajajo naslednji izvajalci:
+
2
+
- ministrstvo, pristojno za delo;
2
·
- Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje;
3
·
- Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje;
3
−
- domači ali tuji pravni subjekti s sedežem v Republiki Sloveniji, ki pridobijo koncesijo po določbah tega zakona;
4
+
- domači ali tuji pravni subjekti s sedežem v Republiki Sloveniji, konfederacije ali zveze sindikatov, reprezentativnih na območju države, in združenja delodajalcev, reprezentativna na območju države, ki pridobijo koncesijo po določbah tega zakona;
4
−
- Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (v nadaljnjem besedilu: izvajalci ukrepov).
5
+
- Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. (v nadaljnjem besedilu: izvajalci ukrepov).
5
·
1. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
6
·
1. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
1
·
(1) Zavod izvaja ukrepa iz prve in druge alineje prvega odstavka 15. člena tega zakona kot javno službo, ukrepa iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 15. člena pa kot javno pooblastilo.
1
·
(1) Zavod izvaja ukrepa iz prve in druge alineje prvega odstavka 15. člena tega zakona kot javno službo, ukrepa iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 15. člena pa kot javno pooblastilo.
2
−
(2) Zavod vodi evidence, predpisane s tem zakonom, kot javno pooblastilo. Na podlagi podatkov iz teh evidenc in podatkov iz prejetih prijav prostih delovnih mest oziroma vrste del vzdržuje informacijski sistem za spremljanje gibanj na trgu dela, za statistične in raziskovalne namene ter zagotavlja javno informiranje.
2
+
(2) Zavod lahko pri delodajalcih pridobiva podatke o trgu dela z anketnimi in drugimi načini raziskovalnih in statističnih metod dela.
3
−
(3) Pri izvajanju storitev in ukrepov APZ zavod sodeluje s centri za socialno delo.
3
+
(3) Zavod vodi evidence, predpisane s tem zakonom, kot javno pooblastilo. Na podlagi podatkov iz teh evidenc, podatkov iz prejetih sporočil o prostih delovnih mestih in podatkov, pridobljenih na podlagi prejšnjega odstavka tega člena, vzdržuje informacijski sistem za spremljanje gibanj na trgu dela, za statistične in raziskovalne namene ter zagotavlja javno obveščanje.
+
4
+
(4) Pri izvajanju storitev in ukrepov APZ zavod sodeluje s centri za socialno delo.
+
5
+
(5) Zavod za državljane tretjih držav v Republiki Sloveniji in v državi, v kateri ima državljan tretje države državljanstvo ali običajno prebivališče, izvaja promocijsko dejavnost, informiranje, zaposlitvene sejme in svetovanje z namenom seznanitve s trgom dela, vstopom na trg dela in različnimi možnostmi iskanja zaposlitve, ukrepi aktivne politike zaposlovanja, izobraževanjem in usposabljanjem ter jim zagotavlja podporo v zvezi z življenjem in delom v Republiki Sloveniji in drugo podporo.
1
·
(1) Svet zavoda zlasti:
1
·
(1) Svet zavoda zlasti:
2
·
- predlaga elemente za sprejem razvojne politike trga dela;
2
·
- predlaga elemente za sprejem razvojne politike trga dela;
3
·
- predlaga obseg in način izvajanja ukrepov na trgu dela, zlasti tistih, ki so namenjeni brezposelnim osebam;
3
·
- predlaga obseg in način izvajanja ukrepov na trgu dela, zlasti tistih, ki so namenjeni brezposelnim osebam;
4
·
- spremlja delo zavoda in sprejema odločitve v zvezi s tem;
4
·
- spremlja delo zavoda in sprejema odločitve v zvezi s tem;
5
·
- sprejema statut zavoda po predhodnem soglasju Vlade Republike Slovenije;
5
·
- sprejema statut zavoda po predhodnem soglasju Vlade Republike Slovenije;
6
·
- na predlog direktorja zavoda in po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za delo, sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest;
6
·
- na predlog direktorja zavoda in po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za delo, sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest;
7
·
- sprejema poslovni načrt in poslovno poročilo ter zaključni račun zavoda;
7
·
- sprejema poslovni načrt in poslovno poročilo ter zaključni račun zavoda;
+
8
+
- sklepa kolektivno pogodbo zavoda na strani delodajalca;
8
·
- ima druge pristojnosti, določene v statutu zavoda.
9
·
- ima druge pristojnosti, določene v statutu zavoda.
9
·
(2) Način imenovanja oziroma izvolitve članov sveta in način njegovega dela se določita s statutom zavoda.
10
·
(2) Način imenovanja oziroma izvolitve članov sveta in način njegovega dela se določita s statutom zavoda.
10
·
(3) Član sveta zavoda je lahko razrešen pred iztekom mandata na lastno željo ali z odpoklicem.
11
·
(3) Član sveta zavoda je lahko razrešen pred iztekom mandata na lastno željo ali z odpoklicem.
1
−
(1) Poslovodni organ zavoda je direktor, ki mora imeti VII. raven izobrazbe in petnajst let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih.
1
+
(1) Poslovodni organ zavoda je direktor, ki mora imeti 8. raven izobrazbe po SOK in petnajst let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih.
2
·
(2) Direktor organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, zavod predstavlja in zastopa in je odgovoren za zakonitost njegovega poslovanja.
2
·
(2) Direktor organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, zavod predstavlja in zastopa in je odgovoren za zakonitost njegovega poslovanja.
3
·
(3) Direktorja zavoda na predlog ministra, pristojnega za delo, imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije. Direktor je imenovan za pet let.
3
·
(3) Direktorja zavoda na predlog ministra, pristojnega za delo, imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije. Direktor je imenovan za pet let.
4
·
(4) Naloge in pristojnosti direktorja in dodatni pogoji za njegovo imenovanje se določijo v statutu zavoda.
4
·
(4) Naloge in pristojnosti direktorja in dodatni pogoji za njegovo imenovanje se določijo v statutu zavoda.
1
−
(1) Storitve vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve iz tega zakona izvajajo javni uslužbenci zavoda z doseženo VII. ravnjo izobrazbe, ki so opravili strokovni izpit.
1
+
(1) Storitve vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve iz tega zakona izvajajo javni uslužbenci zavoda z doseženo 8. ravnjo izobrazbe po SOK, ki so opravili strokovni izpit.
2
·
(2) Program strokovnega izpita in način njegovega opravljanja na predlog strokovnega sveta zavoda s splošnim aktom uredi zavod.
2
·
(2) Program strokovnega izpita in način njegovega opravljanja na predlog strokovnega sveta zavoda s splošnim aktom uredi zavod.
3
·
(3) Pri izvajanju storitev iz prvega odstavka tega člena so javni uslužbenci dolžni ravnati po doktrini dela z brezposelnimi osebami in delodajalci.
3
·
(3) Pri izvajanju storitev iz prvega odstavka tega člena so javni uslužbenci dolžni ravnati po doktrini dela z brezposelnimi osebami in delodajalci.
1
−
(1) Kdor prvič začne opravljati delo po končanem izobraževanju na VII. ravni z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela iz prvega odstavka prejšnjega člena, se zaposli kot pripravnik. Pripravnik sklene pogodbo o zaposlitvi za čas trajanja pripravništva, lahko pa se sprejme tudi kot volonterski pripravnik.
1
+
(1) Kdor prvič začne opravljati delo po končanem izobraževanju na 8. ravni po SOK z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela iz prvega odstavka prejšnjega člena, se zaposli kot pripravnik. Pripravnik sklene pogodbo o zaposlitvi za čas trajanja pripravništva.
2
·
(2) Pripravništvo traja osem mesecev.
2
·
(2) Pripravništvo traja osem mesecev.
3
·
(3) Po opravljenem strokovnem izpitu lahko zavod s pripravnikom sklene pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas brez objave.
3
·
(3) Po opravljenem strokovnem izpitu lahko zavod s pripravnikom sklene pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas brez objave.
4
·
(4) Za ureditev ostalih pravic in obveznosti pripravnika se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.
4
·
(4) Za ureditev ostalih pravic in obveznosti pripravnika se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.
1
·
(1) Domači ali tuji pravni subjekt s sedežem v Republiki Sloveniji lahko pridobi koncesijo za opravljanje storitev iz 16. člena tega zakona.
1
·
(1) Domači ali tuji pravni subjekt s sedežem v Republiki Sloveniji lahko pridobi koncesijo za opravljanje storitev iz 16. člena tega zakona.
2
·
(2) Koncesijo iz prejšnjega odstavka lahko pridobi domači ali tuji pravni subjekt s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima za opravljanje dejavnosti ustrezne kadre, poslovne prostore in opremo ter izpolnjuje druge pogoje, ki jih podrobneje predpiše minister, pristojen za delo.
2
·
(2) Koncesijo iz prejšnjega odstavka lahko pridobi domači ali tuji pravni subjekt s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima za opravljanje dejavnosti ustrezne kadre, poslovne prostore in opremo ter izpolnjuje druge pogoje, ki jih podrobneje predpiše minister, pristojen za delo.
3
−
(3) Zaposleni pri koncesionarju, ki izvajajo storitve iz 16. člena tega zakona, morajo izpolnjevati enake pogoje kot uslužbenci zavoda, ki izvajajo te storitve.
3
+
(3) Koncesijo iz prvega odstavka tega člena lahko pridobijo tudi konfederacije ali zveze sindikatov, reprezentativnih na območju države, in združenja delodajalcev, reprezentativna na območju države, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka. Tem subjektom se ni treba registrirati za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije.
+
4
+
(4) Zaposleni pri koncesionarju, ki izvajajo storitve iz 16. člena tega zakona, morajo izpolnjevati enake pogoje kot uslužbenci zavoda, ki izvajajo te storitve.
1
·
S pogodbo o koncesiji koncedent in koncesionar uredita medsebojno koncesijsko razmerje in pogoje, pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo, zlasti pa:
1
·
S pogodbo o koncesiji koncedent in koncesionar uredita medsebojno koncesijsko razmerje in pogoje, pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo, zlasti pa:
2
·
- vrsto in obseg storitve, ki je predmet koncesije;
2
·
- vrsto in obseg storitve, ki je predmet koncesije;
3
·
- začetek izvajanja koncesije;
3
·
- začetek izvajanja koncesije;
4
·
- čas, za katerega se sklene koncesijska pogodba;
4
·
- čas, za katerega se sklene koncesijska pogodba;
5
·
- sredstva, ki jih koncesionarju za opravljanje storitev, ki so predmet koncesije, zagotavlja koncedent, in način financiranja;
5
·
- sredstva, ki jih koncesionarju za opravljanje storitev, ki so predmet koncesije, zagotavlja koncedent, in način financiranja;
6
−
- dolžnost in način poročanja koncesionarja koncedentu;
6
+
- dolžnost in način poročanja koncesionarja koncedentu;
7
·
- obveznosti koncesionarja do uporabnikov;
7
·
- obveznosti koncesionarja do uporabnikov;
8
·
- pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja koncesije;
8
·
- pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja koncesije;
9
·
- način finančnega poslovanja koncesionarja, ki opravlja tudi drugo ali druge dejavnosti;
9
·
- način finančnega poslovanja koncesionarja, ki opravlja tudi drugo ali druge dejavnosti;
10
·
- način finančnega, strokovnega in upravnega nadzora s strani koncedenta;
10
·
- način finančnega, strokovnega in upravnega nadzora s strani koncedenta;
11
·
- način spreminjanja koncesijske pogodbe oziroma koncesijskega razmerja;
11
·
- način spreminjanja koncesijske pogodbe oziroma koncesijskega razmerja;
12
·
- prenehanje koncesijske pogodbe in njeno morebitno podaljšanje;
12
·
- prenehanje koncesijske pogodbe in njeno morebitno podaljšanje;
13
·
- obveznosti koncesionarja ob predčasnem prenehanju pogodbe;
13
·
- obveznosti koncesionarja ob predčasnem prenehanju pogodbe;
14
·
- druge določbe, ki so pomembne za določitev in izvajanje storitve, ki je predmet koncesije.
14
·
- druge določbe, ki so pomembne za določitev in izvajanje storitve, ki je predmet koncesije.
1
·
Minister, pristojen za delo, podrobneje uredi način podelitve koncesije in druga vprašanja koncesijskega razmerja, zlasti pa:
1
·
Minister, pristojen za delo, podrobneje uredi način podelitve koncesije in druga vprašanja koncesijskega razmerja, zlasti pa:
2
·
- trajanje koncesije za posamezno vrsto storitev, ki je predmet koncesije;
2
·
- trajanje koncesije za posamezno vrsto storitev, ki je predmet koncesije;
3
·
- pogoje in omejitve za podaljšanje koncesije;
3
·
- pogoje in omejitve za podaljšanje koncesije;
4
·
- pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, in dokazila o njihovem izpolnjevanju;
4
·
- pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, in dokazila o njihovem izpolnjevanju;
5
·
- način plačevanja koncesionarja za storitve, ki jih opravlja na podlagi koncesije;
5
·
- način plačevanja koncesionarja za storitve, ki jih opravlja na podlagi koncesije;
6
·
- način dela komisije za koncesije;
6
·
- način dela komisije za koncesije;
7
·
- način sklenitve koncesijske pogodbe in njeno podrobnejšo vsebino;
7
·
- način sklenitve koncesijske pogodbe in njeno podrobnejšo vsebino;
8
·
- način finančnega in drugega poročanja koncesionarja koncedentu;
8
·
- način finančnega in drugega poročanja koncesionarja koncedentu;
9
·
- druga vprašanja izvajanja določb tega zakona o koncesiji na področju zaposlovanja.
9
·
- druga vprašanja izvajanja določb tega zakona o koncesiji na področju zaposlovanja.
10
−
3. Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije
10
+
3. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije
1
−
(1) Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (v nadaljnjem besedilu: sklad) kot izvajalec ukrepov po tem zakonu izvaja v okviru storitev 16. člena tega zakona vseživljenjsko karierno orientacijo, v okviru ukrepov APZ iz 29. člena tega zakona pa nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta ter usposabljanje in izobraževanje.
1
+
(1) Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad) kot izvajalec ukrepov po tem zakonu izvaja v okviru storitev 16. člena tega zakona vseživljenjsko karierno orientacijo, v okviru ukrepov APZ iz 29. člena tega zakona pa nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta ter usposabljanje in izobraževanje.
2
−
(2) Sklad izvaja storitev vseživljenjske karierne orientacije in ukrep APZ usposabljanje in izobraževanje predvsem za zaposlene osebe.
2
+
(2) Sklad izvaja storitev vseživljenjske karierne orientacije in ukrep APZ usposabljanje in izobraževanje predvsem za zaposlene osebe in samozaposlene osebe ter delodajalce, ukrep nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta pa izvaja za delodajalce.
3
−
(3) Sklad izvaja aktivnosti iz prejšnjega odstavka v skladu s pogodbo iz 139. člena tega zakona. V. poglavje FUNDACIJE ZA IZBOLJŠANJE ZAPOSLITVENIH MOŽNOSTI
3
+
(3) Sklad izvaja aktivnosti iz prejšnjega odstavka v skladu s pogodbo iz 139. člena tega zakona.
+
4
+
(4) Izbor zaposlenih in samozaposlenih oseb ter izvajalcev usposabljanja in izobraževanja sklad izvede na podlagi javnega razpisa v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, ali na podlagi javnega naročila, v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. Z javnim razpisom se določi, da se vloga odda v fizični oziroma elektronski obliki, pri čemer se za elektronsko vlogo določi način oddaje takšne vloge. V. poglavje FUNDACIJE ZA IZBOLJŠANJE ZAPOSLITVENIH MOŽNOSTI
1
−
Ustanovitelji morajo kot del ustanovitvenega premoženja fundacije zagotoviti denarni vložek v višini najmanj 50.000 eurov.
1
+
(1) Ustanovitelji morajo kot del ustanovitvenega premoženja fundacije zagotoviti denarni vložek v višini najmanj 50.000 eurov.
+
2
+
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka znaša denarni vložek vsakega posameznega ustanovitelja v primeru, kadar sta ustanovitev in delovanje fundacije dogovorjena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, najmanj 5.000 eurov.
1
·
(1) Zaposlitveni načrt je pisni dogovor med brezposelno osebo in zavodom ali drugim izvajalcem ukrepov, v katerem skupaj:
1
·
(1) Zaposlitveni načrt je pisni dogovor med brezposelno osebo in zavodom ali drugim izvajalcem ukrepov, v katerem skupaj:
2
·
- opredelita zaposlitvene cilje;
2
·
- opredelita zaposlitvene cilje;
3
·
- časovno opredelita potrebne aktivnosti brezposelne osebe pri iskanju zaposlitve in vključevanju v ukrepe APZ z namenom čim hitrejše zaposlitve brezposelne osebe;
3
·
- časovno opredelita potrebne aktivnosti brezposelne osebe pri iskanju zaposlitve in vključevanju v ukrepe APZ z namenom čim hitrejše zaposlitve brezposelne osebe;
4
·
- opredelita migracijsko območje iskanja zaposlitve.
4
·
- opredelita migracijsko območje iskanja zaposlitve.
5
·
(2) Zaposlitveni načrt se spremlja in dopolnjuje na vsaki obravnavi s svetovalcem zaposlitve. Veljavnost zaposlitvenega načrta je omejena na čas med dvema svetovalnima obravnavama.
5
·
(2) Zaposlitveni načrt se spremlja in dopolnjuje na vsaki obravnavi s svetovalcem zaposlitve. Veljavnost zaposlitvenega načrta je omejena na čas med dvema svetovalnima obravnavama.
6
·
(3) Zaposlitveni načrt se pripravi tudi za prijavljene iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena.
6
·
(3) Zaposlitveni načrt se pripravi tudi za prijavljene iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena.
7
−
(4) Prvi skrajšani zaposlitveni načrt za brezposelno osebo ali iskalca zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena, se pripravi ob prijavi. Z njim se opredeli ustrezna zaposlitev za osebo in način njenega aktivnega iskanja ter druge obveznosti. Ob tem se tudi oceni, ali je poglobljeni zaposlitveni načrt zanjo treba pripraviti takoj ali kasneje, v obdobju, predvidenem z doktrino dela iz 79. člena tega zakona, najkasneje pa v štirih mesecih po prijavi.
7
+
(4) Prvi zaposlitveni načrt za brezposelno osebo ali iskalca zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena, se pripravi najpozneje v 15 dneh od prijave v evidenco brezposelnih oseb oziroma evidenco iskalcev zaposlitve. Z njim se opredelijo ustrezna zaposlitev za osebo, način njenega aktivnega iskanja in druge obveznosti. Ob tem se tudi oceni, ali je treba poglobljeni zaposlitveni načrt zanjo pripraviti takoj ali pozneje, v obdobju, predvidenem z doktrino dela iz 79. člena tega zakona, najpozneje pa v štirih mesecih po prijavi.
8
−
(5) Oseba si lahko pridrži rok treh delovnih dni za podpis predlaganega zaposlitvenega načrta. Kadar soglasje o vsebini zaposlitvenega načrta ni doseženo, ima oseba pravico zahtevati izdajo odločbe, s katero se ob uporabi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, odloči o predlogu, glede katerega soglasje ni bilo doseženo. Odločbo izda pooblaščeni delavec zavoda ali drugega izvajalca ukrepov. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za delo. Zoper odločbo ministrstva je dovoljen upravni spor.
8
+
(5) Oseba si lahko pridrži rok treh delovnih dni za podpis predlaganega zaposlitvenega načrta. Kadar soglasje o vsebini zaposlitvenega načrta ni doseženo, zavod izda po uradni dolžnosti odločbo, s katero odloči o vsebini zaposlitvenega načrta, glede katerega soglasje ni bilo doseženo. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za delo. Zoper odločbo ministrstva je dovoljen socialni spor.
9
·
(6) Če oseba odkloni podpis zaposlitvenega načrta, katerega vsebina temelji na odločbi, dokončni v upravnem postopku, se z dnem odklonitve preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.
9
·
(6) Če oseba odkloni podpis zaposlitvenega načrta, katerega vsebina temelji na odločbi, dokončni v upravnem postopku, se z dnem odklonitve preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.
10
·
(7) Pripravo in vsebino zaposlitvenega načrta natančneje uredi minister, pristojen za delo, v podzakonskem aktu.
10
·
(7) Pripravo in vsebino zaposlitvenega načrta natančneje uredi minister, pristojen za delo, v podzakonskem aktu.
1
·
(1) Brezposelne osebe začnejo opravljati javna dela z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi z izvajalcem javnih del, če v pogodbi ni določen drug datum nastopa dela.
1
·
(1) Brezposelne osebe začnejo opravljati javna dela z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi z izvajalcem javnih del, če v pogodbi ni določen drug datum nastopa dela.
2
·
(2) Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za opravljanje javnih del, preneha veljati, ko poteče čas, za katerega je bila sklenjena, predčasno pa v primerih:
2
·
(2) Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za opravljanje javnih del, preneha veljati, ko poteče čas, za katerega je bila sklenjena, predčasno pa v primerih:
3
−
- če se udeleženec zaposli ali samozaposli;
3
+
- če se udeleženec zaposli ali samozaposli, razen v primeru, če je vključen v program javnih del s krajšim delovnim časom od polnega in se zaposli ali samozaposli za razliko do polnega delovnega časa;
4
−
- če se udeleženec vključi v usposabljanje, ki se financira iz sredstev evropskih strukturnih skladov;
−
5
·
- če udeleženec odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev, ki mu jo je ponudil zavod ali drug izvajalec ukrepov;
4
·
- če udeleženec odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev, ki mu jo je ponudil zavod ali drug izvajalec ukrepov;
6
·
- če udeleženec odkloni usposabljanje, ki ga predlaga zavod;
5
·
- če udeleženec odkloni usposabljanje, ki ga predlaga zavod;
7
·
- če udeleženec samovoljno zapusti javno delo;
6
·
- če udeleženec samovoljno zapusti javno delo;
8
·
- če udeleženec ne izpolnjuje delovnih obveznosti iz sprejetega programa javnega dela;
7
·
- če udeleženec ne izpolnjuje delovnih obveznosti iz sprejetega programa javnega dela;
9
·
- če udeleženec zaradi nepravočasnega, nestrokovnega in nekakovostnega dela ne dosega rezultatov, ki se lahko pričakujejo od povprečnega udeleženca;
8
·
- če udeleženec zaradi nepravočasnega, nestrokovnega in nekakovostnega dela ne dosega rezultatov, ki se lahko pričakujejo od povprečnega udeleženca;
10
·
- če predčasno preneha program javnega dela iz objektivnih razlogov na strani zavoda, izvajalca ali naročnika programa javnega dela.
9
·
- če predčasno preneha program javnega dela iz objektivnih razlogov na strani zavoda, izvajalca ali naročnika programa javnega dela.
11
·
2. Postopek za ugotavljanje začasne nezaposljivosti brezposelnih oseb
10
·
2. Postopek za ugotavljanje začasne nezaposljivosti brezposelnih oseb
1
·
(1) Brezposelna oseba, za katero se domneva, da utegne imeti težave z odvisnostjo, težave v duševnem zdravju, večje socialne težave in druge podobne težave, ki jo lahko ovirajo pri zaposlitvi, se z namenom razrešitve teh okoliščin predlaga v obravnavo posebnim medinstitucionalnim komisijam (v nadaljnjem besedilu: komisija).
1
·
(1) Brezposelna oseba, za katero se domneva, da utegne imeti težave z odvisnostjo, težave v duševnem zdravju, večje socialne težave in druge podobne težave, ki jo lahko ovirajo pri zaposlitvi, se z namenom razrešitve teh okoliščin predlaga v obravnavo posebnim medinstitucionalnim komisijam (v nadaljnjem besedilu: komisija).
2
·
(2) Predlog za obravnavo poda strokovni delavec zavoda.
2
·
(2) Predlog za obravnavo poda strokovni delavec zavoda.
3
−
(3) Komisija je sestavljena iz najmanj treh članov: svetovalca zaposlitve, socialnega delavca in rehabilitacijskega svetovalca, pri njenem delu pa lahko glede na specifične težave posameznika sodelujejo tudi delavci z drugih strokovnih področij. Člane komisije imenuje vodja urada za delo zavoda, pri katerem je brezposelna oseba prijavljena, skupaj z direktorjem pristojnega centra za socialno delo.
3
+
(3) Zavod in pristojni center za socialno delo si z namenom celostne obravnave identificiranja in razreševanja okoliščin, ki osebam iz prvega odstavka tega člena onemogočajo delovno vključevanje in zaposlovanje, na podlagi predhodne seznanitve te osebe, izmenjujeta osebne in druge podatke o brezposelni osebi, in sicer o aktivnostih v zaposlitvenem načrtu, zaposlitvenih ciljih, vključevanju v storitve za trg dela, o veščinah, zmožnostih za delo in prepoznanih omejitvah osebe pri vključevanju na trg dela, zdravstvenem stanju, socialnih in drugih težavah, ki ovirajo osebo pri zaposlitvi, dogovorih o aktivnem razreševanju socialne problematike ter o aktivnostih, mnenjih in predlogih ukrepov obeh institucij za razreševanje problematike posameznega upravičenca. Osebni podatki iz prejšnjega stavka se lahko hranijo največ pet let od vnosa osebnih podatkov v zbirko, nato se izbrišejo ali na drug način uničijo, če drug zakon ne določa drugače.
4
−
(4) Komisija oceni težave brezposelne osebe, pripravi mnenje o razlogih za začasno nezaposljivost ter poda predloge možnih ukrepov in aktivnosti za čimprejšnje izboljšanje zaposlitvenih možnosti brezposelne osebe. Po potrebi lahko komisija pred pripravo mnenja pridobi še mnenje zdravnika, ki izvaja zdravstveno zaposlitveno svetovanje.
4
+
(4) Komisija je sestavljena iz najmanj treh članov: svetovalca zaposlitve, socialnega delavca in rehabilitacijskega svetovalca, pri njenem delu pa lahko glede na specifične težave posameznika sodelujejo tudi delavci z drugih strokovnih področij. Člane komisije imenuje vodja urada za delo zavoda, pri katerem je brezposelna oseba prijavljena, skupaj z direktorjem pristojnega centra za socialno delo.
5
−
(5) Z mnenjem iz prejšnjega odstavka se seznanita pristojni center za socialno delo in brezposelna oseba.
5
+
(5) Komisija oceni težave brezposelne osebe, pripravi mnenje o razlogih za začasno nezaposljivost ter poda predloge možnih ukrepov in aktivnosti za čimprejšnje izboljšanje zaposlitvenih možnosti brezposelne osebe. Po potrebi lahko komisija pred pripravo mnenja pridobi še mnenje zdravnika, ki izvaja zdravstveno zaposlitveno svetovanje.
6
−
(6) Če je glede na mnenje komisije za aktivno vključitev brezposelne osebe na trg dela potrebna predhodna pomoč za odpravo socialnih težav oziroma stisk, se oseba po dogovoru v zaposlitvenem načrtu odstopi v obravnavo pristojnemu centru za socialno delo. Ne glede na določbe tega zakona, ki urejajo prenehanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, oseba, ki je ob odstopu prejemnik tega nadomestila, obdrži pravico do njegovega izplačevanja, če v skladu z zaposlitvenim načrtom s pristojnim centrom za socialno delo sklene dogovor o aktivnem reševanju svojih težav in dokler izpolnjuje v njem predvidene aktivnosti.
6
+
(6) Z mnenjem iz prejšnjega odstavka se seznanita pristojni center za socialno delo in brezposelna oseba.
7
−
(7) Za pripravo zaposlitvenega načrta iz prejšnjega odstavka in za pravni položaj brezposelne osebe se uporabljajo določbe 113. člena tega zakona.
7
+
(7) Če je glede na mnenje komisije za aktivno vključitev brezposelne osebe na trg dela potrebna predhodna pomoč za odpravo socialnih težav oziroma stisk, se oseba po dogovoru v zaposlitvenem načrtu odstopi v obravnavo pristojnemu centru za socialno delo. Ne glede na določbe tega zakona, ki urejajo prenehanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, oseba, ki je ob odstopu prejemnik tega nadomestila, obdrži pravico do njegovega izplačevanja, če v skladu z zaposlitvenim načrtom s pristojnim centrom za socialno delo sklene dogovor o aktivnem reševanju svojih težav in dokler izpolnjuje v njem predvidene aktivnosti.
+
8
+
(8) Za pripravo zaposlitvenega načrta iz prejšnjega odstavka in za pravni položaj brezposelne osebe se uporabljajo določbe 113. člena tega zakona.
+
9
+
(9) Ne glede na prvi do osmi odstavek tega člena se osebo iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona z dnem začetka začasne nezaposljivosti zaradi začasne nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb in se jo do prenehanja razlogov za začasno nezaposljivost vodi v evidenci oseb, ki so začasno nezaposljive. Če je oseba prejemnik denarnega nadomestila ali upravičenec do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se ji to izplačuje tudi za čas trajanja začasne nezaposljivosti. Z naslednjim dnem po prenehanju razlogov za začasno nezaposljivost zavod osebo po uradni dolžnosti začne voditi v evidenci brezposelnih oseb.
8
·
3. Postopek za uveljavljanje in varstvo pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti
10
·
3. Postopek za uveljavljanje in varstvo pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti
1
·
(1) Zavarovanci uveljavljajo pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti skladno s tem zakonom.
1
·
(1) Zavarovanci uveljavljajo pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti skladno s tem zakonom.
2
−
(2) O pravici do denarnega nadomestila na vlogo zavarovanca odloča zavod. Vloga za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila se lahko vloži v pisni obliki na predpisanih obrazcih ali po elektronski poti. Vloga se vloži skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice, ki jih ni mogoče pridobiti iz uradnih evidenc.
2
+
(2) O pravicah iz prvega odstavka 58. člena tega zakona na podlagi vloge zavarovanca odloča zavod. Vloga za uveljavitev pravice se lahko vloži v pisni obliki na predpisanih obrazcih ali po elektronski poti. Vloga se vloži skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice, ki jih ni mogoče pridobiti iz uradnih evidenc.
3
·
(3) Vsebino in obliko obrazcev iz prejšnjega odstavka določi zavod in jih objavi na svoji spletni strani.
3
·
(3) Vsebino in obliko obrazcev iz prejšnjega odstavka določi zavod in jih objavi na svoji spletni strani.
4
−
(4) Pritožba zoper odločbo o pravici do denarnega nadomestila ne zadrži izvršitve.
4
+
(4) Odločba o pravici iz prvega odstavka 58. člena tega zakona se zavarovancu vroča z dostavo v hišni predalčnik v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve. Vročitev je opravljena petnajsti dan od dneva odpreme, ki se označi na odločbi. Če zavarovanec po odpremi odločbe zavodu v dveh mesecih sporoči, da odločbe v hišni predalčnik ni prejel, je domneva vročitve odpravljena in se vročitev opravi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
5
−
(5) O pritožbah zoper odločbe zavoda odloča ministrstvo, pristojno za delo.
5
+
(5) Pritožba zoper odločbo o pravici iz prvega odstavka 58. člena tega zakona ne zadrži izvršitve.
6
−
(6) Sodno varstvo pri sodišču, pristojnem za socialne spore, lahko zavarovanec oziroma druga brezposelna oseba uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji.
6
+
(6) O pritožbah zoper odločbe zavoda odloča ministrstvo, pristojno za delo.
7
−
(7) Določbe drugega, petega in šestega odstavka tega člena smiselno veljajo tudi za odločbe o predčasnem prenehanju denarnega nadomestila oziroma odločbe, s katerimi se po določbah tega zakona odpravi odločba o priznanju pravice do denarnega nadomestila in ki se izdajajo po uradni dolžnosti.
7
+
(7) Sodno varstvo pri sodišču, pristojnem za socialne spore, lahko zavarovanec oziroma druga brezposelna oseba uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji.
+
8
+
(8) Določbe drugega, šestega in sedmega odstavka tega člena smiselno veljajo tudi za odločbe o predčasnem prenehanju denarnega nadomestila oziroma odločbe, s katerimi se po določbah tega zakona odpravi odločba o priznanju pravice do denarnega nadomestila in ki se izdajajo po uradni dolžnosti.
1
−
Za obdelavo podatkov, vsebovanih v evidencah, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.
1
+
Za obdelavo podatkov, vsebovanih v evidencah, se uporabljajo določbe predpisov o varstvu osebnih podatkov, za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.
1
−
Evidence, določene s tem zakonom, se obdelujejo za potrebe odločanja o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti, za izvajanje storitev in vključevanje v ukrepe APZ, izdelavo zaposlitvenega načrta, izvajanje nadzora po tem zakonu in za spremljanje, načrtovanje in vodenje politike na področjih, ki jih ureja ta zakon, ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene.
1
+
Evidence, določene s tem zakonom, se obdelujejo za potrebe odločanja o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti, za izvajanje storitev in vključevanje v ukrepe APZ, izdelavo zaposlitvenega načrta, izvajanje nadzora po tem zakonu in za spremljanje, načrtovanje in vodenje politike na področjih, ki jih ureja ta zakon, za izvajanje storitev Evropskega portala za zaposlitveno mobilnost (storitve portala EURES) ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene.
1
·
Evidence na področju, ki ga ureja ta zakon, so:
1
·
Evidence na področju, ki ga ureja ta zakon, so:
2
·
- evidenca brezposelnih oseb;
2
·
- evidenca brezposelnih oseb;
3
·
- evidenca oseb, ki so začasno nezaposljive;
3
·
- evidenca oseb, ki so začasno nezaposljive;
4
·
- evidenca oseb, vključenih v programe APZ;
4
·
- evidenca oseb, vključenih v programe APZ;
5
·
- evidenca iskalcev zaposlitve;
5
·
- evidenca iskalcev zaposlitve;
6
·
- evidenca delodajalcev z negativnimi referencami;
6
·
- evidenca delodajalcev z negativnimi referencami;
7
−
- evidenca poslovnih subjektov prejemnikov javnih sredstev na podlagi določb tega zakona.
7
+
- evidenca poslovnih subjektov prejemnikov javnih sredstev na podlagi določb tega zakona;
+
8
+
- evidenca dijakov in študentov, ki opravljajo občasno in začasno delo študentov in dijakov (v nadaljnjem besedilu: evidenca študentskega dela).
1
·
(1) Evidenca brezposelnih oseb, evidenca oseb, ki so začasno nezaposljive, evidenca oseb, vključenih v programe APZ in evidenca iskalcev zaposlitve vsebujejo naslednje skupne osebne podatke:
1
·
(1) Evidenca brezposelnih oseb, evidenca oseb, ki so začasno nezaposljive, evidenca oseb, vključenih v programe APZ in evidenca iskalcev zaposlitve vsebujejo naslednje skupne osebne podatke:
2
·
- ime in priimek;
2
·
- ime in priimek;
3
·
- datum rojstva;
3
·
- datum rojstva;
4
·
- spol;
4
·
- spol;
5
·
- EMŠO;
5
·
- EMŠO;
6
·
- davčno številko;
6
·
- davčno številko;
7
·
- naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča (za tujino še šifro države);
7
·
- naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča (za tujino še šifro države);
8
·
- državljanstvo;
8
·
- državljanstvo;
9
·
- status (dijak, študent, zaposlen, samozaposlen, upokojenec, kmet - če se oseba o tem izjavi);
9
·
- status (dijak, študent, zaposlen, samozaposlen, upokojenec, kmet - če se oseba o tem izjavi);
10
·
- pripadnost k romski etnični skupnosti (če se oseba o tem izjavi);
10
·
- pripadnost k romski etnični skupnosti (če se oseba o tem izjavi);
11
·
- številko transakcijskega računa osebe;
11
·
- številko transakcijskega računa osebe;
12
·
- telefonsko številko in elektronski naslov, na katerem je oseba dosegljiva;
12
·
- telefonsko številko in elektronski naslov, na katerem je oseba dosegljiva;
13
·
- izobrazbo, poklicno kvalifikacijo oziroma standard, usposobljenost, dodatna znanja in delovne izkušnje;
13
·
- izobrazbo, poklicno kvalifikacijo oziroma standard, usposobljenost, dodatna znanja in delovne izkušnje;
14
·
- zmožnost za delo in omejitve;
14
·
- zmožnost za delo in omejitve;
15
·
- zavarovalno dobo;
15
·
- zavarovalno dobo;
16
·
- delovno dobo.
16
·
- delovno dobo.
17
·
(2) Evidence, navedene v prejšnjem odstavku, vsebujejo poleg skupnih podatkov še naslednje podatke:
17
·
(2) Evidence, navedene v prejšnjem odstavku, vsebujejo poleg skupnih podatkov še naslednje podatke:
18
·
1. Evidenca brezposelnih oseb:
18
·
1. Evidenca brezposelnih oseb:
19
·
- prijava, vodenje in prenehanje vodenja v evidenci;
19
·
- prijava, vodenje in prenehanje vodenja v evidenci;
20
·
- razlog prenehanja vodenja v evidenci;
20
·
- razlog prenehanja vodenja v evidenci;
21
·
- izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz statusa brezposelne osebe po tem zakonu (o javljanju, napotitvah, izpolnjevanju drugih obveznosti);
21
·
- izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz statusa brezposelne osebe po tem zakonu (o javljanju, napotitvah, izpolnjevanju drugih obveznosti);
22
·
- osnovi za odmero denarnega nadomestila;
22
·
- osnovi za odmero denarnega nadomestila;
23
·
- obdobje in višina priznane pravice do denarnega nadomestila;
23
·
- obdobje in višina priznane pravice do denarnega nadomestila;
24
·
- obdavčljivi dohodki iz zaposlitve in drugi prejemki, ki vplivajo na višino priznane pravice do denarnega nadomestila;
24
·
- obdavčljivi dohodki iz zaposlitve in drugi prejemki, ki vplivajo na višino priznane pravice do denarnega nadomestila;
25
·
- vrsta in višina denarnih prejemkov in povrnjenih stroškov, do katerih je brezposelna oseba upravičena po določbah tega zakona;
25
·
- vrsta in višina denarnih prejemkov in povrnjenih stroškov, do katerih je brezposelna oseba upravičena po določbah tega zakona;
26
·
- čas prejemanja denarne socialne pomoči na centru za socialno delo;
26
·
- čas prejemanja denarne socialne pomoči na centru za socialno delo;
27
·
- obravnava pri zdravniku, ki izvaja zaposlitveno svetovanje (datum obravnave, razlog);
27
·
- obravnava pri zdravniku, ki izvaja zaposlitveno svetovanje (datum obravnave, razlog);
28
·
- vrsta, trajanje in izvajalec storitve, določene s tem zakonom;
28
·
- vrsta, trajanje in izvajalec storitve, določene s tem zakonom;
29
·
- terjatvah in načinu vračanja neupravičeno prejetih sredstev;
29
·
- terjatvah in načinu vračanja neupravičeno prejetih sredstev;
30
·
- pritožbah;
30
·
- pritožbah;
31
−
- začetku in zaključku sodnih postopkov, v katerih ima v zvezi z izvajanjem določb tega zakona položaj stranke (vrsta sodnega postopka, predmet spora, opravilna številka, izrek izida postopka).
31
+
- začetku in zaključku sodnih postopkov, v katerih ima v zvezi z izvajanjem določb tega zakona položaj stranke (vrsta sodnega postopka, predmet spora, opravilna številka, izrek izida postopka);
+
32
+
- spremembah v zaposlitvenem statusu osebe ali statusu udeleženca izobraževanja še 24 mesecev po odjavi iz evidence brezposelnih oseb (podatki o zaposlitvi, prenehanju zaposlitve, vključitvi v izobraževanje), zaradi spremljanja učinkovitosti storitev za trg dela in za raziskovalne namene.
32
·
2. Evidenca oseb, ki so začasno nezaposljive:
33
·
2. Evidenca oseb, ki so začasno nezaposljive:
33
·
- prijava, vodenje in prenehanje vodenja v evidenci;
34
·
- prijava, vodenje in prenehanje vodenja v evidenci;
34
·
- razlog prenehanja vodenja v evidenci;
35
·
- razlog prenehanja vodenja v evidenci;
35
·
- čas trajanja nezaposljivosti;
36
·
- čas trajanja nezaposljivosti;
36
·
- datum obravnave na komisiji;
37
·
- datum obravnave na komisiji;
37
·
- predlogi ukrepov komisije.
38
·
- predlogi ukrepov komisije.
38
·
3. Evidenca oseb, vključenih v programe APZ:
39
·
3. Evidenca oseb, vključenih v programe APZ:
39
·
- prijava, vodenje in prenehanje vodenja v evidenci;
40
·
- prijava, vodenje in prenehanje vodenja v evidenci;
40
·
- razlog prenehanja vodenja v evidenci;
41
·
- razlog prenehanja vodenja v evidenci;
41
·
- vrsta, trajanje in izvajalec storitve, določene s tem zakonom;
42
·
- vrsta, trajanje in izvajalec storitve, določene s tem zakonom;
42
·
- pripadnost določeni ciljni skupini;
43
·
- pripadnost določeni ciljni skupini;
43
·
- porabljena finančna sredstva;
44
·
- porabljena finančna sredstva;
44
·
- uspešnost dokončanja programa;
45
·
- uspešnost dokončanja programa;
45
·
- izpolnjevanje pogodbenih obveznosti osebe;
46
·
- izpolnjevanje pogodbenih obveznosti osebe;
46
·
- o terjatvah in načinu vračanja neupravičeno prejetih sredstev;
47
·
- o terjatvah in načinu vračanja neupravičeno prejetih sredstev;
47
·
- o pritožbah;
48
·
- o pritožbah;
48
·
- o začetku in zaključku sodnih postopkov, v katerih ima v zvezi z izvajanjem določb tega zakona položaj stranke (vrsta sodnega postopka, predmet spora, opravilna številka, izrek izida postopka).
49
·
- o začetku in zaključku sodnih postopkov, v katerih ima v zvezi z izvajanjem določb tega zakona položaj stranke (vrsta sodnega postopka, predmet spora, opravilna številka, izrek izida postopka).
49
·
4. Evidenca iskalcev zaposlitve:
50
·
4. Evidenca iskalcev zaposlitve:
50
·
- prijava, vodenje in prenehanje vodenja v evidenci;
51
·
- prijava, vodenje in prenehanje vodenja v evidenci;
51
·
- razlog prenehanja vodenja v evidenci;
52
·
- razlog prenehanja vodenja v evidenci;
52
·
- vrsta, trajanje in izvajalec storitve, določene s tem zakonom;
53
·
- vrsta, trajanje in izvajalec storitve, določene s tem zakonom;
53
·
- vrsta in višina denarnih prejemkov in povrnjenih stroškov, do katerih je iskalec zaposlitve upravičen po določbah tega zakona;
54
·
- vrsta in višina denarnih prejemkov in povrnjenih stroškov, do katerih je iskalec zaposlitve upravičen po določbah tega zakona;
54
·
- za iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, naziv in izdajatelj dokumenta, ki izkazuje, da je zaposlitev osebe ogrožena (poslovni načrt delodajalca, program razreševanja presežnih delavcev, obvestilo likvidacijskega ali stečajnega upravitelja, o predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavca ali drugi podobni dokumenti);
55
·
- za iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, naziv in izdajatelj dokumenta, ki izkazuje, da je zaposlitev osebe ogrožena (poslovni načrt delodajalca, program razreševanja presežnih delavcev, obvestilo likvidacijskega ali stečajnega upravitelja, o predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavca ali drugi podobni dokumenti);
55
·
- za iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, datum izdaje dokumenta iz prejšnje alineje;
56
·
- za iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, datum izdaje dokumenta iz prejšnje alineje;
56
·
- za iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, datum izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas;
57
·
- za iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, datum izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas;
57
·
- za iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
58
·
- za iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
58
·
(3) Evidenca podatkov o delodajalcih z negativnimi referencami vsebuje naslednje podatke:
59
·
(3) Evidenca podatkov o delodajalcih z negativnimi referencami vsebuje naslednje podatke:
59
·
- firmo in sedež oziroma ime in naslov delodajalca;
60
·
- firmo in sedež oziroma ime in naslov delodajalca;
60
·
- matično številko delodajalca;
61
·
- matično številko delodajalca;
61
·
- datum prijave delavca;
62
·
- datum prijave delavca;
62
·
- vrsto in čas kršitve delovnopravne ali davčne zakonodaje;
63
·
- vrsto in čas kršitve delovnopravne ali davčne zakonodaje;
63
·
- organ, ki je ugotovil kršitev;
64
·
- organ, ki je ugotovil kršitev;
64
·
- vrsto akta, s katerim je ugotovljena kršitev;
65
·
- vrsto akta, s katerim je ugotovljena kršitev;
65
·
- datum akta, s katerim je ugotovljena kršitev;
66
·
- datum akta, s katerim je ugotovljena kršitev;
66
·
- pravnomočno izrečeno kazen delodajalcu;
67
·
- pravnomočno izrečeno kazen delodajalcu;
67
·
- podatek o izplačanih plačah in poravnanih obveznih prispevkih za socialno varnost s strani delodajalca (da/ne).
68
·
- podatek o izplačanih plačah in poravnanih obveznih prispevkih za socialno varnost s strani delodajalca (da/ne).
68
·
(4) Evidenca podatkov o poslovnih subjektih, prejemnikih javnih sredstev na podlagi določb tega zakona, vsebuje naslednje podatke:
69
·
(4) Evidenca podatkov o poslovnih subjektih, prejemnikih javnih sredstev na podlagi določb tega zakona, vsebuje naslednje podatke:
69
·
- firmo in sedež oziroma ime in naslov poslovnega subjekta;
70
·
- firmo in sedež oziroma ime in naslov poslovnega subjekta;
70
·
- matično številko poslovnega subjekta;
71
·
- matično številko poslovnega subjekta;
71
·
- davčno številko poslovnega subjekta;
72
·
- davčno številko poslovnega subjekta;
72
·
- ime in priimek odgovorne osebe poslovnega subjekta;
73
·
- ime in priimek odgovorne osebe poslovnega subjekta;
73
·
- pravno podlago za izplačilo sredstev (javni razpis, pogodbo, naročilnico, drugo);
74
·
- pravno podlago za izplačilo sredstev (javni razpis, pogodbo, naročilnico, drugo);
74
·
- višino izplačanih sredstev in namen izplačila;
75
·
- višino izplačanih sredstev in namen izplačila;
75
·
- datum izvedenega nadzora;
76
·
- datum izvedenega nadzora;
76
·
- ugotovitve nadzora;
77
·
- ugotovitve nadzora;
77
·
- o terjatvah in načinu vračanja neupravičeno prejetih sredstev;
78
·
- o terjatvah in načinu vračanja neupravičeno prejetih sredstev;
78
·
- datum vračila terjatve;
79
·
- datum vračila terjatve;
79
·
- o pritožbah;
80
·
- o pritožbah;
80
·
- o začetku in zaključku sodnih postopkov, v katerih ima v zvezi z izvajanjem določb tega zakona položaj stranke (vrsta sodnega postopka, predmet spora, opravilna številka, izrek izida postopka);
81
·
- o začetku in zaključku sodnih postopkov, v katerih ima v zvezi z izvajanjem določb tega zakona položaj stranke (vrsta sodnega postopka, predmet spora, opravilna številka, izrek izida postopka);
81
·
- podatek o izplačanih plačah in poravnanih obveznih prispevkih za socialno varnost s strani delodajalca (da/ne).
82
·
- podatek o izplačanih plačah in poravnanih obveznih prispevkih za socialno varnost s strani delodajalca (da/ne).
82
·
(5) Osebe, ki se vodijo v evidencah po tem zakonu morajo zavodu sporočati vsako spremembo podatkov, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev za vodenje v evidenci oziroma ki vpliva na prenehanje vodenja v evidenci, najkasneje v treh dneh od nastanka spremembe.
83
·
(5) Osebe, ki se vodijo v evidencah po tem zakonu morajo zavodu sporočati vsako spremembo podatkov, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev za vodenje v evidenci oziroma ki vpliva na prenehanje vodenja v evidenci, najkasneje v treh dneh od nastanka spremembe.
+
1
+
(1) Evidenco študentskega dela vodi Študentska organizacija Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ŠOS) kot javno pooblastilo. Na podlagi podatkov iz te evidence ŠOS vzdržuje informacijski sistem osebnih elektronskih portfoliev znanj, izkušenj in kompetenc, ki se pridobijo z opravljanjem občasnega in začasnega dela študentov in dijakov (v nadaljnjem besedilu: občasno in začasno delo), zaradi izvajanja nadzora, spremljanja, načrtovanja in vodenja politike na področjih, ki jih ureja ta zakon, za razvoj storitev in ukrepov za mlade ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene.
+
2
+
(2) Sredstva za vodenje in vzdrževanje evidence študentskega dela predstavljajo sredstva ŠOS, pridobljena iz koncesijske dajatve od opravljenega občasnega in začasnega dela.
+
3
+
(3) Evidenca študentskega dela vsebuje naslednje podatke:
+
4
+
- ime, priimek, EMŠO in davčno številko osebe, ki opravlja občasno in začasno delo;
+
5
+
- naslov stalnega ali začasnega prebivališča (za tujino še šifra države);
+
6
+
- telefonsko številko in elektronski naslov, na katerem je oseba dosegljiva;
+
7
+
- o vseh izdanih napotnicah za osebo, ki opravlja občasno in začasno delo;
+
8
+
- vrsta opravljenega občasnega ali začasnega dela;
+
9
+
- časovno obdobje opravljanja občasnega ali začasnega dela;
+
10
+
- število opravljenih delovnih ur;
+
11
+
- kompetence, pridobljene z opravljanjem občasnega ali začasnega dela;
+
12
+
- ime in priimek oziroma naziv in sedež ter matična in davčna številka delodajalca;
+
13
+
- naziv koncesionarja, ki je posredoval občasno ali začasno delo;
+
14
+
- naziv in naslov ter matična številka vzgojno izobraževalnega zavoda, v katerem se šola v času opravljanja občasnega in začasnega dela;
+
15
+
- vzgojno izobraževalni ali študijski program ter evidenčna številka, pridobljena iz uradnega registra programov (raven in področje izobraževanja po KLASIUS z vrsto programa), datum vpisa in letnik izobraževanja.
+
16
+
(4) Ob prevzemu napotnice lahko oseba, ki bo opravljala občasno in začasno delo, odkloni zbiranje podatkov iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka.
+
17
+
(5) Za potrebe izvajanja tega in 124.a člena tega zakona se pojem dijak uporablja tudi za udeležence izobraževanja odraslih.
+
18
+
(6) V evidenci študentskega dela se podatki iz prve, druge, tretje, četrte, devete in desete alineje tretjega odstavka tega člena hranijo 15 let po vnosu podatkov, podatki iz pete, šeste, sedme, osme, enajste in dvanajste alineje tretjega odstavka tega člena pa 20 let po vnosu podatkov.
+
19
+
(7) Po preteku rokov hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in nadalje obravnavajo skladno s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.
+
20
+
(8) Po blokiranju iz prejšnjega odstavka se:
+
21
+
- podatki iz prve, druge, tretje, četrte, devete in desete alineje tretjega odstavka tega člena anonimizirajo;
+
22
+
- podatki iz pete, šeste, sedme, osme, enajste in dvanajste alineje tretjega odstavka tega člena hranijo 30 let.
+
23
+
(9) Dostop do podatkov iz prejšnjega odstavka je po blokiranju dovoljen le za znanstvenoraziskovalne in statistične namene ali v primerih, določenih z zakonom.
1
−
(1) Zavod podatke, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti, določenih z zakonom, pridobiva neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ter iz evidenc naslednjih upravljavcev: Davčne uprave Republike Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centrov za socialno delo, Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), upravljavca Centralnega registra prebivalstva, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in od vseh upravljavcev zbirk podatkov, ki so vzpostavljene oziroma se obdelujejo na podlagi zakona.
1
+
(1) Zavod podatke, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti v skladu s tem zakonom in za namen posredovanja dela, pridobiva neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ter brezplačno iz evidenc naslednjih upravljavcev: ministrstva, pristojnega za izobraževanje, ministrstva, pristojnega za obrambo, Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, Finančne uprave Republike Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centrov za socialno delo, Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, upravljavca Centralnega registra prebivalstva, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in od vseh upravljavcev zbirk podatkov, ki so vzpostavljene oziroma se obdelujejo na podlagi zakona.
2
−
(2) Zavod lahko evidence, ki jih vodi po tem zakonu, poveže z evidencami upravljavcev iz prejšnjega odstavka.
2
+
(2) Zavod lahko evidence, ki jih vodi po tem zakonu, poveže z evidencami upravljavcev iz prejšnjega odstavka, razen z zbirkami Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij in Tržnega inšpektorata Republike Slovenije.
3
−
(3) Izvajalci ukrepov lahko za namen izvajanja ukrepov od zavoda pridobijo podatke o tem, ali se oseba vodi v evidenci brezposelnih oseb, in druge podatke, ki jih potrebujejo za namen izvajanja ukrepov, pri čemer morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namen izvajanja ukrepov.
3
+
(3) Ministrstvo, pristojno za delo, in sklad podatke, ki jih potrebujeta za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja in storitev za trg dela po tem zakonu in za namen informiranja o trgu dela v povezavi z napovedmi potreb trga dela, pridobivata neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ter brezplačno iz evidenc naslednjih upravljavcev: zavoda, Finančne uprave Republike Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, upravljavca Centralnega registra prebivalstva in od vseh upravljavcev zbirk podatkov, ki so vzpostavljene oziroma se obdelujejo na podlagi zakona.
4
−
(4) Uživalci pravic po tem zakonu so dolžni zavodu in ostalim izvajalcem ukrepov sporočati vsa dejstva, ki vplivajo na pridobitev, mirovanje ali izgubo pravic, in sicer najkasneje v roku osmih dni od nastanka takšnega dejstva.
4
+
(4) Sklad lahko evidence, ki jih vodi po tem zakonu, poveže z evidencami upravljavcev, ki so določeni v prejšnjem odstavku.
+
5
+
(5) Zavod lahko zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev iz 8. člena tega zakona na podlagi izpolnjene prijave osebe v evidenco brezposelnih oseb, v kateri je obvezni podatek enotna matična številka občana, od Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve neposredno pridobiva podatke o tem, ali je oseba samozaposlena, ali je družbenik in hkrati poslovodna oseba v osebni in kapitalski družbi ter ali je ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba v zavodu.
+
6
+
(6) Zavod lahko zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 66.a člena in prvega odstavka 66.b člena tega zakona na podlagi vloge brezposelne osebe za dodelitev spodbude za zaposlovanje od Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve neposredno pridobiva podatke o tem, ali je novi delodajalec brezposelne osebe povezana družba njenega zadnjega delodajalca.
+
7
+
(7) Izvajalci ukrepov lahko za namen izvajanja ukrepov od zavoda pridobijo podatke o tem, ali se oseba vodi v evidenci brezposelnih oseb, in druge podatke, ki jih potrebujejo za namen izvajanja ukrepov, pri čemer morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namen izvajanja ukrepov.
+
8
+
(8) Uživalci pravic po tem zakonu so dolžni zavodu in ostalim izvajalcem ukrepov sporočati vsa dejstva, ki vplivajo na pridobitev, mirovanje ali izgubo pravic, in sicer najkasneje v osmih dneh od nastanka takšnega dejstva.
+
1
+
(1) ŠOS podatke, ki jih potrebuje za namen vzpostavitve evidence iz prvega odstavka 123.a člena tega zakona, brezplačno pridobiva od zavoda, koncesionarjev za posredovanje občasnega in začasnega dela in ministrstva, pristojnega za notranje zadeve kot upravljavca Centralnega registra prebivalstva. Zavod in koncesionarji za posredovanje občasnega in začasnega dela posredujejo ŠOS podatke o vseh izdanih napotnicah najpozneje v treh dneh od datuma izdaje napotnice ter podatke o opravljenem študentskem delu najpozneje do 15. dne v mesecu za delo, obračunano v preteklem mesecu.
+
2
+
(2) Zaradi zagotavljanja točnosti in ažurnosti podatkov lahko ŠOS evidenco študentskega dela na podlagi povezovalnega znaka EMŠO poveže s Centralnim registrom prebivalstva, Centralno evidenco udeležencev vzgoje in izobraževanja (Ceuviz) in evidenco študentov in diplomantov Evidenčnega in analitskega informacijskega sistema visokega šolstva v Republiki Sloveniji (eVŠ), ki ju vodi in upravlja ministrstvo, pristojno za izobraževanje, in registrom kvalifikacij SOK, ki ga upravlja Nacionalna koordinacijska točka SOK-EOK, na podlagi povezovalnega znaka davčne številke pravne osebe pa s Poslovnim registrom Slovenije, ki ga vodi in upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
+
3
+
(3) Zaradi izvajanja storitev in ukrepov za mlade ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene lahko zavod za pridobivanje podatkov iz druge alineje četrtega odstavka tega člena na podlagi povezovalnega znaka EMŠO z evidenco študentskega dela poveže evidenco brezposelnih oseb in evidenco iskalcev zaposlitve.
+
4
+
(4) Iz evidence študentskega dela brezplačno pridobivajo podatke:
+
5
+
- ministrstvo, pristojno za delo, zaradi spremljanja, načrtovanja in vodenja politike na področjih, ki jih ureja ta zakon, ter za razvoj storitev in ukrepov za mlade, po EMŠO: podatke iz prve, pete, šeste, sedme, osme, devete, desete, enajste in dvanajste alineje tretjega odstavka 123.a člena tega zakona;
+
6
+
- zavod zaradi hitrejšega vključevanja mladih na trg dela, po EMŠO: vse podatke, razen podatka iz desete alineje tretjega odstavka 123.a člena tega zakona;
+
7
+
- ministrstvo, pristojno za izobraževanje, zaradi analize zaposljivosti diplomantov in spremljanja povezave med področji izobraževanja ter občasnega in začasnega dela, po EMŠO: podatke iz pete, šeste, sedme in osme alineje tretjega odstavka 123.a člena tega zakona;
+
8
+
- Inšpektorat Republike Slovenije za delo zaradi izvajanja nadzora, z neposrednim vpogledom, po EMŠO: podatke iz prve, četrte, pete, šeste, sedme, devete in desete alineje tretjega odstavka 123.a člena tega zakona;
+
9
+
- Finančna uprava Republike Slovenije zaradi izvajanja nadzora po zakonu, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, z neposrednim vpogledom, po davčni številki: podatke iz prve, četrte, pete, šeste, sedme, devete in desete alineje tretjega odstavka 123.a člena tega zakona.
1
·
(1) Iskalec zaposlitve, ki želi pridobiti status brezposelne osebe, se prijavi na zavodu osebno ali v elektronski obliki z uporabo sistema e-storitev.
1
·
(1) Iskalec zaposlitve, ki želi pridobiti status brezposelne osebe, se prijavi na zavodu osebno ali v elektronski obliki z uporabo sistema e-storitev.
2
·
(2) Zavod v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, s splošnim aktom predpiše pogoje in način prijave v elektronski obliki oziroma po elektronski poti, obliko zapisa prijave v elektronski obliki ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema elektronske prijave v evidenco brezposelnih oseb.
2
·
(2) Zavod v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, s splošnim aktom predpiše pogoje in način prijave v elektronski obliki oziroma po elektronski poti, obliko zapisa prijave v elektronski obliki ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema elektronske prijave v evidenco brezposelnih oseb.
3
·
(3) Tujec se lahko prijavi kot brezposelna oseba, če izpolnjuje pogoje, določene v 8. členu tega zakona.
3
·
(3) Tujec se lahko prijavi kot brezposelna oseba, če izpolnjuje pogoje, določene v 8. členu tega zakona.
+
4
+
(4) Če oseba iz prvega odstavka tega člena ne izpolnjuje pogojev iz 8. člena tega zakona za vpis v evidenco brezposelnih oseb, zavod izda odločbo o zavrnitvi vpisa. Za odločanje o pritožbah in uveljavljanje sodnega varstva se uporabljata šesti in osmi odstavek 130. člena tega zakona.
1
·
(1) Zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb oziroma evidenci oseb, vključenih v programe APZ, če:
1
·
(1) Zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb oziroma evidenci oseb, vključenih v programe APZ, če:
2
·
- oseba ni več brezposelna po določbah tega zakona;
2
·
- oseba ni več brezposelna po določbah tega zakona;
3
·
- se oseba sama odjavi iz evidence brezposelnih oseb ali iz evidence oseb, vključenih v programe APZ;
3
·
- se oseba sama odjavi iz evidence brezposelnih oseb ali iz evidence oseb, vključenih v programe APZ;
4
·
- oseba odkloni vključitev v program APZ ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program APZ;
4
·
- oseba odkloni vključitev v program APZ ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program APZ;
5
·
- oseba odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri razgovoru za zaposlitev ne prizadeva za pridobitev zaposlitve;
5
·
- oseba odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri razgovoru za zaposlitev ne prizadeva za pridobitev zaposlitve;
6
·
- oseba ni dala resničnih podatkov o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa brezposelne osebe ali statusa osebe, vključene v program APZ;
6
·
- oseba ni dala resničnih podatkov o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa brezposelne osebe ali statusa osebe, vključene v program APZ;
7
·
- je po predpisanem postopku ugotovljen obstoj razloga, zaradi katerega oseba začasno ni zaposljiva;
7
·
- je po predpisanem postopku ugotovljen obstoj razloga, zaradi katerega oseba začasno ni zaposljiva;
8
·
- pripor traja več kot šest mesecev ali če nastopi prestajanje zaporne kazni v trajanju šest mesecev ali več;
8
·
- pripor traja več kot šest mesecev ali če nastopi prestajanje zaporne kazni v trajanju šest mesecev ali več;
9
·
- pristojni organ ugotovi, da oseba dela oziroma je delala ali je oziroma je bila zaposlena na črno;
9
·
- pristojni organ ugotovi, da oseba dela oziroma je delala ali je oziroma je bila zaposlena na črno;
10
·
- oseba ni aktivni iskalec zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom;
10
·
- oseba ni aktivni iskalec zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom;
11
−
- oseba odkloni podpis zaposlitvenega načrta skladno s šestim odstavkom 113. člena tega zakona.
11
+
- oseba odkloni podpis zaposlitvenega načrta skladno s šestim odstavkom 113. člena tega zakona;
12
−
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v evidenci brezposelnih oseb ne preneha voditi oseba, ki se je med prejemanjem denarnega nadomestila zaposlila za krajši delovni čas od polnega in uveljavila pravico po določbi 66. člena tega zakona, dokler se ji izplačuje nadomestilo in dokler aktivno išče zaposlitev do polnega ali s polnim delovnim časom.
12
+
- oseba, ki je državljan tretje države, v rokih, določenih v prvem, drugem in petem odstavku 8.a člena tega zakona, ne opravi izpita iz znanja slovenskega jezika na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1),
13
−
(3) Vključitev v program APZ ni razlog za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb, razen če je bila oseba vključena v program APZ, ki se izvaja s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru se oseba ne glede na določbo prvega odstavka tega člena vodi v evidenci oseb, vključenih v programe APZ.
13
+
- se za osebo v skladu s četrtim odstavkom 9. člena tega zakona ugotovi, da je začasno nezaposljiva.
14
−
(4) Poleg razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, je razlog za prenehanje vodenja osebe v evidenci oseb, vključenih v programe APZ, tudi izpolnitev pogodbe o vključitvi oziroma iztek programa, v katerega je bila oseba vključena.
14
+
(2) V primeru iz devete alineje prejšnjega odstavka zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb oziroma evidenci oseb, vključenih v programe APZ, po drugi kršitvi obveznosti. O prvi kršitvi obveznosti zavod izda odločbo, tako ugotovljena kršitev pa učinkuje šest mesecev od vročitve odločbe. To velja tudi, če se brezposelna oseba pred vročitvijo odločbe ali pred vročitvijo odločbe o pritožbi sama odjavi iz evidence brezposelnih oseb, razen, če se je odjavila zaradi vključitve v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti na podlagi 54. člena ali prostovoljno zavarovanje na podlagi 57. člena tega zakona.
+
15
+
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se v evidenci brezposelnih oseb ne preneha voditi oseba, ki se je med prejemanjem denarnega nadomestila zaposlila za krajši delovni čas od polnega in uveljavila pravico po določbi 66. člena tega zakona, dokler se ji izplačuje nadomestilo in dokler aktivno išče zaposlitev do polnega ali s polnim delovnim časom.
+
16
+
(4) Vključitev v program APZ ni razlog za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb, razen če je bila oseba vključena v program APZ, ki se izvaja s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru se oseba ne glede na določbo prvega odstavka tega člena vodi v evidenci oseb, vključenih v programe APZ.
+
17
+
(5) Poleg razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, je razlog za prenehanje vodenja osebe v evidenci oseb, vključenih v programe APZ, tudi izpolnitev pogodbe o vključitvi oziroma iztek programa, v katerega je bila oseba vključena.
1
−
(1) Zavod osebo po uradni dolžnosti preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb in v evidenci oseb, vključenih v programe APZ, z dnem, ko po podatkih iz uradnih evidenc pooblaščenih organov in organizacij ali iz uradnih evidenc drugih upravljavcev evidenc ugotovi obstoj razloga za prenehanje vodenja v evidenci oziroma ko se oseba sama odjavi iz evidence.
1
+
(1) Zavod po uradni dolžnosti preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb in v evidenci oseb, vključenih v programe APZ, z dnem nastanka razloga za prenehanje vodenja v evidenci, ki ga ugotovi na podlagi podatkov iz uradnih evidenc pooblaščenih organov in organizacij ali iz uradnih evidenc drugih upravljavcev evidenc oziroma ko se oseba sama odjavi iz evidence.
2
·
(2) O prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb oziroma evidenci oseb, vključenih v programe APZ, zavod obvesti osebo in ji na njeno zahtevo izda potrdilo.
2
·
(2) O prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb oziroma evidenci oseb, vključenih v programe APZ, zavod obvesti osebo in ji na njeno zahtevo izda potrdilo.
3
·
(3) Obvestilo o prenehanju vodenja v evidencah iz prejšnjega odstavka se vroča z navadno vročitvijo skladno z zakonom, ki ureja poštne storitve. Šteje se, da je vročitev opravljena 20. dan od dneva odprave obvestila iz zavoda.
3
·
(3) Obvestilo o prenehanju vodenja v evidencah iz prejšnjega odstavka se vroča z navadno vročitvijo skladno z zakonom, ki ureja poštne storitve. Šteje se, da je vročitev opravljena 20. dan od dneva odprave obvestila iz zavoda.
4
·
(4) Za izdajo in spremembo potrdila o vodenju in prenehanju vodenja osebe v evidenci iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
4
·
(4) Za izdajo in spremembo potrdila o vodenju in prenehanju vodenja osebe v evidenci iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
5
−
(5) Če je razlog za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb in v evidenci oseb, vključenih v programe APZ, kateri izmed razlogov, določenih v tretji, četrti, peti, osmi in deveti alineji prvega odstavka 129. člena tega zakona, zavod o prenehanju vodenja osebe v evidenci izda odločbo po uradni dolžnosti. Če je navedeni razlog za prenehanje vodenja v evidenci ugotovljen pri osebi, ki je istočasno vodena v evidenci brezposelnih oseb in evidenci oseb, vključenih v programe APZ, se o prenehanju vodenja v obeh evidencah odloči z eno odločbo.
5
+
(5) Če je razlog za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb in v evidenci oseb, vključenih v programe APZ, kateri izmed razlogov, določenih v tretji, četrti, peti, osmi, deveti in enajsti alineji prvega odstavka 129. člena tega zakona, zavod o prenehanju vodenja osebe v evidenci izda odločbo po uradni dolžnosti. Če je navedeni razlog za prenehanje vodenja v evidenci ugotovljen pri osebi, ki je istočasno vodena v evidenci brezposelnih oseb in evidenci oseb, vključenih v programe APZ, se o prenehanju vodenja v obeh evidencah odloči z eno odločbo.
6
·
(6) Odločbo o prenehanju vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb in v evidenci oseb, vključenih v programe APZ, izda zavod, o pritožbi pa odloči ministrstvo, pristojno za delo.
6
·
(6) Odločbo o prenehanju vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb in v evidenci oseb, vključenih v programe APZ, izda zavod, o pritožbi pa odloči ministrstvo, pristojno za delo.
7
−
(7) Zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, lahko oseba sproži upravni spor.
7
+
(7) Zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, se lahko uveljavlja sodno varstvo pri sodišču, pristojnem za socialne spore.
8
−
(8) V primerih, določenih v petem odstavku tega člena, se oseba šest mesecev po dokončnosti odločbe, s katero je bilo v upravnem postopku odločeno o prenehanju vodenja v evidenci, ne more ponovno prijaviti pri zavodu.
8
+
(8) V primerih, določenih v petem odstavku tega člena, razen v primeru iz enajste alineje prvega odstavka 129. člena tega zakona, se oseba šest mesecev po prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb vanjo ne more ponovno prijaviti.
9
·
(9) Če je bila oseba vključena v program APZ, se kljub prenehanju vodenja osebe v evidenci oseb, vključenih v programe APZ, izvajanje programa spremlja do prenehanja pogodbe o vključitvi v program oziroma do zaključka postopka za vračilo sredstev. 2.2 Vpis osebe v evidenco iskalcev zaposlitve in prenehanje vodenja osebe v evidenci iskalcev zaposlitve
9
·
(9) Če je bila oseba vključena v program APZ, se kljub prenehanju vodenja osebe v evidenci oseb, vključenih v programe APZ, izvajanje programa spremlja do prenehanja pogodbe o vključitvi v program oziroma do zaključka postopka za vračilo sredstev. 2.2 Vpis osebe v evidenco iskalcev zaposlitve in prenehanje vodenja osebe v evidenci iskalcev zaposlitve
1
·
(1) V evidenco iskalcev zaposlitve se lahko osebno ali po elektronski poti prijavijo vse osebe, ki potrebujejo ukrepe, ki se zagotavljajo iskalcem zaposlitve po tem zakonu.
1
·
(1) V evidenco iskalcev zaposlitve se lahko osebno ali po elektronski poti prijavijo vse osebe, ki potrebujejo ukrepe, ki se zagotavljajo iskalcem zaposlitve po tem zakonu.
2
−
(2) Zavod v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, s splošnim aktom predpiše pogoje in način prijave v elektronski obliki oziroma po elektronski poti, obliko zapisa prijave v elektronski obliki ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema elektronske prijave v evidenco iskalcev zaposlitve.
2
+
(2) V evidenco iskalcev zaposlitve se najkasneje v treh delovnih dneh po vročeni odpovedi osebno ali po elektronski poti prijavi delavec, ki mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, delodajalec pa mu ni ponudil sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja.
+
3
+
(3) Zavod v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, s splošnim aktom predpiše pogoje in način prijave v elektronski obliki oziroma po elektronski poti, obliko zapisa prijave v elektronski obliki ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema elektronske prijave v evidenco iskalcev zaposlitve.
1
·
(1) Zavod preneha voditi osebo v evidenci iskalcev zaposlitve, če:
1
·
(1) Zavod preneha voditi osebo v evidenci iskalcev zaposlitve, če:
2
·
- se oseba odjavi iz evidence;
2
·
- se oseba odjavi iz evidence;
3
−
- če se oseba v obdobju šestih mesecev po prijavi niti enkrat osebno ne javi zavodu.
3
+
- se oseba v času vodenja v evidenci več kot šest zaporednih mesecev ne javi zavodu;
4
−
(2) V primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka se oseba preneha voditi v evidenci z dnem odjave, v primeru iz druge alineje pa po uradni dolžnosti z dnem, ko poteče šest mesecev po prijavi.
4
+
- oseba po izteku odpovednega roka pridobi status brezposelne osebe;
5
−
(3) O prenehanju vodenja v evidenci iskalcev zaposlitve zavod obvesti osebo in ji na njeno zahtevo izda potrdilo.
5
+
- oseba odjavi prebivališče in ne prijavi novega oziroma s pretekom dovoljenja za prebivanje;
6
−
(4) Obvestilo o prenehanju vodenja v evidenci iskalcev zaposlitve se vroča z navadno vročitvijo skladno z zakonom, ki ureja poštne storitve. Šteje se, da je vročitev opravljena 20. dan od dneva odprave dokumenta iz zavoda.
6
+
- oseba postane trajno nezmožna za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali nezaposljiva po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
7
−
(5) Za izdajo in spremembo potrdila o vodenju in prenehanju vodenja osebe v evidenci iskalcev zaposlitve se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
7
+
(2) V primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka se oseba preneha voditi v evidenci z dnem odjave, v primeru iz druge, tretje in četrte alineje po uradni dolžnosti z dnem nastanka razloga za prenehanje vodenja v evidenci in v primeru iz pete alineje z dnem pravnomočnosti odločbe o nezmožnosti za delo po predpisih, ki urejajo invalidsko zavarovanje, oziroma odločbe o nezaposljivosti po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
+
8
+
(3) O prenehanju vodenja v evidenci iskalcev zaposlitve zaradi razloga iz druge, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena zavod na zahtevo osebe izda potrdilo.
+
9
+
(4) Za izdajo in spremembo potrdila o vodenju in prenehanju vodenja osebe v evidenci iskalcev zaposlitve se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
1
·
(1) Sredstva za pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti se po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo iz prispevkov delavcev, delodajalcev in prostovoljnih zavarovancev ter drugih zavezancev, določenih s tem zakonom.
1
·
(1) Sredstva za pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti se po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo iz prispevkov delavcev, delodajalcev in prostovoljnih zavarovancev ter drugih zavezancev, določenih s tem zakonom.
2
·
(2) Za zavarovanje za primer brezposelnosti se plačuje prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca.
2
·
(2) Za zavarovanje za primer brezposelnosti se plačuje prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca.
3
·
(3) Prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti se plačujejo po stopnjah, določenih s posebnim zakonom.
3
·
(3) Prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti se plačujejo po stopnjah, določenih s posebnim zakonom.
4
·
(4) Prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti se vplačujejo v proračun Republike Slovenije.
4
·
(4) Prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti se vplačujejo v proračun Republike Slovenije.
5
·
(5) Če vplačani prispevki ne zadoščajo za pokrivanje obveznosti za pravice, ki izhajajo iz zavarovanja za primer brezposelnosti, se sredstva zagotavljajo iz drugih proračunskih virov.
5
·
(5) Če vplačani prispevki ne zadoščajo za pokrivanje obveznosti za pravice, ki izhajajo iz zavarovanja za primer brezposelnosti, se sredstva zagotavljajo iz drugih proračunskih virov.
6
−
(6) Glede pobiranja prispevkov, pravic in obveznosti zavezanca, varovanja podatkov, pristojnosti davčnega organa, vodenja evidenc o plačanih prispevkih za vsakega zavarovanca in drugih vprašanj postopka, se uporablja zakon, ki ureja davčni postopek in zakon, ki ureja davčno službo.
6
+
(6) Glede pobiranja prispevkov, pravic in obveznosti zavezanca, varovanja podatkov, pristojnosti davčnega organa, vodenja evidenc o plačanih prispevkih za vsakega zavarovanca in drugih vprašanj postopka, se uporablja zakon, ki ureja davčni postopek in zakon, ki ureja finančno upravo.
1
·
Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca za zavarovanje za primer brezposelnosti so:
1
·
Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca za zavarovanje za primer brezposelnosti so:
2
−
- zavarovanci iz prve, druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, devete in enajste alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona;
2
+
- zavarovanci iz prve, druge, tretje, četrte, pete, šeste, osme, desete, enajste in dvanajste alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona;
3
−
- Republika Slovenija za zavarovance iz osme in desete alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona;
3
+
- Republika Slovenija za zavarovance iz sedme, devete in trinajste alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona;
4
·
- zavarovanci iz 57. člena tega zakona, ki so prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje.
4
·
- zavarovanci iz 57. člena tega zakona, ki so prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje.
1
·
Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti so:
1
·
Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti so:
2
·
- delodajalci za zavarovance iz prve, tretje in četrte alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona, razen zaposlenih pri tujih delodajalcih, za katere se v skladu s predpisi EU uporablja zakonodaja Republike Slovenije, ki so sami zavezanci za plačilo prispevkov;
2
·
- delodajalci za zavarovance iz prve, tretje in četrte alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona, razen zaposlenih pri tujih delodajalcih, za katere se v skladu s predpisi EU uporablja zakonodaja Republike Slovenije, ki so sami zavezanci za plačilo prispevkov;
3
−
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za zavarovance iz druge alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona;
3
+
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za zavarovance iz druge in šeste alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona;
4
−
- zavarovanci iz pete in šeste alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona in zavarovanci iz 57. člena tega zakona;
4
+
- zavarovanci iz pete in dvanajste alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona in zavarovanci iz 57. člena tega zakona;
5
−
- pristojna občina za zavarovance iz sedme alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona;
5
+
- Republika Slovenija za zavarovance iz sedme, osme, devete, enajste, dvanajste in trinajste alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona;
6
−
- Republika Slovenija za zavarovance iz osme, devete in desete alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona;
6
+
- zavod za zavarovance iz desete alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona.
7
−
- zavod za zavarovance iz enajste alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona.
−
1
·
(1) Vračilo denarnega nadomestila ima zavod pravico zahtevati:
1
·
(1) Vračilo denarnega nadomestila ima zavod pravico zahtevati:
2
·
- v primeru odprave odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila skladno z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ter tretjega in četrtega odstavka 65. člena tega zakona;
2
·
- v primeru odprave odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila skladno z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ter tretjega in četrtega odstavka 65. člena tega zakona;
3
−
- v primeru izplačil denarnega nadomestila po nastanku razlogov, zaradi katerih denarno nadomestilo po tem zakonu preneha ali miruje.
3
+
- v primeru izplačil denarnega nadomestila po nastanku razlogov, zaradi katerih denarno nadomestilo po tem zakonu preneha ali miruje;
+
4
+
- v primeru izplačil denarnega nadomestila po nastanku razloga za znižanje denarnega nadomestila pred prenehanjem pravice do denarnega nadomestila v skladu s 65.a členom tega zakona;
+
5
+
- v primeru izplačil denarnega nadomestila po nastanku razloga za izplačevanje sorazmernega dela denarnega nadomestila v skladu s 66. členom tega zakona.
4
·
(2) Če je podlaga za vračilo denarnega nadomestila:
6
·
(2) Če je podlaga za vračilo denarnega nadomestila:
5
·
- odprava odločbe na podlagi tretjega odstavka 65. člena tega zakona, ima zavod pravico zahtevati od delodajalca vračilo neto zneskov denarnega nadomestila izplačanih zavarovancu, do ponovne zaposlitve pri tem delodajalcu oziroma izplačanih do dneva prenehanja delovnega razmerja, ki ga določi sodišče;
7
·
- odprava odločbe na podlagi tretjega odstavka 65. člena tega zakona, ima zavod pravico zahtevati od delodajalca vračilo neto zneskov denarnega nadomestila izplačanih zavarovancu, do ponovne zaposlitve pri tem delodajalcu oziroma izplačanih do dneva prenehanja delovnega razmerja, ki ga določi sodišče;
6
·
- odprava odločbe na podlagi četrtega odstavka 65. člena tega zakona, ima zavod pravico zahtevati od zavarovanca vračilo neto zneskov denarnega nadomestila, izplačanega zavarovancu po prenehanju delovnega razmerja, na katero se nanaša sklenjena sodna poravnava ali sporazum;
8
·
- odprava odločbe na podlagi četrtega odstavka 65. člena tega zakona, ima zavod pravico zahtevati od zavarovanca vračilo neto zneskov denarnega nadomestila, izplačanega zavarovancu po prenehanju delovnega razmerja, na katero se nanaša sklenjena sodna poravnava ali sporazum;
7
−
- razlog iz druge alineje prejšnjega odstavka, ima zavod pravico zahtevati neto denarno nadomestilo izplačano po nastanku razloga za prenehanje ali mirovanje pravice do denarnega nadomestila.
9
+
- razlog iz druge, tretje ali četrte alineje prejšnjega odstavka, ima zavod pravico zahtevati od zavarovanca vračilo neto zneskov denarnega nadomestila, izplačanih po nastanku takšnega razloga.
8
−
(3) Kadar je zavod po določbah tega zakona upravičen odpraviti odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila, v istem postopku odloči tudi o vračilu neupravičeno izplačanih sredstev.
10
+
(3) Kadar je zavod po določbah tega zakona ali skladno z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek, upravičen odpraviti odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila, v istem postopku odloči tudi o vračilu neupravičeno izplačanih sredstev. O vračilu neupravičeno izplačanih sredstev zavod izda odločbo tudi v primerih iz druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena.
9
·
(4) Neupravičeno izplačano denarno nadomestilo iz prejšnjega odstavka je zavarovanec oziroma v primeru iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona delodajalec dolžan vrniti v roku 30 dni od dokončnosti odločbe, po poteku tega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
11
·
(4) Neupravičeno izplačano denarno nadomestilo iz prejšnjega odstavka je zavarovanec oziroma v primeru iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona delodajalec dolžan vrniti v roku 30 dni od dokončnosti odločbe, po poteku tega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
10
−
(5) Po vrnitvi neto zneskov denarnega nadomestila davčna uprava po določbah zakona, ki ureja davčni postopek, vrne zavodu prispevke zavarovanca in zavezanca za obvezna socialna zavarovanja, plačane iz naslova vrnjenega denarnega nadomestila in na vrnjeno denarno nadomestilo plačano akontacijo dohodnine.
12
+
(5) Po vrnitvi neto zneskov denarnega nadomestila finančna uprava po določbah zakona, ki ureja davčni postopek, vrne zavodu prispevke zavarovanca in zavezanca za obvezna socialna zavarovanja, plačane iz naslova vrnjenega denarnega nadomestila in na vrnjeno denarno nadomestilo plačano akontacijo dohodnine.
1
·
(1) Vračilo sredstev, izplačanih iz naslova ukrepov APZ, izvajalci ukrepov zahtevajo od prejemnika sredstev, če so bila sredstva nenamensko porabljena oziroma če je prejemnik kršil sprejete pogodbene obveznosti.
1
·
(1) Vračilo sredstev, izplačanih iz naslova ukrepov APZ, izvajalci ukrepov zahtevajo od prejemnika sredstev, če so bila sredstva nenamensko porabljena oziroma če je prejemnik kršil sprejete pogodbene obveznosti.
2
·
(2) Vračilo sredstev iz prejšnjega odstavka se zahteva skladno z določili pogodbe, ki je bila podlaga za izplačilo, in določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja.
2
·
(2) Vračilo sredstev iz prejšnjega odstavka se zahteva skladno z določili pogodbe, ki je bila podlaga za izplačilo, in določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja.
3
−
(3) Od osebe, vključene v ukrep APZ, se zahteva vračilo tistih sredstev, porabljenih za izvajanje ukrepa, za katera je tako določeno s pogodbo o vključitvi v program.
3
+
(3) Od osebe, vključene v ukrep APZ, se zahteva vračilo tistih sredstev, porabljenih za izvajanje ukrepa, za katera je tako določeno s pogodbo o vključitvi v program. Oseba mora sredstva vrniti v roku, določenem v pogodbi o vključitvi v program, po poteku tega roka pa se obračunajo zakonite zamudne obresti.
1
−
(1) Uspešnost in učinkovitost ukrepov po tem zakonu je predmet predhodnega, vmesnega in končnega vrednotenja, ki ga izvede izbrani izvajalec.
1
+
(1) Uspešnost in učinkovitost ukrepov po tem zakonu je predmet predhodnega, vmesnega in končnega vrednotenja, ki ga izvede izbrani izvajalec ali ministrstvo.
2
·
(2) Predhodno vrednotenje je podlaga za pripravo ciljev politike zaposlovanja na srednjeročni podlagi ter pripravo smernic APZ. Vrednotenje zajema zlasti:
2
·
(2) Predhodno vrednotenje je podlaga za pripravo ciljev politike zaposlovanja na srednjeročni podlagi ter pripravo smernic APZ. Vrednotenje zajema zlasti:
3
·
- stanje na področju trga dela;
3
·
- stanje na področju trga dela;
4
·
- primerjavo stanja s cilji evropske politike zaposlovanja;
4
·
- primerjavo stanja s cilji evropske politike zaposlovanja;
5
·
- analizo strukturnih neskladij na trgu dela;
5
·
- analizo strukturnih neskladij na trgu dela;
6
·
- analizo in trende gibanja strukture brezposelnih po socialno demografskih značilnostih;
6
·
- analizo in trende gibanja strukture brezposelnih po socialno demografskih značilnostih;
7
·
- predlog možnih ukrepov in njihov možni prispevek k odpravljanju neskladij na trgu dela.
7
·
- predlog možnih ukrepov in njihov možni prispevek k odpravljanju neskladij na trgu dela.
8
·
(3) Z vmesnim vrednotenjem ministrstvo, pristojno za delo, ugotavlja uspešnost in učinkovitost ukrepov in njihov vpliv na dinamiko doseganja zastavljenih ciljev, ki so določeni v proračunu RS in smernicah APZ. Vmesno vrednotenje se izvede na polovici obdobja izvajanja politike zaposlovanja in smernic APZ.
8
·
(3) Z vmesnim vrednotenjem ministrstvo, pristojno za delo, ugotavlja uspešnost in učinkovitost ukrepov in njihov vpliv na dinamiko doseganja zastavljenih ciljev, ki so določeni v proračunu RS in smernicah APZ. Vmesno vrednotenje se izvede na polovici obdobja izvajanja politike zaposlovanja in smernic APZ.
9
·
(4) Z naknadnim vrednotenjem ministrstvo, pristojno za delo, ugotavlja uspešnost in učinkovitost ukrepov, ki so bili izvedeni v preteklem obdobju izvajanja smernic APZ, njihov vpliv na zastavljene cilje za to obdobje in vzroke odstopanj od zastavljenih ciljev. Naknadno vrednotenje vsebuje tudi pripravo priporočil za učinkovitejše izvajanje ukrepov. Naknadno vrednotenje se izvede najkasneje v enem letu po zaključku obdobja, kot je določeno v smernicah APZ. X. poglavje NADZOR
9
·
(4) Z naknadnim vrednotenjem ministrstvo, pristojno za delo, ugotavlja uspešnost in učinkovitost ukrepov, ki so bili izvedeni v preteklem obdobju izvajanja smernic APZ, njihov vpliv na zastavljene cilje za to obdobje in vzroke odstopanj od zastavljenih ciljev. Naknadno vrednotenje vsebuje tudi pripravo priporočil za učinkovitejše izvajanje ukrepov. Naknadno vrednotenje se izvede najkasneje v enem letu po zaključku obdobja, kot je določeno v smernicah APZ. X. poglavje NADZOR
1
·
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajalci ukrepov po tem zakonu obsega zlasti nadzor nad:
1
·
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajalci ukrepov po tem zakonu obsega zlasti nadzor nad:
2
·
- statusnimi zadevami;
2
·
- statusnimi zadevami;
3
·
- zakonitostjo poslovanja;
3
·
- zakonitostjo poslovanja;
4
·
- strokovnostjo in kakovostjo dela.
4
·
- strokovnostjo in kakovostjo dela.
5
·
(2) V okviru nadzora iz prejšnjega odstavka inšpektor pri koncesionarjih ugotavlja in preverja tudi:
5
·
(2) V okviru nadzora iz prejšnjega odstavka inšpektor pri koncesionarjih ugotavlja in preverja tudi:
6
·
- veljavnost in spoštovanje določb koncesijske pogodbe v zvezi z izvajanjem storitev, ki so predmet koncesije;
6
·
- veljavnost in spoštovanje določb koncesijske pogodbe v zvezi z izvajanjem storitev, ki so predmet koncesije;
7
·
- izpolnjevanje kadrovskih, prostorskih in drugih organizacijskih pogojev iz 85. člena tega zakona.
7
·
- izpolnjevanje kadrovskih, prostorskih in drugih organizacijskih pogojev iz 85. člena tega zakona.
8
−
(3) Poleg nadzora iz prvega odstavka tega člena inšpektor pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, ugotavlja in preverja tudi:
8
+
(3) Poleg nadzora iz prvega odstavka tega člena inšpektor pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku, ugotavlja in preverja tudi:
9
·
- vpis v register oziroma evidenco iz 163. člena tega zakona;
9
·
- vpis v register oziroma evidenco iz 163. člena tega zakona;
10
·
- izpolnjevanje kadrovskih, prostorskih in drugih organizacijskih pogojev iz prvega odstavka 164. člena tega zakona;
10
·
- izpolnjevanje kadrovskih, prostorskih in drugih organizacijskih pogojev iz prvega odstavka 164. člena tega zakona;
11
·
- spoštovanje obveznosti delodajalca iz 165. člena tega zakona;
11
·
- spoštovanje obveznosti delodajalca iz 165. člena tega zakona;
12
·
- spoštovanje obveznosti uporabnika iz 166. člena tega zakona.
12
·
- spoštovanje obveznosti uporabnika iz 166. člena tega zakona.
1
·
(1) Zavod po tem zakonu opravlja nadzor nad:
1
·
(1) Zavod po tem zakonu opravlja nadzor nad:
2
·
- osebami, prijavljenimi v evidencah zavoda;
2
·
- osebami, prijavljenimi v evidencah zavoda;
3
−
- preverjanjem namenske porabe sredstev APZ pri zunanjih izvajalcih in osebah ter delodajalcih, vključenih v ukrepe APZ.
3
+
- sprejetimi pogodbenimi obveznostmi in namensko porabo sredstev APZ pri zunanjih izvajalcih in osebah ter delodajalcih, vključenih v ukrepe APZ.
4
·
(2) Zavod mora o obsegu in vsebini izvedenega nadzora enkrat letno poročati ministrstvu, pristojnemu za delo.
4
·
(2) Zavod mora o obsegu in vsebini izvedenega nadzora enkrat letno poročati ministrstvu, pristojnemu za delo.
1
·
(1) Naloge posameznih vrst nadzora nad osebami, prijavljenimi v evidencah zavoda, opravlja nadzornik službe za nadzor.
1
·
(1) Naloge posameznih vrst nadzora nad osebami, prijavljenimi v evidencah zavoda, opravlja nadzornik službe za nadzor.
2
−
(2) Osebe, ki opravljajo nadzor, morajo imeti raven izobrazbe VII/2 družboslovne smeri, najmanj dve leti delovnih izkušenj s področja, ki ga nadzirajo, in strokovni izpit za nadzornika. Program strokovnega izpita in način njegovega opravljanja na predlog strokovnega sveta zavoda s splošnim aktom uredi zavod.
2
+
(2) Osebe, ki opravljajo nadzor, morajo imeti 8. raven izobrazbe po SOK družboslovne smeri, najmanj dve leti delovnih izkušenj s področja, ki ga nadzirajo, in strokovni izpit za nadzornika. Program strokovnega izpita in način njegovega opravljanja na predlog strokovnega sveta zavoda s splošnim aktom uredi zavod.
1
−
Zavod preverja namensko porabo sredstev APZ, dodeljenih zunanjim izvajalcem in osebam ter delodajalcem, vključenim v programe APZ.
1
+
(1) Zavod preverja izpolnjevanje sprejetih pogodbenih obveznosti in namensko porabo sredstev APZ, dodeljenih zunanjim izvajalcem in osebam ter delodajalcem, vključenim v programe APZ.
+
2
+
(2) Nadzor iz prejšnjega odstavka opravlja nadzornik službe za nadzor.
1
·
(1) Sklad opravlja nadzor nad namensko porabo sredstev APZ pri zunanjih izvajalcih in osebah ter delodajalcih, vključenih v ukrepe APZ.
1
·
(1) Sklad opravlja nadzor nad namensko porabo sredstev APZ pri zunanjih izvajalcih in osebah ter delodajalcih, vključenih v ukrepe APZ.
2
·
(2) Za nadzor iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 160. in 161. člena tega zakona.
2
·
(2) Za nadzor iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 160. in 161. člena tega zakona.
3
−
(3) Sklad mora o obsegu in vsebini izvedenega nadzora enkrat letno poročati ministrstvu, pristojnemu za delo. XI. poglavje ZAGOTAVLJANJE DELA DELAVCEV DRUGEMU UPORABNIKU
3
+
(3) Sklad mora o obsegu in vsebini izvedenega nadzora enkrat letno poročati ministrstvu, pristojnemu za delo. XI. poglavje ZAGOTAVLJANJE DELA DELAVCEV UPORABNIKU
1
−
(1) Delodajalec, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), je vsaka pravna ali fizična oseba, ki sklepa pogodbe o zaposlitvi z delavci z namenom, da bi delavce napotil k uporabniku, pri katerem ti delavci začasno delajo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika, in je pri ministrstvu, pristojnem za delo, vpisan v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu (v nadaljnjem besedilu: register) oziroma v evidenco tujih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu (v nadaljnjem besedilu: evidenca).
1
+
(1) Opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku iz četrtega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: dejavnost) je vsako zagotavljanje dela delavcev s strani pravne ali fizične osebe, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec:
2
−
(2) Delavec, zaposlen pri delodajalcu, je delavec, ki ima s tem delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in ga delodajalec napoti k uporabniku, kjer začasno dela pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika (v nadaljnjem besedilu: delavec).
2
+
- opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika ali
3
−
(3) Uporabnik je vsaka pravna ali fizična oseba, za katero pod njenim nadzorom in v skladu z njenimi navodili začasno dela delavec (v nadaljnjem besedilu: uporabnik).
3
+
- pretežno uporablja sredstvo za delo, ki je del izvajanja dejavnosti uporabnika in ki je v lasti ali finančnem najemu uporabnika ali ki ga je uporabnik dal v najem ali zakup pravni ali fizični osebi, ki mu zagotavlja delo delavcev, ali
4
−
(4) Napotitev je čas, za katerega je delavec napoten k uporabniku.
4
+
- opravlja delo v prostorih ali na delovišču ali v okviru izvajanja dejavnosti uporabnika in je vključen v njegov delovni proces.
+
5
+
(2) Delodajalec, ki zagotavlja delo delavcev uporabniku iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: delodajalec za zagotavljanje dela), je vsaka pravna ali fizična oseba, ki sklepa pogodbe o zaposlitvi z delavci zaradi zagotavljanja njihovega dela uporabniku na način, določen v prejšnjem odstavku, in pridobi dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz 167. člena tega zakona ter je pri ministrstvu, pristojnem za delo, vpisana v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku (v nadaljnjem besedilu: register) ali v evidenco tujih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku (v nadaljnjem besedilu: evidenca). Delodajalec za zagotavljanje dela se lahko pri določitvi pogojev za opravljanje dela sklicuje na pogoje, ki jih določi uporabnik.
+
6
+
(3) Napoteni delavec je delavec, ki ima z delodajalcem za zagotavljanje dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in katerega delo delodajalec za zagotavljanje dela zagotavlja uporabniku, pri katerem delavec začasno dela na način iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: napoteni delavec).
+
7
+
(4) Uporabnik je vsaka pravna ali fizična oseba, za katero na način iz prvega odstavka tega člena začasno dela napoteni delavec (v nadaljnjem besedilu: uporabnik).
+
8
+
(5) Čas zagotavljanja dela napotenega delavca je čas, v katerem napoteni delavec opravlja delo pri uporabniku (v nadaljnjem besedilu: čas zagotavljanja dela).
1
−
(1) Delodajalec lahko opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, če pred oddajo vloge za opravljanje te dejavnosti:
1
+
(1) Delodajalec za zagotavljanje dela lahko začne z opravljanjem dejavnosti, če:
2
−
- v obdobju zadnjih dveh let ni kršil delovnopravne zakonodaje;
2
+
- mu v obdobju zadnjih dveh let ni bila pravnomočno izrečena globa zaradi kršitve predpisov, ki urejajo delovna razmerja, zaposlovanje in delo tujcev, varnost in zdravje pri delu, zaposlovanje na črno, trg dela ter inšpekcijski nadzor na področju delovnih razmerij, zaposlovanja in dela tujcev, varnosti in zdravja pri delu, zaposlovanja na črno in trga dela;
3
−
- v obdobju zadnjih dveh let nima neporavnanih obveznosti s področja davkov in prispevkov;
3
+
- v obdobju zadnjih dveh let ni imel neporavnanih zapadlih obveznosti iz naslova plačila za delo;
4
−
- izpolnjuje kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje, ki jih podrobneje predpiše minister, pristojen za delo.
4
+
- v obdobju zadnjih dveh let ni bil objavljen na seznamu davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi ali na seznamu nepredlagateljev obračunov davčnih odtegljajev, ki ju objavlja Finančna uprava Republike Slovenije, in na dan vložitve vloge nima neporavnanih zapadlih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje Finančna uprava Republike Slovenije v vrednosti večji od 50 eurov;
5
−
(2) Pogoje iz prejšnjega odstavka mora delodajalec izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.
5
+
- izpolnjuje kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje, ki jih podrobneje predpiše minister, pristojen za delo;
+
6
+
- ima kot svojo glavno dejavnost registrirano dejavnost posredovanja začasne delovne sile;
+
7
+
- predloži bančno garancijo najmanj v višini 100.000 eurov;
+
8
+
- ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper delovno razmerje in socialno varnost, razen kaznivih dejanj po 203. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 - uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 - popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 - ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 - odl. US);
+
9
+
- ima pravna ali fizična oseba, ki ima sedež v drugi državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, ustanovljeno podružnico na območju Republike Slovenije.
+
10
+
(2) Pogoje iz druge do osme alineje prejšnjega odstavka mora delodajalec za zagotavljanje dela izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti.
1
−
(1) Delodajalec ima naslednje obveznosti:
1
+
(1) Delodajalec za zagotavljanje dela ima naslednje obveznosti:
2
−
- v času trajanja zaposlitve zagotoviti delavcu vse pravice iz delovnega razmerja, ki mu pripadajo skladno s predpisi, ki urejajo delovna razmerja;
2
+
- v času trajanja zaposlitve zagotoviti napotenemu delavcu vse pravice iz delovnega razmerja, ki mu pripadajo v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja;
3
−
- brez postavljanja kakršnih koli omejitev dopustiti delavcu možnost sklenitve delovnega razmerja pri uporabniku po zaključku obdobja napotitve.
3
+
- brez postavljanja kakršnih koli omejitev dopustiti napotenemu delavcu možnost sklenitve delovnega razmerja pri uporabniku po izteku časa zagotavljanja dela.
4
−
(2) Delodajalec od delavca ne sme zahtevati, da opravlja delo v okviru drugih dejavnosti, za katere je delodajalec registriran, in s temi delavci ne sme opravljati del, ki jih je pridobil na podlagi pogodb, sklenjenih po predpisih civilnega prava.
4
+
(2) Delodajalec za zagotavljanje dela od napotenega delavca ne sme zahtevati, da opravlja delo v okviru drugih dejavnosti, za katere je delodajalec za zagotavljanje dela registriran, in z napotenimi delavci ne sme opravljati del, ki jih je pridobil na podlagi pogodb, sklenjenih po predpisih civilnega prava.
5
−
(3) Delodajalec od delavca ne sme zahtevati plačila ali drugega povračila zaradi napotitve k uporabniku ali sklenitve pogodbe o zaposlitvi z uporabnikom.
5
+
(3) Delodajalec za zagotavljanje dela od napotenega delavca in kandidata za zaposlitev ne sme zahtevati plačila ali drugega povračila zaradi napotitve k uporabniku ali zaradi sklenitve pogodbe o zaposlitvi z uporabnikom.
+
6
+
(4) Delodajalec za zagotavljanje dela delavca ne sme napotiti k uporabniku in uporabnik tega delavca ne sme sprejeti na delo, če sta delodajalec za zagotavljanje dela in uporabnik medsebojno povezani družbi v smislu zakona, ki ureja gospodarske družbe.
1
·
(1) Uporabnik je dolžan:
1
·
(1) Uporabnik je dolžan:
2
−
- v času začasne napotitve ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja;
2
+
- v času napotitve ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja;
3
−
- delavcu omogočiti seznanitev s prostimi delovnimi mesti oziroma vrstami dela pri uporabniku;
3
+
- napotenemu delavcu omogočiti seznanitev s prostimi delovnimi mesti oziroma vrstami dela pri uporabniku;
4
−
- zagotoviti enake možnosti za zaposlitev za nedoločen čas pri uporabniku, kot je to omogočeno že zaposlenim delavcem pri uporabniku.
4
+
- napotenemu delavcu zagotoviti enake možnosti za zaposlitev za nedoločen čas pri uporabniku, kot je to omogočeno že zaposlenim delavcem pri uporabniku.
5
−
(2) Uporabnik sme sprejeti delavce le od delodajalca, ki je vpisan v register iz 168. člena tega zakona ali v evidenco iz 169. člena tega zakona.
5
+
(2) Uporabnik sme sprejeti napotene delavce le od delodajalca za zagotavljanje dela, ki ima dovoljenje iz 167. člena tega zakona in je vpisan v register ali v evidenco.
1
−
(1) Delodajalec, ki je vpisan v register oziroma v evidenco, lahko opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku za državljane Republike Slovenije, državljane držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije ter za osebe, ki niso državljani držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije in so pridobile dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, če z mednarodnim sporazumom ni drugače določeno, ali imajo osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let, za osebe z začasno zaščito oziroma za prosilce za mednarodno zaščito.
1
+
(1) Delodajalec pred začetkom opravljanja dejavnosti pridobi dovoljenje ministrstva, pristojnega za delo, če izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 164. člena tega zakona.
2
−
(2) Minister, pristojen za delo, s podzakonskim aktom predpiše način sodelovanja delodajalca z zavodom.
2
+
(2) Delodajalec za zagotavljanje dela, ki pridobi dovoljenje iz prejšnjega odstavka, se vpiše v register ali evidenco.
+
3
+
(3) Delodajalec za zagotavljanje dela, ki je vpisan v register oziroma v evidenco, lahko opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku za državljane Republike Slovenije ter za tujce z državljanstvom držav, ki niso članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije in imajo:
+
4
+
1. prost dostop na slovenski trg dela, v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev,
+
5
+
2. enotno dovoljenje za prebivanje in delo, izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, ali
+
6
+
3. modro karto EU.
+
7
+
(4) Minister, pristojen za delo, določi način sodelovanja delodajalca z zavodom.
1
−
(1) Pravna ali fizična oseba s sedežem na območju Republike Slovenije, ki želi opravljati dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, naslovi vlogo za vpis v register na ministrstvo, pristojno za delo, to pa o vlogi odloči po pravilih o splošnem upravnem postopku.
1
+
(1) Pravna ali fizična oseba s sedežem na območju Republike Slovenije, ki želi opravljati dejavnost, vloži vlogo za izdajo dovoljenja in za vpis v register na ministrstvo, pristojno za delo, to pa o vlogi odloči po pravilih o splošnem upravnem postopku. Vlogi priloži dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 164. člena tega zakona, ki jih ni mogoče pridobiti po uradni dolžnosti.
2
−
(2) Vpis v register se opravi z dnem dokončnosti odločbe, ki jo izda ministrstvo, pristojno za delo. Dejavnost se lahko začne opravljati z dnem vpisa v register.
2
+
(2) Vpis v register se opravi z dnem dokončnosti odločbe, ki jo izda ministrstvo, pristojno za delo. O vpisu v register ministrstvo, pristojno za delo, delodajalcu za zagotavljanje dela izda potrdilo. Dejavnost se lahko začne opravljati z dnem vpisa v register.
1
−
(1) Delodajalec s sedežem v drugi državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, ki želi na območju Republike Slovenije opravljati dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, poda predlog za vpis v evidenco na ministrstvo, pristojno za delo. Predlogu za vpis priloži kopijo dovoljenja pristojnega organa države svojega sedeža za opravljanje te dejavnosti z overjenim prevodom v slovenski jezik.
1
+
(1) Pravna ali fizična oseba s sedežem v drugi državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, ki želi na območju Republike Slovenije opravljati dejavnost, vloži vlogo za izdajo dovoljenja in za vpis v evidenco na ministrstvo, pristojno za delo. Vlogi priloži kopijo listine, ki ni starejša od enega leta, na podlagi katere lahko delodajalec v državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, kjer ima sedež, opravlja dejavnost in overjen prevod te listine v slovenski jezik ter dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 164. člena tega zakona, ki jih ni mogoče pridobiti po uradni dolžnosti.
2
−
(2) Dejavnost se lahko začne opravljati z dnem vpisa v evidenco. O vpisu v evidenco ministrstvo, pristojno za delo, izda potrdilo.
2
+
(2) Vpis v evidenco se opravi z dnem dokončnosti odločbe, ki jo izda ministrstvo, pristojno za delo. O vpisu v evidenco ministrstvo, pristojno za delo, delodajalcu za zagotavljanje dela izda potrdilo. Dejavnost se lahko začne opravljati z dnem vpisa v evidenco.
1
−
(1) Register vsebuje naslednje podatke o delodajalcu:
1
+
(1) Register vsebuje naslednje podatke o delodajalcu za zagotavljanje dela:
2
·
- evidenčno oznako;
2
·
- evidenčno oznako;
3
·
- firmo oziroma ime in sedež;
3
·
- firmo oziroma ime in sedež;
4
·
- podatke o poslovodnem organu, zastopanju in obsegu pooblastil;
4
·
- podatke o poslovodnem organu, zastopanju in obsegu pooblastil;
5
−
- številko odločbe o vpisu v register.
5
+
- številko odločbe o vpisu v register;
6
−
(2) Evidenca vsebuje naslednje podatke o delodajalcu:
6
+
- naslov opravljanja dejavnosti.
+
7
+
(2) Evidenca vsebuje naslednje podatke o delodajalcu za zagotavljanje dela:
7
·
- evidenčno oznako;
8
·
- evidenčno oznako;
8
·
- firmo oziroma ime in sedež;
9
·
- firmo oziroma ime in sedež;
9
·
- podatke o poslovodnem organu, zastopanju in obsegu pooblastil;
10
·
- podatke o poslovodnem organu, zastopanju in obsegu pooblastil;
10
−
- številko potrdila o vpisu v evidenco.
11
+
- podatke o poslovodnem organu, zastopanju in obsegu pooblastil podružnice;
+
12
+
- številko odločbe o vpisu v evidenco;
+
13
+
- naslov opravljanja dejavnosti.
1
−
(1) V primeru, da delodajalec preneha opravljati dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, mora o tem nemudoma obvestiti ministrstvo, pristojno za delo.
1
+
(1) V primeru, da delodajalec za zagotavljanje dela preneha opravljati dejavnost, mora o tem nemudoma obvestiti ministrstvo, pristojno za delo.
2
−
(2) Delodajalec mora v primeru iz prejšnjega odstavka v roku 30 dni po prenehanju opravljanja dejavnosti dokončati začete posle, ministrstvu, pristojnemu za delo, podati končno poročilo in mu izročiti vso dokumentacijo, ki se nanaša na vpis v register ali evidenco.
2
+
(2) Delodajalec za zagotavljanje dela mora v primeru iz prejšnjega odstavka v roku 30 dni po prenehanju opravljanja dejavnosti ministrstvu, pristojnemu za delo, podati končno poročilo in mu izročiti vso dokumentacijo, ki se nanaša na vpis v register ali evidenco.
+
3
+
(3) Ministrstvo, pristojno za delo, delodajalcu za zagotavljanje dela v primeru iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti in ga izbriše iz registra ali evidence.
+
4
+
(4) Vsebino končnega poročila in vrsto dokumentacije iz drugega odstavka tega člena določi minister, pristojen za delo.
1
−
(1) Ministrstvo, pristojno za delo, po uradni dolžnosti ali na predlog Inšpektorata Republike Slovenije za delo oziroma drugih pristojnih organov izbriše delodajalca iz registra ali evidence v naslednjih primerih:
1
+
(1) Ministrstvo, pristojno za delo, na predlog Inšpektorata Republike Slovenije za delo delodajalcu za zagotavljanje dela odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti in ga izbriše iz registra ali evidence, če je inšpektor pri istem delodajalcu za zagotavljanje dela več kot dvakrat v zadnjih 24 mesecih pravnomočno izrekel globo za kršitve iz 217. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F, 52/16, 15/17 - odl. US, 22/19 - ZPosS, 81/19, 203/20 - ZIUPOPDVE, 119/21 - ZČmIS-A, 202/21 - odl. US, 15/22, 54/22 - ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 - ZIUZDS).
2
−
- če delodajalec preneha opravljati dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku;
2
+
(2) Ministrstvo, pristojno za delo, na predlog Inšpektorata Republike Slovenije za delo delodajalcu za zagotavljanje dela lahko odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti in ga izbriše iz registra ali evidence, če je inšpektor pri istem delodajalcu za zagotavljanje dela večkrat v zadnjih 24 mesecih ugotovil kršitev predpisov, ki urejajo delovna razmerja, zaposlovanje in delo tujcev, varnost in zdravje pri delu, zaposlovanje na črno ter trg dela.
3
−
- če delodajalec, ki je fizična oseba, umre, ali če delodajalec, ki je pravna oseba, preneha obstajati;
3
+
(3) Ministrstvo, pristojno za delo, delodajalcu za zagotavljanje dela po uradni dolžnosti odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti in ga izbriše iz registra ali evidence, če:
4
−
- če je delodajalcu s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje dejavnosti;
4
+
- delodajalec za zagotavljanje dela, ki je fizična oseba, umre, ali če delodajalec za zagotavljanje dela, ki je pravna oseba, preneha obstajati;
5
−
- če je iz letnega poročila delodajalca razvidno, da ni zagotavljal dela delavcev drugemu delodajalcu v letu, za katero poroča, ali pa letnega poročila ni poslal;
5
+
- se ugotovi, da delodajalec za zagotavljanje dela ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti iz druge do osme alineje prvega odstavka 164. člena tega zakona;
6
−
- če se ugotovi, da delodajalec ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku;
6
+
- delodajalec za zagotavljanje dela v postavljenem roku ni odpravil pomanjkljivosti v skladu z ugotovitvami ministrstva, pristojnega za delo, ali drugega pristojnega organa;
7
−
- če delodajalec v postavljenem roku ni odpravil pomanjkljivosti v skladu z ugotovitvami ministrstva, pristojnega za delo ali drugega pristojnega organa;
7
+
- je delodajalec za zagotavljanje dela začel opravljati dejavnost pred dokončnostjo odločbe o vpisu v register ali evidenco;
8
−
- če je delodajalec začel opravljati dejavnost pred dokončnostjo odločbe o vpisu v register oziroma pred vpisom v evidenco;
8
+
- delodajalec za zagotavljanje dela niti po pozivu ne predloži poročila neodvisnega revizorja iz drugega odstavka 174. člena tega zakona ali se na podlagi poročila neodvisnega revizorja po pregledu Inšpektorata Republike Slovenije za delo pravnomočno ugotovi, da je delodajalec za zagotavljanje dela kršil obveznosti in odgovornosti iz zakona, ki ureja delovna razmerja, in ne izkaže, da je ugotovljene nepravilnosti odpravil;
9
−
- če je delodajalec pri svojem poslovanju kršil obveznosti, ki mu jih nalagajo predpisi s področja delovnopravne zakonodaje.
9
+
- od Inšpektorata Republike Slovenije za delo pridobi podatek, da je inšpektor pri istem delodajalcu za zagotavljanje dela več kot dvakrat v zadnjih 24 mesecih pravnomočno izrekel globo za kršitve iz 217. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F, 52/16, 15/17 - odl. US, 22/19 - ZPosS, 81/19, 203/20 - ZIUPOPDVE, 119/21 - ZČmIS-A, 202/21 - odl. US, 15/22, 54/22 - ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 - ZIUZDS) ali podatek, da je inšpektor pri istem delodajalcu za zagotavljanje dela večkrat v zadnjih 24 mesecih ugotovil kršitev predpisov, ki urejajo delovna razmerja, zaposlovanje in delo tujcev, varnost in zdravje pri delu, zaposlovanje na črno ter trg dela.
10
−
(2) O izbrisu iz registra ali evidence izda ministrstvo, pristojno za delo, odločbo, zoper katero ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
10
+
(4) O odvzemu dovoljenja za opravljanje dejavnosti in izbrisu iz registra ali evidence ministrstvo, pristojno za delo, izda odločbo, zoper katero ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
11
−
(3) V primeru izbrisa iz registra ali evidence v skladu s prvim odstavkom tega člena se lahko delodajalec v register ali evidenco ponovno vpiše:
11
+
(5) Delodajalec za zagotavljanje dela mora v primeru odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti in izbrisa iz registra ali evidence dokončati začete posle ter ministrstvu, pristojnemu za delo, podati končno poročilo in mu izročiti vso dokumentacijo, ki se nanaša na vpis v register ali evidenco.
12
−
- v primerih iz prve in četrte alineje prvega odstavka tega člena - po poteku enega leta od dneva, ko je odločba o izbrisu iz registra ali evidence postala dokončna;
12
+
(6) V primeru odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti in izbrisa iz registra ali evidence v skladu s 171. členom tega zakona in tem členom lahko delodajalec ponovno pridobi dovoljenje za opravljanje dejavnosti in se ponovno vpiše v register ali evidenco v primeru iz:
13
−
- v primeru iz tretje alineje prvega odstavka tega člena - po poteku enega leta od dneva, ko je za delodajalca prenehala veljati prepoved opravljanja dejavnosti;
13
+
- tretjega odstavka 171. člena tega zakona - po poteku enega leta od dneva, ko je odločba o odvzemu dovoljenja in izbrisu iz registra ali evidence postala dokončna;
14
−
- v primerih iz pete, šeste in sedme alineje prvega odstavka tega člena - po poteku dveh let od dneva, ko je odločba o izbrisu iz registra ali evidence postala dokončna;
14
+
- prvega in drugega odstavka tega člena - po poteku treh let od dneva, ko je odločba o odvzemu dovoljenja in izbrisu iz registra ali evidence postala dokončna;
15
−
- v primerih iz osme alineje prvega odstavka tega člena - po poteku pet let od dneva, ko je odločba o izbrisu iz registra ali evidence postala dokončna.
15
+
- druge, tretje, četrte, pete in šeste alineje tretjega odstavka tega člena - po poteku treh let od dneva, ko je odločba o odvzemu dovoljenja in o izbrisu iz registra ali evidence postala dokončna.
+
16
+
(7) Vsebino končnega poročila in vrsto dokumentacije ter rok za dokončanje poslov in posredovanje poročila iz petega odstavka tega člena določi minister, pristojen za delo.
1
−
Minister, pristojen za delo, podrobneje uredi postopek vpisa v register in evidenco, trajanje vpisa in druga vprašanja, povezana z izvajanjem določb tega zakona o vpisu v register in evidenco.
1
+
Minister, pristojen za delo, podrobneje uredi postopek izdaje dovoljenja za opravljanje dejavnosti, postopek vpisa v register in evidenco, trajanje vpisa, postopek odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti, postopek izbrisa iz registra in evidence ter druga vprašanja o vpisu v register in evidenco.
1
−
(1) Delodajalec mora letno poročati ministrstvu, pristojnemu za delo, o obsegu svojega poslovanja na način, ki ga predpiše minister, pristojen za delo.
1
+
(1) Delodajalec za zagotavljanje dela na zahtevo ministrstva, pristojnega za delo, poroča o svojem delu in sproti sporoča vse spremembe glede izpolnjevanja kadrovskih, organizacijskih, prostorskih in drugih pogojev, ki lahko vplivajo na izvajanje dejavnosti.
2
−
(2) Delodajalec mora poročati o svojem delu in sproti javljati vse spremembe glede izpolnjevanja kadrovskih, organizacijskih, prostorskih in drugih pogojev, ki lahko vplivajo na izvajanje dejavnosti.
2
+
(2) Delodajalec za zagotavljanje dela ministrstvu, pristojnemu za delo, v rokih, ki jih določi minister, pristojen za delo, predloži poročilo neodvisnega revizorja, iz katerega je razvidno, ali je v preteklem poslovnem letu pri opravljanju dejavnosti posloval v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, in se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku, in na dogovor med uporabnikom in delodajalcem za zagotavljanje dela ter ali je pravočasno odpravljal ugotovljene nepravilnosti. Minister, pristojen za delo, podrobneje določi vsebino poročila neodvisnega revizorja iz tega odstavka.
3
−
(3) Delodajalec mora na zahtevo ministrstva, pristojnega za delo, kadar koli posredovati zahtevane podatke oziroma pojasnila. XII. poglavje KAZENSKE DOLOČBE
3
+
(3) Delodajalec za zagotavljanje dela na zahtevo ministrstva, pristojnega za delo, posreduje zahtevane podatke. Minister, pristojen za delo, podrobneje določi vsebino statističnega poročila iz tega odstavka.
+
1
+
(1) Minister, pristojen za delo, imenuje strokovno komisijo za spremljanje izvajanja opravljanja dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: strokovna komisija).
+
2
+
(2) Strokovno komisijo sestavlja osem članov ali članic (v nadaljnjem besedilu: člani), od katerih predlaga:
+
3
+
- dva člana ministrstvo, pristojno za delo;
+
4
+
- enega člana Inšpektorat Republike Slovenije za delo;
+
5
+
- enega člana Združenje agencij za zaposlovanje;
+
6
+
- dva člana združenja delodajalcev, reprezentativnih na območju države;
+
7
+
- dva člana sindikati, reprezentativni na območju države.
+
8
+
(3) Strokovna komisija spremlja izvajanje opravljanja dejavnosti in sprejema stališča ter priporočila za nadaljnje urejanje tega področja.
+
9
+
(4) Strokovna komisija lahko k sodelovanju na posamezni seji povabi tudi druge strokovnjake ali predstavnike interesnih skupin. Način dela in odločanje strokovne komisije se določi s poslovnikom, ki ga strokovna komisija sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov. XII. poglavje KAZENSKE DOLOČBE
1
−
(1) Z globo 800 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če zavodu ne pošlje prijave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela (prvi odstavek 7. člena).
1
+
(1) Z globo 800 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec v javnem sektorju, ki je nosilec javnega pooblastila in gospodarska družba v večinski lasti države, če zavodu ne pošlje v javno objavo prostega delovnega mesta oziroma vrste dela (četrti odstavek 7. člena).
2
−
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se z globo 400 eurov za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zaposlujejo deset ali manj delavcev.
2
+
(2) Z globo 100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba državnega organa, odgovorna oseba organa samoupravne lokalne skupnosti in odgovorna oseba nosilca javnega pooblastila, ki je pravna oseba, ter odgovorna oseba gospodarske družbe v večinski lasti države.
3
−
(3) Z globo 100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika iz prvega in drugega odstavka tega člena, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
−
1
−
(1) Z globo 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če brez pridobljene koncesije opravlja storitve iz 16. člena tega zakona.
1
+
(1) Z globo od 2.500 do 6.000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne vodi dnevne evidence opravljenega začasnega ali občasnega dela, kot jo določa 27.č člen tega zakona.
2
−
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se z globo 5.000 eurov za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zaposlujejo deset ali manj delavcev.
2
+
(2) Z globo od 1.500 do 3.000 eurov se kaznuje manjši delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
3
−
(3) Z globo 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika iz prvega in drugega odstavka tega člena, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
3
+
(3) Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.
+
4
+
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
+
1
+
(1) Z globo od 1.200 do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki omogoči, da se pri njem v posameznem koledarskem mesecu opravi večje število ur začasnega ali občasnega dela, kot je določeno v prvem, drugem, petem in šestem odstavku 27.c člena tega zakona, ali v koledarskem letu izplača dohodek, ki presega najvišji dovoljeni dohodek iz tretjega odstavka 27.c člena tega zakona.
+
2
+
(2) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje manjši delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
+
3
+
(3) Z globo od 400 do 1.200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.
+
4
+
(4) Z globo od 300 do 1.000 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
+
5
+
(5) Z globo od 250 do 500 eurov se za prekršek kaznuje upravičenec, ki v posameznem koledarskem mesecu opravi večje število ur dela ali v posameznem koledarskem letu pridobi višji dohodek, kot je določeno v prvem, drugem in tretjem odstavku 27.c člena tega zakona.
+
1
+
(1) Z globo od 2.500 do 6.000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v roku iz tretjega odstavka 27.f člena tega zakona davčnemu organu ne predloži obračuna in ne plača dajatve iz začasnega ali občasnega dela.
+
2
+
(2) Z globo od 1.500 do 3.000 eurov se kaznuje manjši delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
+
3
+
(3) Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.
+
4
+
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
+
5
+
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za prekršek ne kaznuje delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in odgovorne osebe teh oseb, če predložijo davčni obračun v skladu s 53., 54. in 55. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 - ZDavNepr, 111/13, 22/14 - odl. US, 25/14 - ZFU, 40/14 - ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 - ZJF-H, 36/19 in 66/19).
1
−
(1) Z globo 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, če v času trajanja zaposlitve ne zagotovi delavcu vseh pravic iz delovnega razmerja (prva alineja prvega odstavka 165. člena), če delavcu omejuje možnost sklenitve delovnega razmerja pri uporabniku po zaključku obdobja napotitve (druga alineja prvega odstavka 165. člena), če od delavca zahteva, da opravlja delo v okviru drugih dejavnosti, za katere je registriran, ali z delavci opravlja dela, ki jih je pridobil na podlagi pogodb, sklenjenih po predpisih civilnega prava (drugi odstavek 165. člena), ali če zahteva plačilo ali drugo povračilo zaradi napotitve k uporabniku ali sklenitve pogodbe o zaposlitvi z uporabnikom (tretji odstavek 165. člena).
1
+
(1) Z globo od 10.000 eurov do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec za zagotavljanje dela, če:
2
−
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se z globo 5.000 eurov za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zaposlujejo deset ali manj delavcev.
2
+
- v času trajanja zaposlitve napotenemu delavcu ne zagotovi vseh pravic iz delovnega razmerja (prva alineja prvega odstavka 165. člena),
3
−
(3) Z globo 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika iz prvega in drugega odstavka tega člena, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
3
+
- napotenemu delavcu omejuje možnost sklenitve delovnega razmerja pri uporabniku po izteku časa zagotavljanja dela (druga alineja prvega odstavka 165. člena),
+
4
+
- od napotenega delavca zahteva, da opravlja delo v okviru drugih dejavnosti, za katere je registriran, ali z napotenimi delavci opravlja dela, ki jih je pridobil na podlagi pogodb, sklenjenih po predpisih civilnega prava (drugi odstavek 165. člena), ali
+
5
+
- od napotenega delavca ali kandidata za zaposlitev zahteva plačilo ali drugo povračilo zaradi napotitve k uporabniku ali zaradi sklenitve pogodbe o zaposlitvi z uporabnikom (tretji odstavek 165. člena).
+
6
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se z globo od 5.000 eurov do 10.000 eurov za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje manjši delodajalec za zagotavljanje dela.
+
7
+
(3) Z globo 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca za zagotavljanje dela.
+
8
+
(4) Z globo 3.000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec za zagotavljanje dela, če v zahtevanem roku ministrstvu, pristojnemu za delo, ne posreduje zahtevanih podatkov iz tretjega odstavka 174. člena tega zakona.
+
9
+
(5) Z globo 1.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca za zagotavljanje dela.
1
−
(1) Z globo 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če sprejme delavce od delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku in ni vpisan v register ali evidenco (drugi odstavek 166. člena).
1
+
(1) Z globo od 10.000 eurov do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje uporabnik, če:
2
−
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se z globo 5.000 eurov za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zaposlujejo deset ali manj delavcev.
2
+
- v času napotitve ne ravna v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja (prva alineja prvega odstavka 166. člena),
3
−
(3) Z globo 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika iz prvega in drugega odstavka tega člena, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
3
+
- napotenemu delavcu ne omogoči seznanitve s prostimi delovnimi mesti ali vrstami dela pri uporabniku (druga alineja prvega odstavka 166. člena),
+
4
+
- napotenemu delavcu ne zagotovi enakih možnosti za zaposlitev za nedoločen čas pri uporabniku, kot je to omogočeno že zaposlenim delavcem pri uporabniku (tretja alineja prvega odstavka 166. člena), ali
+
5
+
- sprejme napotenega delavca od delodajalca, ki opravlja dejavnost in nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti ter ni vpisan v register ali evidenco (drugi odstavek 166. člena).
+
6
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se z globo od 5.000 eurov do 10.000 eurov za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje uporabnik, ki zaposluje deset ali manj delavcev.
+
7
+
(3) Z globo 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba uporabnika.
1
−
(1) Z globo 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku in ni vpisan v register ali evidenco (168. in 169. člen).
1
+
(1) Z globo od 10.000 eurov do 50.000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec, ki zagotavlja delo delavcev uporabniku na način iz prvega odstavka 163. člena tega zakona, ne da bi sklepal pogodbe o zaposlitvi z delavci zaradi zagotavljanja njihovega dela uporabniku ali pridobil dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz 167. člena tega zakona ali bil vpisan v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku ali v evidenco tujih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku (drugi odstavek 163. člena).
2
−
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se z globo 5.000 eurov za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zaposlujejo deset ali manj delavcev.
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se z globo od 10.000 eurov do 30.000 eurov za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje manjši delodajalec.
3
−
(3) Z globo 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika iz prvega in drugega odstavka tega člena, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. XIII. poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
3
+
(3) Z globo 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca.
+
1
+
(1) Z globo od 10.000 do 30.000 eurov se za prekršek kaznujeta delodajalec za zagotavljanje dela in uporabnik, če delodajalec za zagotavljanje dela delavca napoti k uporabniku in uporabnik tega delavca sprejme na delo, če sta delodajalec za zagotavljanje dela in uporabnik medsebojno povezani družbi v smislu zakona, ki ureja gospodarske družbe (četrti odstavek 165. člena).
+
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se z globo od 5.000 eurov do 10.000 eurov za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznujeta manjši delodajalec za zagotavljanje dela in uporabnik, ki zaposluje deset ali manj delavcev.
+
3
+
(3) Z globo 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca za zagotavljanje dela in uporabnika.
+
1
+
Za prekrške iz tega zakona, katerih globa je določena v razponu, se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom. XIII. poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
·
(1) O vlogah za priznanje pravic, ki so bile vložene pred začetkom uporabe tega zakona, se odloči po določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 59/07 - ZŠtip in 51/10 - odločba US).
1
·
(1) O vlogah za priznanje pravic, ki so bile vložene pred začetkom uporabe tega zakona, se odloči po določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 59/07 - ZŠtip in 51/10 - odločba US).
2
−
(2) Zavarovanec, ki je pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti do začetka uporabe tega zakona, zadrži te pravice v obsegu in trajanju po določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 59/07 - ZŠtip in 51/10 - odločba US).
2
+
(2) Zavarovanec, ki je pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti do začetka uporabe tega zakona, zadrži te pravice v obsegu in trajanju po določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 59/07 - ZŠtip in 51/10 - odločba US). Zadržanje navedenih pravic se nanaša na pravico do denarnega nadomestila, ki je zavarovanec, mlajši od 50 let, ni v celoti izkoristil zaradi njenega prenehanja brez volje ali krivde zavarovanca.
3
·
(3) Osebe, ki so se prostovoljno vključile v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti po določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 59/07 - ZŠtip in 51/10 - odločba US), ohranijo status zavarovancev do prenehanja pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za zavarovanje, pravice in obveznosti iz tega statusa pa uresničujejo po določbah tega zakona.
3
·
(3) Osebe, ki so se prostovoljno vključile v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti po določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 59/07 - ZŠtip in 51/10 - odločba US), ohranijo status zavarovancev do prenehanja pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za zavarovanje, pravice in obveznosti iz tega statusa pa uresničujejo po določbah tega zakona.
4
·
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena odloči o pritožbah, ki so bile vložene po začetku uporabe tega zakona, ministrstvo, pristojno za delo, kot organ druge stopnje.
4
·
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena odloči o pritožbah, ki so bile vložene po začetku uporabe tega zakona, ministrstvo, pristojno za delo, kot organ druge stopnje.
1
·
(1) Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 59/07 - ZŠtip in 51/10 - odločba US), ki se uporablja do začetka uporabe tega zakona.
1
·
(1) Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 59/07 - ZŠtip in 51/10 - odločba US), ki se uporablja do začetka uporabe tega zakona.
2
·
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se:
2
·
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se:
3
·
- za posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom določbe 5., 6., 6.a, 6.b, 6.c, 6.č, 6.d, 6.e, 7. in 8. člena poglavja II. Posredovanje zaposlitev in posredovanje dela Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 59/07 - ZŠtip in 51/10 - odločba US), uporabljajo do začetka uporabe zakona, ki bo urejal posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom;
3
·
- za posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom določbe 5., 6., 6.a, 6.b, 6.c, 6.č, 6.d, 6.e, 7. in 8. člena poglavja II. Posredovanje zaposlitev in posredovanje dela Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 59/07 - ZŠtip in 51/10 - odločba US), uporabljajo do začetka uporabe zakona, ki bo urejal posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom;
4
·
- 53.c člen Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 59/07 - ZŠtip in 51/10 - odločba US) uporablja do 31. decembra 2011;
4
·
- 53.c člen Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 59/07 - ZŠtip in 51/10 - odločba US) uporablja do 31. decembra 2011;
5
−
- Program Javna dela za leti 2009 in 2010 ter Program Javna dela za leto 2011 izvajata in zaključita po določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 59/07 - ZŠtip in 51/10 - odločba US);
5
+
- Program Javna dela za leti 2009 in 2010 ter Program Javna dela za leto 2011 izvajata in zaključita po določbah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 59/07 - ZŠtip in 51/10 - odločba US);
6
·
- za delodajalce, ki so zaposlili brezposelno osebo iz ene izmed ciljnih skupin iz prvega odstavka 48.a člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 59/07 - ZŠtip in 51/10 - odločba US) do prenehanja veljavnosti Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 59/07 - ZŠtip in 51/10 - odločba US), določba 48.a člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 59/07 - ZŠtip in 51/10 - odločba US) uporablja do izteka roka za vložitev vloge za povračilo prispevkov delodajalca, določenega v drugem odstavku 48.a člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 59/07 - ZŠtip in 51/10 - odločba US).
6
·
- za delodajalce, ki so zaposlili brezposelno osebo iz ene izmed ciljnih skupin iz prvega odstavka 48.a člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 59/07 - ZŠtip in 51/10 - odločba US) do prenehanja veljavnosti Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 59/07 - ZŠtip in 51/10 - odločba US), določba 48.a člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 59/07 - ZŠtip in 51/10 - odločba US) uporablja do izteka roka za vložitev vloge za povračilo prispevkov delodajalca, določenega v drugem odstavku 48.a člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 59/07 - ZŠtip in 51/10 - odločba US).
1
·
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2011.
1
·
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2011.
2
−
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se določbe prve alineje prvega odstavka 16. člena, 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23., 24., 29., 36. in 37. člena tega zakona uporabljajo od 1. januarja 2012. Št. 101-08/10-12/94 Ljubljana, dne 28. septembra 2010 EPA 1135-V Državni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se določbe prve alineje prvega odstavka 16. člena, 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23., 24., 29., 36. in 37. člena tega zakona uporabljajo od 1. januarja 2012.
1
−
Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o dopolnitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-J) Razglašam Zakon o dopolnitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-J), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. oktobra 2025. Št. 003-02-1/2025-300 Ljubljana, dne 25. oktobra 2025 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O DOPOLNITVI ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-J)
−
1
−
(1) Brezposelnim osebam iz četrtega odstavka 62. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 - ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 - ZPDZC-1, 47/15 - ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 - odl. US, 189/20 - ZFRO, 54/21, 172/21 - ZODPol-G, 54/22, 59/22 - odl. US, 109/23 in 62/24 - ZUOPUE), ki so vlogo za priznanje pravice do denarnega nadomestila vložile pred uveljavitvijo tega zakona, se denarno nadomestilo izplača v skladu z določbami 1. člena tega zakona.
−
2
−
(2) Če je bilo brezposelni osebi iz prejšnjega odstavka že izplačano denarno nadomestilo v skladu z 29. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 70/25), se ji izplača razlika med prejeto višino denarnega nadomestila in višino denarnega nadomestila, ki se izplača v skladu z določbami 1. člena tega zakona.
−
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 101-08/25-17/12 Ljubljana, dne 17. oktobra 2025 EPA 2370-IX Državni zbor Republike Slovenije Danijel Krivec podpredsednik
−