← Back to list
Zakon o urejanju prostora
ZUreP-3
140articles changed
+13added
+5removed
+122modified
added 11903removed 8682words
368paragraphs
Version history
1
·
(1) Država je na področju urejanja prostora pristojna za:
1
·
(1) Država je na področju urejanja prostora pristojna za:
2
·
- določanje ciljev prostorskega razvoja države;
2
·
- določanje ciljev prostorskega razvoja države;
3
·
- določanje izhodišč, pravil in smernic;
3
·
- določanje izhodišč, pravil in smernic;
4
·
- pripravo programov za podporo prostorskemu in urbanemu razvoju;
4
·
- pripravo programov za podporo prostorskemu in urbanemu razvoju;
5
·
- pripravo Strategije prostorskega razvoja Slovenije in akcijskih programov za izvajanje te;
5
·
- pripravo Strategije prostorskega razvoja Slovenije in akcijskih programov za izvajanje te;
6
·
- koordinacijo resorjev pri pripravi regionalnih prostorskih planov;
6
·
- koordinacijo resorjev pri pripravi regionalnih prostorskih planov;
7
·
- izvedbo postopkov državnega prostorskega načrtovanja;
7
·
- izvedbo postopkov državnega prostorskega načrtovanja;
8
·
- sodelovanje v postopkih priprave prostorskih aktov na občinski in medobčinski ravni;
8
·
- sodelovanje v postopkih priprave prostorskih aktov na občinski in medobčinski ravni;
9
·
- izvajanje prostorskih ukrepov in nalog zemljiške politike, vključno s pripravo drugih aktov urejanja prostora na ravni države;
9
·
- izvajanje prostorskih ukrepov in nalog zemljiške politike, vključno s pripravo drugih aktov urejanja prostora na ravni države;
10
·
- izvajanje nadzora nad zakonitostjo prostorskega načrtovanja na ravni občin ter izvajanjem ukrepov zemljiške politike in gospodarjenja z zemljišči;
10
·
- izvajanje nadzora nad zakonitostjo prostorskega načrtovanja na ravni občin ter izvajanjem ukrepov zemljiške politike in gospodarjenja z zemljišči;
11
·
- izvajanje nalog, povezanih z delovanjem prostorskega informacijskega sistema, in spremljanje stanja prostorskega razvoja;
11
·
- izvajanje nalog, povezanih z delovanjem prostorskega informacijskega sistema, in spremljanje stanja prostorskega razvoja;
12
·
- razvojne naloge s področja urejanja prostora;
12
·
- razvojne naloge s področja urejanja prostora;
13
·
- izvajanje ter dodeljevanje sredstev za programe izobraževanja in ozaveščanja o urejanju prostora;
13
·
- izvajanje ter dodeljevanje sredstev za programe izobraževanja in ozaveščanja o urejanju prostora;
14
·
- izdajanje mnenj o skladnosti z državnimi prostorskimi izvedbenimi akti v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
14
·
- izdajanje mnenj o skladnosti z državnimi prostorskimi izvedbenimi akti v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
15
·
- inšpekcijski nadzor nad izvajanjem državnih prostorskih aktov, če to ni predmet inšpekcijskih postopkov in pristojnosti, določenih v skladu z drugim zakonom.
15
·
- inšpekcijski nadzor nad izvajanjem državnih prostorskih aktov, če to ni predmet inšpekcijskih postopkov in pristojnosti, določenih v skladu z drugim zakonom.
16
·
(2) Občina je na področju urejanja prostora pristojna za:
16
·
(2) Občina je na področju urejanja prostora pristojna za:
17
·
- pripravo prostorskih aktov na občinski in medobčinski ravni;
17
·
- pripravo prostorskih aktov na občinski in medobčinski ravni;
18
·
- sodelovanje pri pripravi regionalnih prostorskih planov;
18
·
- sodelovanje pri pripravi regionalnih prostorskih planov;
19
·
- sodelovanje pri pripravi prostorskih aktov države;
19
·
- sodelovanje pri pripravi prostorskih aktov države;
20
·
- določanje ciljev in izhodišč prostorskega razvoja občine;
20
·
- določanje ciljev in izhodišč prostorskega razvoja občine;
21
·
- načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena ter določanje namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev v svojem območju s prostorskimi akti;
21
·
- načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena ter določanje namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev v svojem območju s prostorskimi akti;
22
·
- izvajanje prostorskih ukrepov in nalog zemljiške politike, vključno s pripravo drugih aktov urejanja prostora na lokalni ravni;
22
·
- izvajanje prostorskih ukrepov in nalog zemljiške politike, vključno s pripravo drugih aktov urejanja prostora na lokalni ravni;
23
·
- izvajanje nalog, povezanih z delovanjem prostorskega informacijskega sistema;
23
·
- izvajanje nalog, povezanih z delovanjem prostorskega informacijskega sistema;
24
·
- izvajanje nalog, povezanih s pripravo programov za podporo prostorskemu in urbanemu razvoju;
24
·
- izvajanje nalog, povezanih s pripravo programov za podporo prostorskemu in urbanemu razvoju;
25
·
- izvajanje ter dodeljevanje sredstev za programe izobraževanja in ozaveščanja o urejanju prostora;
25
·
- izvajanje ter dodeljevanje sredstev za programe izobraževanja in ozaveščanja o urejanju prostora;
26
·
- izdajanje soglasij oziroma mnenj o skladnosti posegov, gradnje ali uporabe prostora s prostorskimi izvedbenimi akti iz svoje pristojnosti v skladu s tem zakonom in v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
26
·
- izdajanje soglasij oziroma mnenj o skladnosti posegov, gradnje ali uporabe prostora s prostorskimi izvedbenimi akti iz svoje pristojnosti v skladu s tem zakonom in v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
27
·
- inšpekcijski nadzor nad izvajanjem občinskih prostorskih aktov, če to ni predmet inšpekcijskih postopkov in pristojnosti, določenih v skladu z drugim zakonom.
27
·
- inšpekcijski nadzor nad izvajanjem občinskih prostorskih aktov, če to ni predmet inšpekcijskih postopkov in pristojnosti, določenih v skladu z drugim zakonom.
28
·
(3) Naloge iz prejšnjega odstavka lahko v priobalnem pasu v morju, v skladu z drugo alinejo sedme točke drugega odstavka 53. člena tega zakona, izvaja samo občina, ki meji na vodno zemljišče morja. Razmejitev med območji v priobalnem pasu, na katerih posamezna občina izvaja z zakonom določene naloge, je določena s parom točk:
28
·
(3) Naloge iz prejšnjega odstavka lahko v priobalnem pasu v morju, v skladu z drugo alinejo sedme točke drugega odstavka 53. člena tega zakona, izvaja samo občina, ki meji na vodno zemljišče morja. Razmejitev med območji v priobalnem pasu, na katerih posamezna občina izvaja z zakonom določene naloge, je določena s parom točk:
29
−
- linija med točkama A in B razmejuje območje, na katerih izvajata naloge iz prejšnjega odstavka Občina Ankaran in Mestna občina Koper. Točka A je na stičišču parcele 3/23 v katastrski občini 2716 Morje, parcele 358/9 v katastrski občini 2594 Ankaran in parcele 5579/2 v katastrski občini 2604 Bertoki. Točka B je na razdalji 860 m zahodno od točke A in leži na liniji, ki je vzporedna delu meje med parcelo 3/23 v katastrski občini 2716 Morje in parcelo 1608/1 v katastrski občini 2605 Koper;
29
+
- linija med točkama A in B razmejuje območje, na katerih izvajata naloge iz prejšnjega odstavka Občina Ankaran in Mestna občina Koper. Točka A je na stičišču parcele 3/29 v katastrski občini 2716 Morje, parcele 358/9 v katastrski občini 2594 Ankaran in parcele 5579/2 v katastrski občini 2604 Bertoki. Točka B je na razdalji 860 m zahodno od točke A in leži na liniji, ki je vzporedna delu meje med parcelo 3/23 v katastrski občini 2716 Morje in parcelo 1608/1 v katastrski občini 2605 Koper;
30
·
- linija med točkama C in D razmejuje območje, na katerih izvajata naloge iz prejšnjega odstavka Mestna občina Koper in Občina Izola. Točka C je na stičišču parcel 2/10 in 3/23 obe v katastrski občini 2716 Morje, parcele 5270/3 v katastrski občini 2715 Cetore in parcele 4580/6 v katastrski občini 2606 Semedela. Točka D leži na delu meje med parcelama 2/10 in 3/23 obe v katastrski občini 2716 Morje v razdalji 150 m od točke C;
30
·
- linija med točkama C in D razmejuje območje, na katerih izvajata naloge iz prejšnjega odstavka Mestna občina Koper in Občina Izola. Točka C je na stičišču parcel 2/10 in 3/23 obe v katastrski občini 2716 Morje, parcele 5270/3 v katastrski občini 2715 Cetore in parcele 4580/6 v katastrski občini 2606 Semedela. Točka D leži na delu meje med parcelama 2/10 in 3/23 obe v katastrski občini 2716 Morje v razdalji 150 m od točke C;
31
−
- linija med točkama E in F razmejuje območje, na katerih izvajata naloge iz prejšnjega odstavka Občina Izola in Občina Piran. Točka E je na stičišču parcel 1/17 in 2/10 obe v katastrski občini 2716 Morje, parcel 2353 in 2355 obe v katastrski občini v 2631 Portorož in parcele 1 v katastrski občini 2628 Malija. Točka F leži na delu meje med parcelama 1/17 in 2/10 obe v katastrski občini 2716 Morje v razdalji 150 m od točke E.
31
+
- linija med točkama E in F razmejuje območje, na katerih izvajata naloge iz prejšnjega odstavka Občina Izola in Občina Piran. Točka E je na stičišču parcel 1/26 in 2/10 obe v katastrski občini 2716 Morje, parcel 2353 in 2355 obe v katastrski občini v 2631 Portorož in parcele 1 v katastrski občini 2628 Malija. Točka F leži na delu meje med parcelama 1/26 in 2/10 obe v katastrski občini 2716 Morje v razdalji 150 m od točke E.
32
·
(4) Občina ali več občin skupaj organizira trajno uresničevanje nalog iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
32
·
(4) Občina ali več občin skupaj organizira trajno uresničevanje nalog iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
33
·
2. poglavje: NAČELA UREJANJA PROSTORA
33
·
2. poglavje: NAČELA UREJANJA PROSTORA
1
−
(1) Podrobnejša pravila urejanja prostora se pripravijo na podlagi temeljnih pravil urejanja prostora, ki jih določa ta zakon. Na predlog ministrstva in na podlagi mnenja Komisije vlade za prostorski razvoj iz 40. člena tega zakona jih sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z uredbo.
1
+
(1) Podrobnejša pravila urejanja prostora se pripravijo na podlagi temeljnih pravil urejanja prostora, ki jih določa ta zakon. Na predlog ministrstva jih sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z uredbo.
2
·
(2) Podrobnejša pravila urejanja prostora se lahko uporabljajo neposredno pri dovoljevanju in izvajanju posegov v prostor in v tem delu nadomestijo prostorski izvedbeni akt. Če se podrobnejša pravila urejanja prostora sprejmejo za neposredno uporabo pri dovoljevanju in izvajanju posegov v prostor, se ta namen v pravilih izrecno navede.
2
·
(2) Podrobnejša pravila urejanja prostora se lahko uporabljajo neposredno pri dovoljevanju in izvajanju posegov v prostor in v tem delu nadomestijo prostorski izvedbeni akt. Če se podrobnejša pravila urejanja prostora sprejmejo za neposredno uporabo pri dovoljevanju in izvajanju posegov v prostor, se ta namen v pravilih izrecno navede.
3
−
(3) Če prostorski izvedbeni akti niso skladni s podrobnejšimi pravili urejanja prostora iz tega zakona, se uporabljajo slednja, pripravljavec pa mora uskladiti tak prostorski izvedbeni akt s podrobnejšimi pravili v roku enega leta po sprejetju teh pravil.
3
+
(3) Če prostorski izvedbeni akti niso skladni s podrobnejšimi pravili urejanja prostora iz prejšnjega odstavka tega zakona, se uporabljajo slednja, pripravljavec pa mora uskladiti tak prostorski izvedbeni akt s podrobnejšimi pravili ob njegovih prvih spremembah.
4
−
(4) Podrobnejša pravila urejanja prostora se po tem, ko jih sprejme vlada objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
−
1
−
(1) Smernice so dokument v katerem nosilci urejanja prostora konkretizirajo zahteve predpisov in usmeritve razvojnih dokumentov s svojega delovnega področja tako, da je te zahteve in usmeritve mogoče upoštevati pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov.
1
+
(1) Smernice so dokument, v katerem nosilci urejanja prostora konkretizirajo zahteve iz predpisov in usmeritve razvojnih dokumentov s svojega delovnega področja tako, da je te zahteve in usmeritve mogoče upoštevati pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov.
2
·
(2) Smernice iz prejšnjega odstavka:
2
·
(2) Smernice iz prejšnjega odstavka:
3
·
- morajo biti strukturirane glede na vrsto prostorskega izvedbenega akta, za pripravo katerega se uporabljajo;
3
·
- morajo biti strukturirane glede na vrsto prostorskega izvedbenega akta, za pripravo katerega se uporabljajo;
4
−
- morajo biti pripravljene za območje celotne države, lahko pa tudi za manjše teritorialne in funkcionalne enote glede na prepoznavne značilnosti in potrebe tistega območja ali glede na teritorialno organiziranost nosilcev urejanja prostora;
4
+
- zahteve in usmeritve morajo biti pripravljene za območje celotne države, lahko pa tudi za manjše teritorialne in funkcionalne enote glede na prepoznavne značilnosti prostora, glede na posege v prostor ali posebna območja, na katere se nanašajo, ali glede na teritorialno organiziranost nosilcev urejanja prostora;
5
−
- vsebovati vse podatke, ki so v izvorni pristojnosti nosilca urejanja prostora, in so potrebni za pripravo prostorskih izvedbenih aktov ter informacije o metapodatkih in dostopu do podatkov.
5
+
- morajo vsebovati vse podatke, ki so v izvorni pristojnosti nosilca urejanja prostora, in so potrebni za pripravo prostorskih izvedbenih aktov ter informacije o metapodatkih in dostopu do podatkov.
6
−
(3) Podatki iz tretje alineje prejšnjega odstavka morajo biti pripravljeni v ustrezni digitalni obliki, ki je neposredno uporabna za pripravo prostorskih izvedbenih aktov, nosilec urejanja prostora pa mora zagotavljati dostop do teh podatkov.
6
+
(3) Sestavni del smernic je prostorski prikaz območij, za katerega je treba upoštevati zahteve iz predpisov z delovnega področja nosilca urejanja prostora, kadar ne gre za območje celotne države.
7
−
(4) Sestavni del smernic so lahko usmeritve glede sodelovanja nosilca urejanja prostora pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov glede na vsebino, ki se načrtuje s prostorskim aktom.
7
+
(4) Podatki iz druge in tretje alineje drugega odstavka tega člena morajo biti pripravljeni v ustrezni digitalni obliki, ki je neposredno uporabna za pripravo prostorskih izvedbenih aktov, nosilec urejanja prostora pa mora zagotavljati dostop do teh podatkov.
8
−
(5) Smernice državnih nosilcev urejanja prostora se po pridobitvi mnenja Prostorskega sveta v ožji sestavi in Komisije vlade za prostorski razvoj objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
8
+
(5) Nosilec urejanja prostora lahko v smernicah določi, pri pripravi katerih prostorskih izvedbenih aktov sodeluje glede na vrsto prostorskega izvedbenega akta oziroma glede na vsebino, ki se načrtuje.
9
−
(6) Smernice lokalnih nosilcev urejanja prostora se objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
9
+
(6) Smernice nosilcev urejanja prostora se objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
10
−
(7) Vlada podrobneje predpiše vsebino, obliko in način priprave smernic.
10
+
(7) Vsebino, obliko in način priprave smernic podrobneje predpiše vlada.
1
−
Priporočila in primere dobre prakse pripravijo državni nosilci urejanja prostora, ministrstvo pa jih objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
1
+
Priporočila in primere dobre prakse pripravijo državni nosilci urejanja prostora in se po pridobitvi mnenja ministrstva objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
2
·
2. poglavje: TEMELJNA PRAVILA UREJANJA PROSTORA
2
·
2. poglavje: TEMELJNA PRAVILA UREJANJA PROSTORA
1
·
(1) Pri urejanju prostora se odločitve sprejemajo, ob upoštevanju načel trajnostnega prostorskega razvoja ter na podlagi vrednotenja njihovih vplivov na gospodarstvo, družbo in okolje. Vplivi se vrednotijo v postopku priprave prostorskega akta, ko so mogoče še različne rešitve in se lahko izbere taka, ki je vsestransko sprejemljiva in ugodno ovrednotena.
1
·
(1) Pri urejanju prostora se odločitve sprejemajo, ob upoštevanju načel trajnostnega prostorskega razvoja ter na podlagi vrednotenja njihovih vplivov na gospodarstvo, družbo in okolje. Vplivi se vrednotijo v postopku priprave prostorskega akta, ko so mogoče še različne rešitve in se lahko izbere taka, ki je vsestransko sprejemljiva in ugodno ovrednotena.
2
·
(2) Pri vrednotenju vplivov se smiselno glede na velikost območja, vsebino obravnave in vrsto prostorskega akta analizira in ovrednoti vpliv na ta področja:
2
·
(2) Pri vrednotenju vplivov se smiselno glede na velikost območja, vsebino obravnave in vrsto prostorskega akta analizira in ovrednoti vpliv na ta področja:
3
·
- nacionalni, regionalni in lokalni prostorski razvoj,
3
·
- nacionalni, regionalni in lokalni prostorski razvoj,
4
·
- poselitev, urbani razvoj in krajina,
4
·
- poselitev, urbani razvoj in krajina,
5
·
- razvoj družbenih in gospodarskih dejavnosti,
5
·
- razvoj družbenih in gospodarskih dejavnosti,
6
·
- razvoj in spodbujanje izobraževanja, raziskav in inovacij ter novih zelenih tehnologij,
6
·
- razvoj in spodbujanje izobraževanja, raziskav in inovacij ter novih zelenih tehnologij,
7
·
- zagotavljanje in razporeditev ustreznih delovnih mest,
7
·
- zagotavljanje in razporeditev ustreznih delovnih mest,
8
·
- gospodarski vidik,
8
·
- gospodarski vidik,
9
·
- socialni vidik,
9
·
- socialni vidik,
10
·
- krepitev in varovanje zdravja ljudi,
10
·
- krepitev in varovanje zdravja ljudi,
11
·
- varstvo okolja in ohranjanje narave,
11
·
- varstvo okolja in ohranjanje narave,
12
·
- učinkovito upravljanje naravnih virov (kmetijska zemljišča, gozd, mineralne surovine ipd.),
12
·
- učinkovito upravljanje naravnih virov (kmetijska zemljišča, gozd, mineralne surovine ipd.),
13
·
- kulturna dediščina in arheološke ostaline,
13
·
- kulturna dediščina in arheološke ostaline,
14
·
- varstvo pred tveganjem naravnih in drugih nesreč,
14
·
- varstvo pred tveganjem naravnih in drugih nesreč,
15
·
- obramba države,
15
·
- obramba države,
16
·
- druga relevantna področja za posamezen primer.
16
·
- druga relevantna področja za posamezen primer.
17
·
(3) Če je v skladu s tem zakonom treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje in presojo sprejemljivosti na varovana območja, se presoji izvedeta v postopku priprave prostorskega akta. Ti presoji predstavljata vrednotenje vplivov za obravnavani področji.
17
·
(3) Če je v skladu s tem zakonom treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje in presojo sprejemljivosti na varovana območja, se presoji izvedeta v postopku priprave prostorskega akta. Ti presoji predstavljata vrednotenje vplivov za obravnavani področji.
18
−
(4) Celovita presoja vplivov na okolje se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, če ta zakon ne določa drugače. Presoja sprejemljivosti na varovana območja se v okviru celovite presoje vplivov na okolje izvede v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave in varstvo okolja.
18
+
(4) Celovita presoja vplivov na okolje se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, če ta zakon ne določa drugače. Presoja sprejemljivosti na varovana območja se v okviru celovite presoje vplivov na okolje izvede v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave in varstvo okolja, če ta zakon ne določa drugače.
19
−
(5) Odločanje o obveznosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje in celovita presoja vplivov na okolje sta nesamostojna dela postopka priprave prostorskega izvedbenega akta.
19
+
(5) Mnenje o obveznosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje in celovita presoja vplivov na okolje sta nesamostojna dela postopka priprave prostorskega izvedbenega akta.
20
·
(6) Ne glede na prejšnji odstavek ima občina pravico do sodnega varstva v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
20
·
(6) Ne glede na prejšnji odstavek ima občina pravico do sodnega varstva v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
21
·
(7) Če je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanje narave, v postopkih državnega prostorskega načrtovanja treba izvesti presojo vplivov na okolje oziroma presojo sprejemljivosti posega na varovana območja, se ti presoji izvedeta v postopku izdaje celovitega dovoljenja. Presoja vplivov na okolje se v tem primeru izvede v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, presoja sprejemljivosti posega na varovana območja pa v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. Ti presoji predstavljata vrednotenje vplivov za obravnavani področji.
21
·
(7) Če je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanje narave, v postopkih državnega prostorskega načrtovanja treba izvesti presojo vplivov na okolje oziroma presojo sprejemljivosti posega na varovana območja, se ti presoji izvedeta v postopku izdaje celovitega dovoljenja. Presoja vplivov na okolje se v tem primeru izvede v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, presoja sprejemljivosti posega na varovana območja pa v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. Ti presoji predstavljata vrednotenje vplivov za obravnavani področji.
1
·
(1) Če se s prostorskim aktom načrtujejo rešitve, potrebne zaradi uresničevanja razvojnih ali varstvenih ciljev, sprejetih na ravni občine, države ali EU (v nadaljnjem besedilu: javni interesi) ter kljub usklajevanju med oziroma z državnimi nosilci urejanja prostora v postopku priprave prostorskega akta ni mogoče oblikovati vsestransko strokovno sprejemljive in izvedljive rešitve, se kot skrajno sredstvo lahko uporabi institut razrešitve nasprotja javnih interesov. Ta se lahko uporabi, če gre za nujne razloge uresničevanja javnega interesa, v skladu z zakonom ali razvojnim dokumentom države, in če je predvideni učinek javnega interesa, ki prevlada, večji od škodljivih posledic za javni interes, ki je bil prevladan.
1
·
(1) Če se s prostorskim aktom načrtujejo rešitve, potrebne zaradi uresničevanja razvojnih ali varstvenih ciljev, sprejetih na ravni občine, države ali EU (v nadaljnjem besedilu: javni interesi) ter kljub usklajevanju med oziroma z državnimi nosilci urejanja prostora v postopku priprave prostorskega akta ni mogoče oblikovati vsestransko strokovno sprejemljive in izvedljive rešitve, se kot skrajno sredstvo lahko uporabi institut razrešitve nasprotja javnih interesov. Ta se lahko uporabi, če gre za nujne razloge uresničevanja javnega interesa, v skladu z zakonom ali razvojnim dokumentom države, in če je predvideni učinek javnega interesa, ki prevlada, večji od škodljivih posledic za javni interes, ki je bil prevladan.
2
−
(2) Odločitev o razrešitvi nasprotja javnih interesov sprejme vlada s sklepom na podlagi mnenja Komisije vlade za prostorski razvoj. S sklepom se za namen priprave določenega prostorskega akta ali izdaje celovitega dovoljenja dovoli izjema od varstvenih ali razvojnih ciljev. V sklepu so navedeni tudi ukrepi, s katerimi se izravna škoda glede javnega interesa, ki je prevladan v tem postopku, ter usmeritve in pogoji za njihovo izvedbo.
2
+
(2) Odločitev o razrešitvi nasprotja javnih interesov sprejme vlada s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Uradni list RS). S sklepom se za namen priprave določenega prostorskega akta ali izdaje celovitega dovoljenja dovoli izjema od varstvenih ali razvojnih ciljev. V sklepu so navedeni tudi ukrepi, s katerimi se izravna škoda glede javnega interesa, ki je prevladan v tem postopku, ter usmeritve in pogoji za njihovo izvedbo.
3
−
(3) Vlada lahko začne postopek odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov na pobudo pripravljavca prostorskega akta, ki se lahko poda, če pripravljavec prostorskega akta, po prejemu negativnega mnenja državnega nosilca urejanja prostora presodi, da je nastalo strokovno nerešljivo nasprotje javnih interesov, zaradi katerega nadaljevanje postopka priprave prostorskega akta ni mogoče, ni drugih strokovno sprejemljivih in ustreznih rešitev za uresničevanje javne koristi, ki ne bi škodovale drugim javnim koristim ter so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena in tega odstavka. V postopku odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov se predhodno pridobijo mnenja ministrstev, v pristojnost katerih spada zastopanje nasprotujočih javnih interesov. Odločitev o razrešitvi nasprotja javnih interesov se sprejme na podlagi vrednotenja vplivov na gospodarstvo, družbo in okolje ter mnenj ministrstev, v pristojnost katerih spada zastopanje nasprotujočih javnih interesov.
3
+
(3) Vlada lahko začne postopek odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov na pobudo pripravljavca prostorskega akta, ki se lahko poda, če pripravljavec prostorskega akta, po prejemu negativnega mnenja državnega nosilca urejanja prostora in usklajevanju v skladu z 42. členom tega zakona presodi, da je nastalo strokovno nerešljivo nasprotje javnih interesov, zaradi katerega nadaljevanje postopka priprave prostorskega akta ni mogoče, ni drugih strokovno sprejemljivih in ustreznih rešitev za uresničevanje javne koristi, ki ne bi škodovale drugim javnim koristim ter so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena in tega odstavka. V postopku odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov se predhodno pridobijo mnenja ministrstev, v pristojnost katerih spada zastopanje nasprotujočih javnih interesov, in ministrstva. Odločitev o razrešitvi nasprotja javnih interesov se sprejme na podlagi vrednotenja vplivov na gospodarstvo, družbo in okolje ter mnenj ministrstev, v pristojnost katerih spada zastopanje nasprotujočih javnih interesov, in ministrstva. Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, tudi na podlagi odločitve iz prejšnjega stavka izda mnenje o sprejemljivosti vpliva prostorskega akta.
4
·
(4) Odločitev o razrešitvi nasprotja javnih interesov je zavezujoča za vse organe, ki sodelujejo v postopku priprave prostorskega akta, in druge organe, na katere se nanaša. Zavezujoča je tudi v postopkih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
4
·
(4) Odločitev o razrešitvi nasprotja javnih interesov je zavezujoča za vse organe, ki sodelujejo v postopku priprave prostorskega akta, in druge organe, na katere se nanaša. Zavezujoča je tudi v postopkih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
5
·
(5) Če gre za odločanje o razrešitvi nasprotja javnih interesov nad javno koristjo ohranjanja narave, se postopek odločanja izvede kot postopek prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanje narave v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
5
·
(5) Če gre za odločanje o razrešitvi nasprotja javnih interesov nad javno koristjo ohranjanja narave, se postopek odločanja izvede kot postopek prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanje narave v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
6
·
(6) Vlada podrobneje predpiše merila za vrednotenje vplivov iz tretjega odstavka tega člena in drugega odstavka prejšnjega člena ter postopek odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov.
6
·
(6) Vlada podrobneje predpiše merila za vrednotenje vplivov iz tretjega odstavka tega člena in drugega odstavka prejšnjega člena ter postopek odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov.
1
−
V območjih, ki so po namenski rabi prostora kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča, in niso v poselitvenih območjih, je ne glede na prostorske izvedbene akte prepovedano postavljanje trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje.
1
+
V območjih, ki so po namenski rabi prostora kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča, je ne glede na prostorske izvedbene akte prepovedano postavljanje trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje.
1
−
(1) Komisija vlade za prostorski razvoj (v nadaljnjem besedilu: Komisija za prostorski razvoj) je stalno delovno telo vlade, ki na medresorski ravni zagotavlja usklajenost in upoštevanje ciljev urejanja prostora in strategije prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Strategija), tako da:
−
2
−
- pri pripravi predpisov in razvojnih dokumentov države, ki obravnavajo oziroma vplivajo na prostorski razvoj, izda mnenje;
−
3
−
- izda mnenje o izhodiščih za pripravo Strategije in predlogu Strategije;
−
4
−
- izda mnenje o akcijskem programu za izvajanje Strategije;
−
5
−
- izda mnenje o izhodiščih za pripravo in predlog akcijskega programa za izvajanje Strategije na morju;
−
6
−
- izda mnenje o regionalnem prostorskem planu;
−
7
−
- izda mnenje, da gre za tako prostorsko ureditev, ki je zaradi svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti pomembna za razvoj Republike Slovenije ter se šteje za prostorsko ureditev državnega pomena;
−
8
−
- izda mnenje o podrobnejših pravilih urejanja prostora iz državnega prostorskega reda;
−
9
−
- izda mnenje k smernicam državnih nosilcev urejanja prostora;
−
10
−
- skrbi za vsebinsko in postopkovno usklajeno delovanje nosilcev urejanja prostora in pripravljavca pri pripravi prostorskih aktov in predloži priporočila;
−
11
−
- skrbi za vsebinsko in postopkovno usklajeno delovanje nosilcev urejanja prostora, pripravljavca, pobudnika, naročnika oziroma investitorja v postopkih državnega prostorskega načrtovanja in predloži odločitve;
−
12
−
- v postopku odločanja o načinu razrešitve nasprotja javnih interesov predloži mnenje vladi;
−
13
−
- izda mnenje o upravičenosti nadomestnega ukrepanja države;
−
14
−
- izda mnenje o poročilu o prostorskem razvoju Slovenije.
−
15
−
(2) Stalni člani Komisije za prostorski razvoj so državni sekretarji ministrstev, ki so pristojna za prostorski razvoj, varstvo okolja, kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo, ribištvo, promet, energetiko, rudarstvo, kulturno dediščino, obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zdravje, lokalno samoupravo, gospodarstvo in regionalni razvoj. Vsako ministrstvo zastopa en državni sekretar.
−
16
−
(3) Kadar Komisija za prostorski razvoj obravnava prostorske akte, pri katerih je kot nosilec urejanja prostora udeleženo katero od drugih ministrstev, je njen nestalni član tudi državni sekretar tega ministrstva. Kadar Komisija za prostorski razvoj obravnava tematiko, ki vpliva na prostorski razvoj razvojne regije, je njen nestalni član tudi predstavnik razvojnega sveta regije v skladu s predpisi, ki urejajo skladen regionalni razvoj.
−
17
−
(4) Predsednik Komisije za prostorski razvoj je državni sekretar ministrstva, pristojnega za prostor.
−
18
−
(5) Sej Komisije za prostorski razvoj se lahko udeleži tudi predstavnik Prostorskega sveta, ki lahko da mnenje, nima pa možnosti odločanja o obravnavani zadevi.
−
19
−
(6) Komisija za prostorski razvoj deluje na rednih mesečnih sejah, predsednik pa lahko skliče tudi izredno sejo, če tako zahtevajo okoliščine.
−
20
−
(7) Organizacijsko in administrativno podporo za delovanje Komisije za prostorski razvoj zagotavlja ministrstvo. Strokovno podporo za njeno delovanje zagotavlja ministrstvo skupaj s Prostorskim svetom.
−
21
−
(8) Vlada s poslovnikom podrobneje uredi delovanje Komisije za prostorski razvoj.
−
1
−
(1) Nosilci urejanja prostora sodelujejo v postopkih priprave prostorskih aktov in postopkih državnega prostorskega načrtovanja. V okviru svojih pristojnosti prispevajo k pripravi prostorskih aktov in uresničevanju prostorskega razvoja.
1
+
(1) Nosilci urejanja prostora sodelujejo v vseh fazah postopka priprave prostorskih aktov in postopkih državnega prostorskega načrtovanja. V okviru svojih pristojnosti prispevajo k pripravi prostorskih aktov in uresničevanju prostorskega razvoja. Nosilci urejanja prostora morajo zagotoviti vse podatke o stanju prostora iz svoje pristojnosti in morajo svoje usmeritve, stališča in mnenja oblikovati samo na podlagi obstoječih podatkov.
2
−
(2) Državni nosilci urejanja prostora so, ne glede na druge zakone, le ministrstva, ki skrbijo za enotno zastopanje vseh resornih javnih interesov. Seznam državnih nosilcev urejanja prostora se objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
2
+
(2) Državni nosilci urejanja prostora so, ne glede na druge zakone, le ministrstva, ki skrbijo za enotno zastopanje vseh resornih javnih interesov. Organi in organizacije, ki v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje po tem zakonu, so ministrstva, ki so pristojna za posamezna področja celovite presoje vplivov na okolje. Seznam državnih nosilcev urejanja prostora se objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
3
·
(3) Državni nosilci urejanja prostora na podlagi svojih razvojnih dokumentov in v skladu s področnimi predpisi:
3
·
(3) Državni nosilci urejanja prostora na podlagi svojih razvojnih dokumentov in v skladu s področnimi predpisi:
4
−
- pripravijo smernice za pripravo prostorskih izvedbenih aktov, ki se po pridobitvi mnenja Prostorskega sveta v ožji sestavi in Komisije za prostorski razvoj vključijo v državni prostorski red;
4
+
- pripravijo smernice za pripravo prostorskih izvedbenih aktov, ki se vključijo v državni prostorski red;
5
·
- izdajo mnenja v postopkih priprave OPN, OPPN in lokacijske preveritve;
5
·
- izdajo mnenja v postopkih priprave OPN, OPPN in lokacijske preveritve;
6
−
- predložijo stališča pri državnem prostorskem načrtovanju;
6
+
- sodelujejo pri državnem prostorskem načrtovanju in izdajo mnenja;
7
−
- za pripravo prostorskih aktov predložijo svoje razvojne in varstvene potrebe, ki se nanašajo na prostor in že izdelane strokovne podlage;
7
+
- za pripravo prostorskih aktov predložijo svoje razvojne in varstvene potrebe, ki se nanašajo na prostor, podatke in strokovne podlage;
8
−
- na zaprosilo pripravljavca prostorskega akta predložijo podrobnejše usmeritve, strokovne podlage in podatke, potrebne za pripravo prostorskega akta in načrtovanje konkretnih prostorskih ureditev;
8
+
- na zaprosilo pripravljavca prostorskega akta predložijo podrobnejše usmeritve, strokovne podlage in podatke, potrebne za načrtovanje konkretnih prostorskih ureditev;
9
−
- sodelujejo v projektni skupini pri državnem prostorskem načrtovanju;
9
+
- sodelujejo z ministrstvom pri usklajevanju mnenj k OPN, OPPN in lokacijski preveritvi;
10
·
- sodelujejo pri pripravi prostorskih strateških aktov;
10
·
- sodelujejo pri pripravi prostorskih strateških aktov;
11
·
- pripravijo priporočila in primere dobre prakse, ki se vključijo v državni prostorski red;
11
·
- pripravijo priporočila in primere dobre prakse, ki se vključijo v državni prostorski red;
12
−
- posredujejo in objavljajo druge usmeritve in pojasnila s svojih delovnih področij.
12
+
- pošljejo in objavljajo druge usmeritve in pojasnila s svojih delovnih področij.
13
−
(4) Lokalni nosilci urejanja prostora so tisti organi občin, izvajalci javnih služb in nosilci javnih pooblastil, ki so kot taki določeni z občinskimi predpisi in akti, izdanimi za izvrševanje javnih pooblastil.
13
+
(4) Vsi organi in nosilci javnih pooblastil na zahtevo pripravljavca prostorskega akta temu omogočijo dostop do dokumentov in podatkov, s katerimi razpolagajo zaradi izvajanja javnopravne funkcije, ob upoštevanju predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, predpisov, ki urejajo tajne podatke ter predpisov, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja.
14
−
(5) Lokalni nosilec urejanja prostora pri državnem prostorskem načrtovanju je občina, katere območje ali del območja je zajeto v območju načrtovanja. Ne glede na organiziranost izvajanja lokalnih zadev javnega pomena občina skrbi za enotno zastopanje vseh lokalnih javnih interesov v postopkih državnega prostorskega načrtovanja.
14
+
(5) Lokalni nosilci urejanja prostora so tisti organi občin, izvajalci javnih služb in nosilci javnih pooblastil, ki so kot taki določeni z občinskimi predpisi in akti, izdanimi za izvrševanje javnih pooblastil.
15
−
(6) Lokalni nosilci urejanja prostora na podlagi svojih razvojnih dokumentov in v skladu s področnimi predpisi:
15
+
(6) Lokalni nosilec urejanja prostora pri državnem prostorskem načrtovanju je občina, katere območje ali del območja je zajeto v območju načrtovanja. Ne glede na organiziranost izvajanja lokalnih zadev javnega pomena občina skrbi za enotno zastopanje vseh lokalnih javnih interesov v postopkih državnega prostorskega načrtovanja.
+
16
+
(7) Lokalni nosilci urejanja prostora na podlagi svojih razvojnih dokumentov in v skladu s področnimi predpisi:
16
·
- pripravijo smernice s svojega delovnega področja ob upoštevanju 16. člena tega zakona, ki se vključijo v državni prostorski red;
17
·
- pripravijo smernice s svojega delovnega področja ob upoštevanju 16. člena tega zakona, ki se vključijo v državni prostorski red;
17
·
- izdajo mnenja v postopkih priprave OPN, OPPN in lokacijske preveritve;
18
·
- izdajo mnenja v postopkih priprave OPN, OPPN in lokacijske preveritve;
18
·
- izdajo mnenja pri državnem prostorskem načrtovanju;
19
·
- izdajo mnenja pri državnem prostorskem načrtovanju;
19
−
- za pripravo prostorskih aktov predložijo svoje razvojne in varstvene potrebe, ki se nanašajo na prostor in že izdelane strokovne podlage;
20
+
- za pripravo prostorskih aktov predložijo svoje razvojne in varstvene potrebe, ki se nanašajo na prostor, strokovne podlage in podatke;
20
·
- predložijo strokovne podlage s svojega delovnega področja, za dane razvojne potrebe za prostorske akte;
21
·
- predložijo strokovne podlage s svojega delovnega področja, za dane razvojne potrebe za prostorske akte;
21
·
- na zaprosilo pripravljavca prostorskega akta predložijo podrobnejše usmeritve ali podatke, potrebne za načrtovanje konkretnih prostorskih ureditev.
22
·
- na zaprosilo pripravljavca prostorskega akta predložijo podrobnejše usmeritve ali podatke, potrebne za načrtovanje konkretnih prostorskih ureditev.
22
−
(7) V postopku podrobnejšega načrtovanja in dovoljevanja ter pri izdaji celovitega dovoljenja in sprejetja državnega prostorskega ureditvenega načrta v združenem postopku in delnem združenem postopku so nosilci urejanja prostora mnenjedajalci, kot jih določa zakon, ki ureja graditev. Če za področje katerega od nosilcev urejanja prostora ni določenega mnenjedajalca, je lahko član projektne skupine tudi predstavnik nosilca urejanja prostora. Ta nosilec urejanja prostora sodeluje le v projektni skupini pri pripravi dokumentacije in sprejetju uredbe o državnem prostorskem ureditvenem načrtu.
23
+
(8) V postopku podrobnejšega načrtovanja in dovoljevanja ter pri izdaji celovitega dovoljenja in sprejetja državnega prostorskega ureditvenega načrta v združenem postopku in delnem združenem postopku se za nosilce urejanja prostora štejejo mnenjedajalci, kot jih določa zakon, ki ureja graditev. Če za področje katerega izmed nosilcev urejanja prostora, mnenjedajalec ni določen, sodeluje pri pripravi dokumentacije in sprejetju uredbe o državnem prostorskem ureditvenem načrtu nosilec urejanja prostora. Ta nosilec urejanja prostora sodeluje le v projektni skupini pri pripravi dokumentacije in sprejetju uredbe o državnem prostorskem ureditvenem načrtu.
23
−
(8) Nosilci urejanja prostora morajo v skladu s tem zakonom odgovorno in tvorno sodelovati v vseh fazah postopka priprave prostorskega akta. Dokumente in podatke ter ravnanja iz tretjega in šestega odstavka tega člena zagotavljajo in opravljajo brezplačno.
24
+
(9) Nosilci urejanja prostora morajo v skladu s tem zakonom odgovorno in tvorno sodelovati v vseh fazah postopka priprave prostorskega akta. Dokumente in podatke ter ravnanja iz tretjega in šestega odstavka tega člena zagotavljajo in opravljajo brezplačno.
24
−
(9) Če nosilci urejanja prostora ne predložijo aktov in podatkov iz tega člena v rokih, ki jih določa ta zakon, se šteje, da jih nimajo. V nadaljevanju postopka priprave prostorskega akta ni treba upoštevati aktov in podatkov, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za pripravo teh aktov določajo področni predpisi.
25
+
(10) Če nosilci urejanja prostora ne predložijo aktov in podatkov iz tega člena v rokih, ki jih določa ta zakon, se šteje, da jih nimajo. V nadaljevanju postopka priprave prostorskega akta ni treba upoštevati aktov in podatkov, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za pripravo teh aktov določajo področni predpisi.
25
−
(10) Nabor nosilcev urejanja prostora v postopku priprave posameznega prostorskega akta predlaga njegov pripravljavec glede na njegovo vsebino.
26
+
(11) Nabor nosilcev urejanja prostora v postopku priprave posameznega prostorskega akta predlaga njegov pripravljavec glede na njegovo vsebino. Pripravljavec v pripravo prostorskega izvedbenega akta ne vključuje nosilcev urejanja prostora, ki jih načrtovane ureditve ne zadevajo, ter upošteva način sodelovanja nosilca urejanja prostora, ki ga nosilec urejanja prostora določi v skladu s petim odstavkom 16. člena tega zakona.
+
27
+
(12) Soglasja ali druge oblike odobritve k prostorskim izvedbenim aktom, ki jih določajo drugi predpisi, se po tem zakonu štejejo za mnenja iz tretjega odstavka tega člena.
1
·
Ministrstvo poleg drugih nalog, določenih s tem zakonom:
1
·
Ministrstvo poleg drugih nalog, določenih s tem zakonom:
2
−
- opravlja naloge državnega nosilca urejanja prostora za področje prostorskega razvoja tako, da v postopkih priprave prostorskih aktov skrbi za upoštevanje nadrejenih prostorskih aktov in državnih pravil urejanja prostora iz njegove pristojnosti;
2
+
- opravlja naloge državnega nosilca urejanja prostora za področje prostorskega razvoja tako, da v postopkih priprave OPN, OPPN s spremembo namenske rabe prostora in lokacijske preveritve iz prve alineje prvega odstavka 134. člena tega zakona skrbi za upoštevanje državnih prostorskih aktov, regionalnega prostorskega plana in državnih pravil urejanja prostora iz njegove pristojnosti;
3
·
- sodeluje z občinami, jim daje usmeritve in priporočila v zvezi s postopki priprave prostorskih aktov na občinski ravni;
3
·
- sodeluje z občinami, jim daje usmeritve in priporočila v zvezi s postopki priprave prostorskih aktov na občinski ravni;
4
−
- lahko pri pripravi prostorskih aktov na občinski, medobčinski ali regionalni ravni zaradi zagotavljanja ekonomičnosti postopka opozori nosilca urejanja prostora na upoštevanje rokov oziroma predlaga sklic skupnega usklajevalnega sestanka več nosilcev urejanja prostora, nosilci urejanj prostora pa morajo z ministrstvom sodelovati.
4
+
- lahko v postopkih priprave OPN na podlagi utemeljenega predloga pripravljavca predlaga sklic usklajevalnega sestanka z občino, izdelovalcem OPN, državnimi nosilci urejanja prostora in ministrstvom, pristojnim za celovito presojo vplivov na okolje.
+
1
+
(1) Minister s sklepom ustanovi medresorsko skupino za namen usklajevanja načrtovanih ureditev in obravnave negativnih ali neusklajenih mnenj državnih nosilcev urejanja prostora k predlogom OPN in DPN, kadar se pripravljavcu OPN ali DPN tudi po usklajevanjih predloga OPN ali DPN z njimi ne uspe uskladiti.
+
2
+
(2) Člani medresorske skupine so državni sekretarji državnih nosilcev urejanja prostora in ministrstva, pristojnega za celovito presojo vplivov na okolje. Medresorsko skupino vodi minister. Medresorska skupina deluje in odloča na sejah.
+
3
+
(3) Medresorska skupina lahko na podlagi utemeljenega predloga pripravljavca OPN ali DPN obravnava negativna ali neusklajena mnenja nosilcev urejanja prostora k predlogu OPN ali DPN in predlaga možne usmeritve glede uskladitve OPN ali DPN.
+
4
+
(4) Če predloga OPN ali DPN tudi po obravnavi na medresorski skupini ni mogoče uskladiti z nosilci urejanja prostora lahko o uskladitvi na podlagi predloga vodje medresorske skupine odloči vlada s sklepom.
+
5
+
(5) Če je negativno mnenje nosilca urejanja prostora dano zaradi razlogov iz 20. člena tega zakona oziroma razlogov, ki zahtevajo prevlado javne koristi ali javnega interesa, v skladu z drugim predpisom, medresorska skupina tega ne obravnava.
+
6
+
(6) Podporo za delovanje medresorske skupine zagotavlja ministrstvo.
1
−
(1) Na področju urejanja prostora in graditve minister ustanovi Prostorski svet, namen katerega je koordiniranje, usklajevanje, usmerjanje ter strokovno svetovanje ministrstvu in Komisiji za prostorski razvoj. Prostorski svet deluje v ožji ali širši sestavi.
1
+
(1) Svet za prostor je posvetovalno telo ministra ter obravnava strokovna vprašanja s področja urejanja prostora in svetuje pri oblikovanju politik. Vodi ga minister.
2
−
(2) Prostorski svet vodi predsednik, ki je vsakokratni vodja notranje organizacijske enote ministrstva, pristojen za področje prostorskega razvoja.
2
+
(2) Svet za prostor ustanovi minister s sklepom.
3
−
(3) V ožji sestavi so njegovi člani direktorji notranjih organizacijskih enot ministrstva oziroma organov v sestavi, ki so zadolženi za področja prostorskega razvoja, graditve, okolja in voda, in direktorji notranjih organizacijskih enot državnih nosilcev urejanja prostora.
3
+
(3) Člani Sveta za prostor so strokovnjaki, ki delujejo na področju urejanja prostora v praksi, na znanstvenem in izobraževalnem področju in jih k sodelovanju v Svetu za prostor povabi minister.
4
−
(4) V širši sestavi so, poleg članov iz prejšnjega odstavka, njegovi člani tudi:
−
5
−
- predstavnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije;
−
6
−
- predstavnik Inženirske zbornice Slovenije;
−
7
−
- predstavnik Urbanističnega inštituta Republike Slovenije;
−
8
−
- predstavnik Geodetskega inštituta Republike Slovenije;
−
9
−
- predstavnik fakultet s področja urejanja prostora;
−
10
−
- po en predstavnik vsakega reprezentativnega združenja lokalnih skupnosti;
−
11
−
- predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije;
−
12
−
- predstavnik Obrtne zbornice Slovenije;
−
13
−
- predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije;
−
14
−
- predstavnik nevladnih organizacij, ki so pridobile status delovanja v javnem interesu na področju urejanja prostora;
−
15
−
- drugi priznan strokovnjak na povabilo predsednika Prostorskega sveta.
−
16
−
(5) Sodelovanje članov iz prejšnjega odstavka ni poklicno.
−
17
−
(6) Za člane Prostorskega sveta, ki niso javni uslužbenci, se glede nasprotja interesov in daril uporabljajo predpisi, ki ta vprašanja urejajo za javne uslužbence.
−
18
−
(7) Naloga Prostorskega sveta, kadar deluje v širši sestavi, je obravnava:
−
19
−
- pravil urejanja prostora, ki so del državnega prostorskega reda;
−
20
−
- priporočil in primerov dobrih praks iz državnega prostorskega reda;
−
21
−
- predloga Strategije;
−
22
−
- poročila o prostorskem razvoju in
−
23
−
- drugih vsebin iz tega zakona, ki jih nanj naslovi Komisija za prostorski razvoj, ministrstvo ali projektna skupina pri državnem prostorskem načrtovanju.
−
24
−
(8) Naloge Prostorskega sveta, kadar deluje v ožji sestavi, so:
−
25
−
- oblikovanje stališč in mnenj za obravnavo na Komisiji za prostorski razvoj;
−
26
−
- opredelitev do predloga smernic državnega nosilca urejanja prostora;
−
27
−
- opredelitev do predloga najustreznejše variante v postopkih državnega prostorskega načrtovanja;
−
28
−
- spremljanje in usmerjanje postopkov državnega prostorskega načrtovanja;
−
29
−
- oblikovanje mnenja v primeru nesoglasja projektne skupine;
−
30
−
- predlogi pripravljavcu prostorskega akta glede uvedbe postopka razrešitve nasprotja javnih interesov v skladu z 20. členom tega zakona;
−
31
−
- obravnava ustreznosti predloga razrešitve nasprotja javnih interesov;
−
32
−
- obravnava predloga občinskega prostorskega načrta, na predlog občine;
−
33
−
- obravnava drugih vsebin iz tega zakona, ki jih nanj naslovi Komisija za prostorski razvoj, ministrstvo ali projektna skupina pri državnem prostorskem načrtovanju.
−
34
−
(9) Podporo delovanju Prostorskega sveta zagotavlja ministrstvo.
−
35
−
(10) Prostorski svet s poslovnikom uredi svoje delovanje.
−
1
−
(1) Zaradi zagotavljanja strokovnosti in zakonitosti opravljanja nalog urejanja prostora po tem zakonu mora občina imeti zagotovljeno sodelovanje vsaj ene občinske urbanistke ali občinskega urbanista (v nadaljnjem besedilu: občinski urbanist).
1
+
(1) Zaradi zagotavljanja strokovnosti in zakonitosti opravljanja nalog urejanja prostora po tem zakonu mora imeti občina zaposleno ali imeti zagotovljeno sodelovanje vsaj ene občinske urbanistke ali občinskega urbanista (v nadaljnjem besedilu: občinski urbanist).
2
−
(2) Občinski urbanist je oseba, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.
2
+
(2) Občinski urbanist je oseba, ki v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost, izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca, pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega krajinskega arhitekta.
3
−
(3) Če naloge občinskega urbanista opravlja oseba, ki ni občinski javni uslužbenec, mora poznati vsebine usposabljanja za imenovanje v naziv v skladu s predpisi, ki urejajo javne uslužbence.
3
+
(3) Ne glede na prejšnji odstavek, če občini tudi po več izvedenih razpisih ne uspe kot občinskega urbanista zaposliti osebe, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, lahko občina kot občinskega urbanista zaposli tudi osebo, ki še ni izpolnila pogojev za pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega krajinskega arhitekta ali pooblaščenega prostorskega načrtovalca, če je pridobila ustrezno izobrazbo v skladu s prvo, tretjo ali četrto alinejo prvega odstavka 8. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17, 133/22 - odl. US in 85/24: v nadaljnjem besedilu: ZAID) ter ima pridobljene praktične izkušnje v skladu z 9. členom ZAID. Ta oseba mora v treh letih od zaposlitve na občini kot občinski urbanist izpolniti pogoje za pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega krajinskega arhitekta ali pooblaščenega prostorskega načrtovalca iz prejšnjega odstavka, v nasprotnem primeru po preteku treh let v občini ne more več izvajati nalog občinskega urbanista.
4
−
(4) Občinski urbanist opravlja naslednje naloge:
4
+
(4) Če naloge občinskega urbanista opravlja oseba, ki ni občinski javni uslužbenec, mora poznati vsebine usposabljanja za imenovanje v naziv v skladu s predpisi, ki urejajo javne uslužbence.
5
−
- skrbi za pripravo prostorskih aktov;
5
+
(5) Občinski urbanist opravlja zlasti naslednje naloge:
6
−
- potrdi mnenje o skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti v skladu z drugim odstavkom 282. člena tega zakona;
6
+
- svetuje županu in občinskemu svetu v zadevah urejanja prostora,
+
7
+
- skrbi za celostno politiko prostorskega razvoja občine;
+
8
+
- skrbi za razvoj in prenovo naselij, razvoj v krajini in aktivacijo stavbnih zemljišč;
+
9
+
- skrbi za pripravo prostorskih aktov, za koordinacijo priprave prostorskih aktov med občino, izdelovalcem ter drugimi deležniki;
+
10
+
- skrbi za pripravo ukrepov zemljiške politike in za koordinacijo izvajanja ukrepov zemljiške politike med vključenimi deležniki;
+
11
+
- skrbi za spremljanje stanja prostorskega razvoja v občini;
+
12
+
- potrdi mnenje o skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu z drugim odstavkom 282. člena tega zakona;
7
·
- potrdi soglasje k priglašenemu posegu v prostor v skladu z 284. členom tega zakona;
13
·
- potrdi soglasje k priglašenemu posegu v prostor v skladu z 284. členom tega zakona;
8
−
- potrdi, da so izpolnjeni pogoji za uporabo kratkega postopka sprememb in dopolnitev OPN in OPPN v skladu s 125. členom tega zakona oziroma pogoji za uporabo postopka tehnične posodobitve v skladu s 142. členom tega zakona.
14
+
- potrdi, da so izpolnjeni pogoji za uporabo kratkega postopka sprememb in dopolnitev OPN in OPPN v skladu s 125. členom tega zakona oziroma pogoji za uporabo postopka tehnične posodobitve v skladu s 142. členom tega zakona;
9
−
(5) Župan lahko, za čas trajanja mandata, imenuje osebo, ki mu strokovno svetuje v zadevah urejanja prostora in skrbi za celostno politiko prostorskega razvoja občine. Te naloge lahko opravlja tudi občinski urbanist.
15
+
- kot predstavnik občine sodeluje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
10
·
(6) Oseba, ki v občini opravlja naloge občinskega urbanista, v tej občini ne sme preverjati skladnosti pobude za lokacijsko preveritev, če:
16
·
(6) Oseba, ki v občini opravlja naloge občinskega urbanista, v tej občini ne sme preverjati skladnosti pobude za lokacijsko preveritev, če:
11
−
- kot pobudnik te lokacijske preveritve nastopa sama ali njen zakonec ali zunajzakonski partner ali bližnji sorodnik do tretjega kolena;
17
+
- kot pobudnik te lokacijske preveritve nastopa sama, njen zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik do tretjega kolena;
12
·
- je lastnica ali imetnica drugih stvarnih pravic na zemljišču, na katero se nanaša pobuda za lokacijsko preveritev, ali
18
·
- je lastnica ali imetnica drugih stvarnih pravic na zemljišču, na katero se nanaša pobuda za lokacijsko preveritev, ali
13
·
- v tej lokacijski preveritvi nastopa kot izdelovalec elaborata lokacijske preveritve.
19
·
- v tej lokacijski preveritvi nastopa kot izdelovalec elaborata lokacijske preveritve.
14
−
(7) Nalog občinskega urbanista ali nalog iz petega odstavka tega člena za občino ne sme opravljati oseba, ki ni javni uslužbenec, če je:
20
+
(7) Nalog občinskega urbanista za občino ne sme opravljati oseba, ki ni javni uslužbenec, če je:
15
−
- sama, njen zakonec ali zunajzakonski partner ali bližnji sorodnik do tretjega kolena lastniško povezan z gospodarskim subjektom, ki za to občino opravlja dejavnost priprave prostorskih aktov, ali
21
+
- sama, njen zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik do tretjega kolena lastniško povezan z gospodarskim subjektom, ki za to občino opravlja dejavnost priprave prostorskih aktov, ali
16
·
- zaposlena v gospodarskem subjektu, ki za to občino opravlja dejavnost priprave prostorskih aktov.
22
·
- zaposlena v gospodarskem subjektu, ki za to občino opravlja dejavnost priprave prostorskih aktov.
17
−
(8) Za občinskega urbanista in osebo, ki opravlja naloge iz petega odstavka tega člena in ni javni uslužbenec, se glede nasprotja interesov in daril uporabljajo predpisi, ki ta vprašanja urejajo za javne uslužbence.
23
+
(8) Oseba, ki v občini opravlja naloge občinskega urbanista, v tem času in še eno leto po prenehanju opravljanja nalog občinskega urbanista v tej občini ne sme opravljati nalog projektiranja objektov, krajin in odprtega prostora v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, in predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.
18
−
(9) Seznam občinskih urbanistov vodi zbornica, pristojna za arhitekturo in prostor.
24
+
(9) Za občinskega urbanista, ki ni javni uslužbenec, se glede nasprotja interesov in daril uporabljajo predpisi, ki ta vprašanja urejajo za javne uslužbence.
+
25
+
(10) Seznam občinskih urbanistov vodi zbornica, pristojna za arhitekturo in prostor.
1
·
(1) Prostorski akti so medsebojno usklajeni, pri čemer se upoštevata njihova hierarhija in pravna narava. Prostorski izvedbeni akti ne smejo biti v nasprotju s prostorskimi strateškimi akti.
1
·
(1) Prostorski akti so medsebojno usklajeni, pri čemer se upoštevata njihova hierarhija in pravna narava. Prostorski izvedbeni akti ne smejo biti v nasprotju s prostorskimi strateškimi akti.
2
·
(2) Regionalni prostorski plan temelji na Strategiji in akcijskem programu za izvajanje Strategije, občinski prostorski plan pa temelji na Strategiji, akcijskem programu za izvajanje Strategije in na regionalnem prostorskem planu.
2
·
(2) Regionalni prostorski plan temelji na Strategiji in akcijskem programu za izvajanje Strategije, občinski prostorski plan pa temelji na Strategiji, akcijskem programu za izvajanje Strategije in na regionalnem prostorskem planu.
3
−
(3) DPN, uredba o najustreznejši varianti in državni prostorski ureditveni načrt temeljijo na Strategiji, akcijskem programu za izvajanje Strategije in regionalnem prostorskem planu.
3
+
(3) DPN, uredba o najustreznejši varianti in državni prostorski ureditveni načrt temeljijo na Strategiji.
4
·
(4) OPN temelji na Strategiji, akcijskem programu za izvajanje Strategije, regionalnem prostorskem planu in občinskem prostorskem planu. OPN mora biti skladen z DPN, uredbo o najustreznejši varianti in državnim prostorskim ureditvenim načrtom.
4
·
(4) OPN temelji na Strategiji, akcijskem programu za izvajanje Strategije, regionalnem prostorskem planu in občinskem prostorskem planu. OPN mora biti skladen z DPN, uredbo o najustreznejši varianti in državnim prostorskim ureditvenim načrtom.
5
−
(5) OPPN ter odlok o urejenosti naselij in krajine morata biti skladna z OPN, razen če ta zakon ne določa drugače.
5
+
(5) OPPN ter odlok o urejenosti naselij in krajine morata biti skladna z OPN, razen če ta zakon ne določa drugače ali če gre za upoštevanje podrobnejših pravil urejanja prostora.
1
·
(1) Za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena je pristojna občina, v območju katere leži načrtovana prostorska ureditev. Za načrtovanje prostorskih ureditev državnega pomena je pristojna država.
1
·
(1) Za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena je pristojna občina, v območju katere leži načrtovana prostorska ureditev. Za načrtovanje prostorskih ureditev državnega pomena je pristojna država.
2
·
(2) Prostorske ureditve državnega pomena so:
2
·
(2) Prostorske ureditve državnega pomena so:
3
·
1. na področju prometne infrastrukture:
3
·
1. na področju prometne infrastrukture:
4
−
- avtoceste, hitre ceste ter glavne ceste I. in II. reda, ceste na prioritetnih razvojnih oseh ter počivališča z varovanimi parkirišči ob avtocestah;
4
+
- avtoceste, hitre ceste ter glavne ceste I. in II. reda;
5
−
- glavne in regionalne železniške proge ter železniške postaje I. reda;
5
+
- glavne in regionalne železniške proge;
6
·
- celostne ureditve javnih letališč, namenjenih za mednarodni zračni promet, in letališč, na katerih delujeta Slovenska vojska ali Organizacija Severnoatlantske pogodbe, ter celostne ureditve za upravljanje zračnega prometa in izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa;
6
·
- celostne ureditve javnih letališč, namenjenih za mednarodni zračni promet, in letališč, na katerih delujeta Slovenska vojska ali Organizacija Severnoatlantske pogodbe, ter celostne ureditve za upravljanje zračnega prometa in izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa;
7
·
- pristanišča za mednarodni javni promet s pripadajočo pristaniško infrastrukturo;
7
·
- pristanišča za mednarodni javni promet s pripadajočo pristaniško infrastrukturo;
8
−
- mejni prehodi na daljinskih cestah mednarodnega pomena, cestah čezmejnega pomena in cestah nacionalnega pomena, daljinskih železniških povezavah mednarodnega pomena, daljinskih železniških povezavah nacionalnega pomena ali regionalnih železniških povezavah, javnih letališčih in heliportih za mednarodni zračni promet na nacionalni ravni ter v pristaniščih za mednarodni tovorni in potniški pomorski in rečni promet;
8
+
- strateške mejne točke na kopenskih mejah, v skladu s predpisi, ki urejajo nadzor državne meje;
9
−
- prometni terminali mednarodnega in nacionalnega pomena;
9
+
- mejni prehodi na javnih letališčih za mednarodni zračni promet ter pristaniščih za mednarodni tovorni in potniški promet.
10
·
2. na področju energetske infrastrukture:
10
·
2. na področju energetske infrastrukture:
11
·
- elektrarne z nazivno električno močjo najmanj 10 MW;
11
·
- elektrarne z nazivno električno močjo najmanj 10 MW;
12
−
- vetrne elektrarne z nazivno električno močjo najmanj 10 MW, ki za svoje delovanje zahtevajo tudi umestitev ureditve državnega pomena iz drugih točk tega člena;
−
13
·
- elektrarne za soproizvodnjo toplote in električne energije z nazivno električno močjo najmanj 30 MW;
12
·
- elektrarne za soproizvodnjo toplote in električne energije z nazivno električno močjo najmanj 30 MW;
14
·
- elektroenergetski objekti z nazivno napetostjo najmanj 110 kV s pripadajočimi funkcionalnimi objekti;
13
·
- elektroenergetski objekti z nazivno napetostjo najmanj 110 kV s pripadajočimi funkcionalnimi objekti;
15
·
- plinovodi s premerom najmanj 150 mm, če je njihov delovni tlak višji od 16 barov in meri dolžina najmanj 1 km, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti;
14
·
- plinovodi s premerom najmanj 150 mm, če je njihov delovni tlak višji od 16 barov in meri dolžina najmanj 1 km, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti;
16
·
- naftovodi in produktovodi s premerom najmanj 150 mm in dolžino najmanj 1 km, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti;
15
·
- naftovodi in produktovodi s premerom najmanj 150 mm in dolžino najmanj 1 km, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti;
17
·
- skladišča zemeljskega plina z zmogljivostjo najmanj 6.000.000 standardnih m³;
16
·
- skladišča zemeljskega plina z zmogljivostjo najmanj 6.000.000 standardnih m³;
18
·
- skladišča utekočinjenega zemeljskega plina z zmogljivostjo najmanj 10.000 m³;
17
·
- skladišča utekočinjenega zemeljskega plina z zmogljivostjo najmanj 10.000 m³;
19
·
- skladišča fosilnih tekočih goriv z zmogljivostjo najmanj 30.000 m³;
18
·
- skladišča fosilnih tekočih goriv z zmogljivostjo najmanj 30.000 m³;
20
·
- skladišča utekočinjenega naftnega plina z zmogljivostjo najmanj 10.000 m³;
19
·
- skladišča utekočinjenega naftnega plina z zmogljivostjo najmanj 10.000 m³;
21
·
3. jedrski objekti, določeni v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost;
20
·
3. jedrski objekti, določeni v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost;
22
·
4. s področja varstva okolja ureditve za sežig komunalnih odpadkov, če gre za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov;
21
·
4. s področja varstva okolja ureditve za sežig komunalnih odpadkov, če gre za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov;
23
·
5. s področja vodne infrastrukture ureditve:
22
·
5. s področja vodne infrastrukture ureditve:
24
·
- za zmanjševanje poplavne ogroženosti v območjih pomembnega vpliva poplav;
23
·
- za zmanjševanje poplavne ogroženosti v območjih pomembnega vpliva poplav;
25
−
- za načrtovanje velikih vodnih zadrževalnikov z zmogljivostjo najmanj 1.000.000 m³;
−
26
·
6. s področja obrambe države in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
24
·
6. s področja obrambe države in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
27
·
- ureditve objektov in okolišev objektov, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo obrambo, posebnega pomena za obrambo države;
25
·
- ureditve objektov in okolišev objektov, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo obrambo, posebnega pomena za obrambo države;
28
·
- ureditve, potrebne za delovanje sistema zaščite, reševanja in pomoči;
26
·
- ureditve, potrebne za delovanje sistema zaščite, reševanja in pomoči;
29
·
- ureditve, potrebne v skladu s predpisi, ki urejajo sanacijo posledic naravnih ali drugih nesreč;
27
·
- ureditve, potrebne v skladu s predpisi, ki urejajo sanacijo posledic naravnih ali drugih nesreč;
30
·
7. v območju vodnega zemljišča morja:
28
·
7. v območju vodnega zemljišča morja:
31
·
- vse prostorske ureditve zunaj priobalnega pasu v morju, ki obsega 150 m od meje obale proti morju;
29
·
- vse prostorske ureditve zunaj priobalnega pasu v morju, ki obsega 150 m od meje obale proti morju;
32
·
- v priobalnem pasu v morju, ki obsega 150 m od meje obale proti morju, le tiste prostorske ureditve, ki so kot prostorske ureditve državnega pomena določene v drugih točkah tega odstavka;
30
·
- v priobalnem pasu v morju, ki obsega 150 m od meje obale proti morju, le tiste prostorske ureditve, ki so kot prostorske ureditve državnega pomena določene v drugih točkah tega odstavka;
33
·
8. v zavarovanih območjih ohranjanja narave in zavarovanih območjih kulturnih spomenikov:
31
·
8. v zavarovanih območjih ohranjanja narave in zavarovanih območjih kulturnih spomenikov:
34
·
- ureditve v zavarovanih območjih ohranjanja narave, ki jih je ustanovila država, za katere je v aktih o njihovem zavarovanju določeno, da se zanje izdela DPN;
32
·
- ureditve v zavarovanih območjih ohranjanja narave, ki jih je ustanovila država, za katere je v aktih o njihovem zavarovanju določeno, da se zanje izdela DPN;
35
·
- ureditve v zavarovanih območjih kulturnih spomenikov, ki jih je zavarovala država, za katere je v aktih o njihovem zavarovanju določeno, da se zanje izdela DPN;
33
·
- ureditve v zavarovanih območjih kulturnih spomenikov, ki jih je zavarovala država, za katere je v aktih o njihovem zavarovanju določeno, da se zanje izdela DPN;
36
·
9. druge prostorske ureditve državnega pomena, če so potrebne za izvedbo ali delovanje prostorskih ureditev iz 1. do 8. točke tega odstavka in se načrtujejo samostojno, na primer:
34
·
9. druge prostorske ureditve državnega pomena, če so potrebne za izvedbo ali delovanje prostorskih ureditev iz 1. do 8. točke tega odstavka in se načrtujejo samostojno, na primer:
37
·
- odlagališča viškov zemeljskega, gradbenega in drugega materiala;
35
·
- odlagališča viškov zemeljskega, gradbenega in drugega materiala;
38
·
- območja za izvedbo omilitvenih in izravnalnih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
36
·
- območja za izvedbo omilitvenih in izravnalnih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
39
−
(3) Ne glede na prejšnji odstavek so prostorske ureditve državnega pomena lahko tudi druge ureditve, če vlada na predlog ministrstva, v pristojnost katerega spada prostorska ureditev, po predhodnem mnenju Komisije za prostorski razvoj ugotovi, da gre za tako prostorsko ureditev, ki je zaradi svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti pomembna za razvoj Republike Slovenije.
37
+
(3) Ne glede na prejšnji odstavek so prostorske ureditve državnega pomena lahko tudi druge ureditve, če vlada na predlog ministrstva, v pristojnost katerega spada prostorska ureditev ugotovi, da gre za tako prostorsko ureditev, ki je zaradi svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih, varnostnih in varstvenih značilnosti pomembna za razvoj Republike Slovenije.
40
·
(4) Prostorske ureditve lokalnega pomena so prostorske ureditve:
38
·
(4) Prostorske ureditve lokalnega pomena so prostorske ureditve:
41
·
- neposredno namenjene opravljanju občinskih gospodarskih javnih služb;
39
·
- neposredno namenjene opravljanju občinskih gospodarskih javnih služb;
42
·
- neposredno namenjene opravljanju lokalnih in državnih negospodarskih javnih služb;
40
·
- neposredno namenjene opravljanju lokalnih in državnih negospodarskih javnih služb;
43
·
- namenjene opravljanju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti;
41
·
- namenjene opravljanju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti;
44
·
- namenjene bivanju;
42
·
- namenjene bivanju;
45
·
- občinskega grajenega javnega dobra;
43
·
- občinskega grajenega javnega dobra;
46
·
- namenjene izkoriščanju mineralnih surovin;
44
·
- namenjene izkoriščanju mineralnih surovin;
47
·
- druge prostorske ureditve, ki niso prostorske ureditve državnega pomena.
45
·
- druge prostorske ureditve, ki niso prostorske ureditve državnega pomena.
48
·
(5) Prostorske ureditve skupnega pomena so ureditve iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, kadar jih je zaradi njihove povezanosti s prostorskimi ureditvami lokalnega pomena primerneje načrtovati na lokalni ravni.
46
·
(5) Prostorske ureditve skupnega pomena so ureditve iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, kadar jih je zaradi njihove povezanosti s prostorskimi ureditvami lokalnega pomena primerneje načrtovati na lokalni ravni.
1
−
(1) Prostorski akt vsebuje grafični in tekstualni del, lahko pa samo tekstualni del, če se z njim določajo le prostorski izvedbeni pogoji, ki jih ni mogoče prikazati na grafični način.
1
+
(1) Prostorski akt vsebuje grafične in tekstualne vsebine, lahko pa samo tekstualne vsebine, če se z njim določajo le prostorski izvedbeni pogoji, ki jih ni mogoče prikazati na grafični način.
2
·
(2) Vsebine prostorskega akta se glede na njegovo vrsto in obravnavane vsebine čim bolj prikazujejo in določajo na grafični način.
2
·
(2) Vsebine prostorskega akta se glede na njegovo vrsto in obravnavane vsebine čim bolj prikazujejo in določajo na grafični način.
3
·
(3) Prostorski akt se izdela v digitalni obliki, hramba in vpogled vanj pa se zagotavljata v digitalni in analogni obliki.
3
·
(3) Prostorski akt se izdela v digitalni obliki, hramba in vpogled vanj pa se zagotavljata v digitalni in analogni obliki.
1
−
(1) V postopkih priprave prostorskih aktov se objava gradiv in izvajanje drugih storitev izvajata preko prostorskega informacijskega sistema.
1
+
(1) V postopkih priprave prostorskih aktov se objava gradiv, ki ne vključuje objave gradiv v Uradnem listu RS oziroma uradnem glasilu občine in izvajanje drugih storitev izvajata preko prostorskega informacijskega sistema.
2
·
(2) Pripravljavec prostorskega akta pred objavo v prostorskem informacijskem sistemu zagotovi, da je prostorski akt pripravljen v tehnično ustrezni obliki. Ministrstvo pred objavo gradiv v sedmih dneh preveri, ali so ta pripravljena v tehnično ustrezni obliki, in o tem obvesti pripravljavca prostorskega akta.
2
·
(2) Pripravljavec prostorskega akta pred objavo v prostorskem informacijskem sistemu zagotovi, da je prostorski akt pripravljen v tehnično ustrezni obliki. Ministrstvo pred objavo gradiv v sedmih dneh preveri, ali so ta pripravljena v tehnično ustrezni obliki, in o tem obvesti pripravljavca prostorskega akta.
3
−
(3) Prostorskemu aktu se v prostorskem informacijskem sistemu dodeli identifikacijska številka, pod katero se ta akt vodi ves čas priprave, in pod katero se objavi, ko je sprejet.
3
+
(3) V prostorskem informacijskem sistemu se za namene vodenja postopka priprave prostorskega akta dodeli identifikacijska številka, pod katero se ta postopek vodi in se navede na koncu prostorskega akta, ko je ta sprejet in objavljen.
4
·
(4) Pred začetkom postopka priprave prostorskega izvedbenega akta z uporabo storitev za elektronsko poslovanje občina zagotovi, da so v zbirki prostorskih aktov v digitalni obliki evidentirani osnovni podatki o veljavnih prostorskih aktih. Nabor osnovnih podatkov se določi v predpisu iz šestega odstavka 263. člena tega zakona.
4
·
(4) Pred začetkom postopka priprave prostorskega izvedbenega akta z uporabo storitev za elektronsko poslovanje občina zagotovi, da so v zbirki prostorskih aktov v digitalni obliki evidentirani osnovni podatki o veljavnih prostorskih aktih. Nabor osnovnih podatkov se določi v predpisu iz šestega odstavka 263. člena tega zakona.
1
−
(1) Državni prostorski akt in regionalni prostorski plan se po sprejetju objavita v Uradnem listu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Uradni list RS) občinski prostorski akt pa v uradnem glasilu občine tako, da se v njem objavi tekstualni del, grafični del pa z navedbo identifikacijske številke, pod katero je v celoti objavljen v prostorskem informacijskem sistemu. Prostorski akt se v prostorskem informacijskem sistemu objavi hkrati z objavo v Uradnem listu RS ali uradnem glasilu občine.
1
+
(1) Prostorski akt se v prostorskem informacijskem sistemu objavi hkrati z objavo v Uradnem listu RS ali uradnem glasilu občine.
2
·
(2) Spremljajoče gradivo prostorskega akta se objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
2
·
(2) Spremljajoče gradivo prostorskega akta se objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
1
·
(1) Prostorski akti in spremljajoče gradivo se v analogni obliki hranijo na sedežu pripravljavca, v digitalni obliki pa v prostorskem informacijskem sistemu in na sedežu pripravljavca. Analogna oblika je natis digitalne oblike, ki je objavljena v Uradnem listu RS ali uradnem glasilu občine in prostorskem informacijskem sistemu.
1
·
(1) Prostorski akti in spremljajoče gradivo se v analogni obliki hranijo na sedežu pripravljavca, v digitalni obliki pa v prostorskem informacijskem sistemu in na sedežu pripravljavca. Analogna oblika je natis digitalne oblike, ki je objavljena v Uradnem listu RS ali uradnem glasilu občine in prostorskem informacijskem sistemu.
2
−
(2) V primeru razlik med analogno in digitalno obliko prostorskega akta oziroma spremljajočega gradiva se šteje, da je veljavna tista različica, ki je objavljena v Uradnem listu RS ali uradnem glasilu občine. Če se razlike pojavijo pri grafičnem delu sprejetega prostorskega akta ali spremljajočega gradiva, se kot veljavna šteje različica, objavljena v prostorskem informacijskem sistemu.
2
+
(2) V primeru razlik med analogno in digitalno obliko prostorskega akta se šteje, da je veljavna tista različica, ki je objavljena v Uradnem listu RS ali uradnem glasilu občine.
1
·
(1) Če občina ne sprejme prostorskega izvedbenega akta, ki bi ga v skladu s tem zakonom morala sprejeti, in bi bilo zaradi tega lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi, ali če bi zaradi tega lahko nastale škodljive posledice za prostor, okolje in življenje ali zdravje živali, ali pri zagotavljanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ohranjanju kulturne dediščine, varovanju krajine ali pri zagotavljanju izvajanja lokalnih javnih služb, sprejme prostorski izvedbeni akt država na račun občine.
1
·
(1) Če občina ne sprejme prostorskega izvedbenega akta, ki bi ga v skladu s tem zakonom morala sprejeti, in bi bilo zaradi tega lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi, ali če bi zaradi tega lahko nastale škodljive posledice za prostor, okolje in življenje ali zdravje živali, ali pri zagotavljanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ohranjanju kulturne dediščine, varovanju krajine ali pri zagotavljanju izvajanja lokalnih javnih služb, sprejme prostorski izvedbeni akt država na račun občine.
2
−
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka ministrstvo pozove občino, naj sprejme prostorski izvedbeni akt v skladu s tem zakonom in ji za to postavi ustrezen rok. Če občina v določenem roku tega ne stori, ministrstvo po predhodnem mnenju Komisije za prostorski razvoj predlaga vladi, naj sprejme sklep o nadomestnem ukrepanju v skladu s prejšnjim odstavkom. Stroške, povezane z nadomestnim ukrepanjem države, nosi občina.
2
+
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka ministrstvo pozove občino, naj sprejme prostorski izvedbeni akt v skladu s tem zakonom in ji za to postavi ustrezen rok. Če občina v določenem roku tega ne stori, ministrstvo predlaga vladi, naj sprejme sklep o nadomestnem ukrepanju v skladu s prejšnjim odstavkom. Stroške, povezane z nadomestnim ukrepanjem države, nosi občina.
3
·
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka država sprejme nadomestni prostorski izvedbeni akt po postopku, ki velja za pripravo DPN, vendar se šteje, da ima sprejeti akt pravno naravo občinskega prostorskega izvedbenega akta, ki ga nadomešča.
3
·
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka država sprejme nadomestni prostorski izvedbeni akt po postopku, ki velja za pripravo DPN, vendar se šteje, da ima sprejeti akt pravno naravo občinskega prostorskega izvedbenega akta, ki ga nadomešča.
1
·
(1) Strokovne podlage se pripravijo v obsegu, vsebini in obliki, ki ustreza zahtevnosti obravnavane problematike, omogoča usklajevanje razvojnih in varstvenih interesov in zagotavlja transparentne strokovne rešitve. Obseg, vsebina in roki za izdelavo strokovnih podlag se določijo v začetnem delu postopka priprave prostorskih aktov, pri čemer se o tem izrečejo tudi nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri pripravi posameznega dela strokovnih podlag.
1
·
(1) Strokovne podlage se pripravijo v obsegu, vsebini in obliki, ki ustreza zahtevnosti obravnavane problematike, omogoča usklajevanje razvojnih in varstvenih interesov in zagotavlja transparentne strokovne rešitve. Obseg, vsebina in roki za izdelavo strokovnih podlag se določijo v začetnem delu postopka priprave prostorskih aktov, pri čemer se o tem izrečejo tudi nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri pripravi posameznega dela strokovnih podlag.
2
·
(2) Strokovne podlage se pridobijo s projektnim natečajem v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo javno naročanje, če gre pri strokovnih podlagah za iskanje urbanističnih, arhitekturnih ali krajinskih rešitev.
2
·
(2) Strokovne podlage se pridobijo s projektnim natečajem v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo javno naročanje, če gre pri strokovnih podlagah za iskanje urbanističnih, arhitekturnih ali krajinskih rešitev.
3
·
(3) Kot območja, za katera se izvede projektni natečaj v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ker se spreminja namenska raba prostora in ker gre za površino, večjo od pet hektarov, štejejo zgolj območja, kjer se načrtuje:
3
·
(3) Kot območja, za katera se izvede projektni natečaj v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ker se spreminja namenska raba prostora in ker gre za površino, večjo od pet hektarov, štejejo zgolj območja, kjer se načrtuje:
4
·
- prenova naselja ali njegovega dela, ki vključuje večje javne površine ali družbeno infrastrukturo;
4
·
- prenova naselja ali njegovega dela, ki vključuje večje javne površine ali družbeno infrastrukturo;
5
·
- nova kompleksna stanovanjska ali poslovna gradnja ali
5
·
- nova kompleksna stanovanjska ali poslovna gradnja ali
6
·
- nova kompleksna območja turističnih, rekreacijskih in drugih dejavnosti v krajini, ki pomembno vplivajo na prepoznavne značilnosti prostora.
6
·
- nova kompleksna območja turističnih, rekreacijskih in drugih dejavnosti v krajini, ki pomembno vplivajo na prepoznavne značilnosti prostora.
7
·
(4) Projektni natečaj ali ena od alternativnih oblik natečaja se izvede tudi v primeru, če investitor priprave prostorskega akta ni naročnik v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, pa je obveznost njegove izvedbe določena v hierarhično nadrejenem prostorskem aktu ali so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.
7
·
(4) Projektni natečaj ali ena od alternativnih oblik natečaja se izvede tudi v primeru, če investitor priprave prostorskega akta ni naročnik v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, pa je obveznost njegove izvedbe določena v hierarhično nadrejenem prostorskem aktu ali so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.
8
·
(5) Projektni natečaj ali ena od alternativnih oblik natečaja se lahko izvede tudi v primerih, če to izhaja iz namena, obsega ali lokacije načrtovanih prostorskih ureditev, kar se določi v sklepu o pripravi prostorskega izvedbenega akta.
8
·
(5) Projektni natečaj ali ena od alternativnih oblik natečaja se lahko izvede tudi v primerih, če to izhaja iz namena, obsega ali lokacije načrtovanih prostorskih ureditev, kar se določi v sklepu o pripravi prostorskega izvedbenega akta.
9
−
(6) Alternative oblike natečaja so idejni natečaj, postopek izbora najustreznejše variantne rešitve ali izvedba urbanistično- arhitekturne delavnice.
9
+
(6) Alternative oblike natečaja so idejni natečaj, postopek izbora najustreznejše variantne rešitve ali izvedba urbanistično-arhitekturne delavnice.
10
·
(7) Če je naročnik v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, dolžan izvesti projektni natečaj za pridobitev strokovne podlage za urbanistične ali krajinske rešitve, lahko namesto projektnega natečaja izvede idejni natečaj ali postopek izbora najustreznejše variantne rešitve, pri čemer mora ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, kolikor se uporabljajo za zadevni idejni natečaj ali postopek izbora najustreznejše variantne rešitve.
10
·
(7) Če je naročnik v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, dolžan izvesti projektni natečaj za pridobitev strokovne podlage za urbanistične ali krajinske rešitve, lahko namesto projektnega natečaja izvede idejni natečaj ali postopek izbora najustreznejše variantne rešitve, pri čemer mora ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, kolikor se uporabljajo za zadevni idejni natečaj ali postopek izbora najustreznejše variantne rešitve.
11
·
(8) Strokovna rešitev, izbrana na podlagi projektnega natečaja ali ene od alternativnih oblik natečaja, je podlaga za pripravo prostorskega izvedbenega akta.
11
·
(8) Strokovna rešitev, izbrana na podlagi projektnega natečaja ali ene od alternativnih oblik natečaja, je podlaga za pripravo prostorskega izvedbenega akta.
12
·
(9) Minister v skladu s tem zakonom in v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, v soglasju z ministrom, pristojnim za javno naročanje, podrobneje predpiše merila ter način izvedbe projektnega natečaja in alternativnih oblik natečaja.
12
·
(9) Minister v skladu s tem zakonom in v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, v soglasju z ministrom, pristojnim za javno naročanje, podrobneje predpiše merila ter način izvedbe projektnega natečaja in alternativnih oblik natečaja.
1
·
(1) Za prostorske strateške akte se izvede celovita presoja vplivov na okolje.
1
·
(1) Za prostorske strateške akte se izvede celovita presoja vplivov na okolje.
2
·
(2) Pripravljavec pridobi mnenje zavoda, pristojnega za ohranjanje narave, o verjetno pomembnih vplivih na varovana območja in o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti na varovana območja. Mnenje zavoda glede obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti je zavezujoče.
2
·
(2) Pripravljavec pridobi mnenje zavoda, pristojnega za ohranjanje narave, o verjetno pomembnih vplivih na varovana območja in o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti na varovana območja. Mnenje zavoda glede obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti je zavezujoče.
3
−
(3) Pripravljavec zagotovi kakovost okoljskega poročila, ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, pa izda mnenje o tem po posvetovanju z ministrstvi in drugimi organizacijami v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Obseg in vsebina okoljskega poročila se prilagodita obsegu in vsebini prostorskega strateškega akta.
3
+
(3) Pripravljavec zagotovi kakovost okoljskega poročila, ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, pa izda mnenje o tem po posvetovanju z ministrstvi in drugimi organizacijami v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanje narave. Obseg in vsebina okoljskega poročila se prilagodita obsegu in vsebini prostorskega strateškega akta.
4
·
(4) Pred sprejetjem prostorskega strateškega akta mora pripravljavec pridobiti odločitev ministrstva, pristojnega za celovito presojo vplivov na okolje, da so vplivi na okolje sprejemljivi.
4
·
(4) Pred sprejetjem prostorskega strateškega akta mora pripravljavec pridobiti odločitev ministrstva, pristojnega za celovito presojo vplivov na okolje, da so vplivi na okolje sprejemljivi.
5
·
2. oddelek: Strategija prostorskega razvoja Slovenije
5
·
2. oddelek: Strategija prostorskega razvoja Slovenije
1
−
(1) Za izvajanje Strategije ministrstvo lahko pripravi dve vrsti akcijskih programov iz prvega odstavka 50. člena tega zakona:
1
+
(1) Za izvajanje Strategije lahko ministrstvo pripravi akcijske programe za izvajanje Strategije (v nadaljnjem besedilu: akcijski program), ki so:
+
2
+
- prostorski plan Slovenije,
+
3
+
- pomorski prostorski plan,
2
·
- tematski akcijski program,
4
·
- tematski akcijski program,
3
·
- regionalni akcijski program.
5
·
- regionalni akcijski program.
4
−
(2) V tematskem akcijskem programu za izvajanje Strategije se celovito načrtujejo vsebinska področja, ki so v pristojnosti države, in so pomembna za njen prostorski razvoj.
6
+
(2) V prostorskem planu Slovenije se konkretizirajo usmeritve Strategije za vsa vsebinska področja, ki so pomembna za doseganje razvojnih ciljev države. Sprejme se za celotno obdobje izvajanja Strategije.
5
−
(3) Za morje se, kot pomorski prostorski plan, pripravi tematski akcijski program za izvajanje Strategije na morju. V postopku njegove priprave se zagotovi sodelovanje sosednjih držav. Pomorski prostorski plan in načrti upravljanja, sprejeti v skladu s predpisi, ki urejajo vode, morajo biti med seboj usklajeni.
7
+
(3) V pomorskem prostorskem planu se načrtuje prostorski razvoj na morju. Pomorski prostorski plan in načrti upravljanja, sprejeti v skladu s predpisi, ki urejajo vode, morajo biti med seboj usklajeni. V postopku njegove priprave se zagotovi sodelovanje sosednjih držav. Pomorski prostorski plan se posodobi vsaj vsakih deset let.
6
−
(4) Tematski akcijski program za izvajanje Strategije na morju se posodobi vsaj vsakih deset let.
8
+
(4) V tematskem akcijskem programu se lahko celovito načrtujejo posamezna vsebinska področja, ki so v pristojnosti države, in so pomembna za njen prostorski razvoj. Sprejme se ga za vsaj desetletno obdobje.
7
·
(5) V regionalnem akcijskem programu za izvajanje Strategije se obravnavajo vsebine regionalnega prostorskega plana iz drugega odstavka 75. člena tega zakona, ki so v pristojnosti države, če regionalni prostorski plan ni sprejet. Za pripravo regionalnega akcijskega programa se smiselno uporablja 78. člen tega zakona.
9
·
(5) V regionalnem akcijskem programu za izvajanje Strategije se obravnavajo vsebine regionalnega prostorskega plana iz drugega odstavka 75. člena tega zakona, ki so v pristojnosti države, če regionalni prostorski plan ni sprejet. Za pripravo regionalnega akcijskega programa se smiselno uporablja 78. člen tega zakona.
1
·
(1) Ministrstvo na podlagi spremljanja, analize in ocene stanja v prostoru, Poročila o prostorskem razvoju Slovenije, pripravi izhodišča za pripravo Strategije.
1
·
(1) Ministrstvo na podlagi spremljanja, analize in ocene stanja v prostoru, Poročila o prostorskem razvoju Slovenije, pripravi izhodišča za pripravo Strategije.
2
·
(2) Ministrstvo v pripravo izhodišč iz prejšnjega odstavka vključi udeležence pri urejanju prostora.
2
·
(2) Ministrstvo v pripravo izhodišč iz prejšnjega odstavka vključi udeležence pri urejanju prostora.
3
−
(3) Komisija za prostorski razvoj izda mnenje o izhodiščih za pripravo Strategije. Ta se objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
3
+
(3) Izhodišča se objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
1
·
(1) Ministrstvo na podlagi izhodišč iz prejšnjega člena po posvetovanjih z udeleženci pri urejanju prostora in z javnostjo pripravi osnutek Strategije in osnutek okoljskega poročila.
1
·
(1) Ministrstvo na podlagi izhodišč iz prejšnjega člena po posvetovanjih z udeleženci pri urejanju prostora in z javnostjo pripravi osnutek Strategije in osnutek okoljskega poročila.
2
·
(2) Ministrstvo objavi osnutka iz prejšnjega odstavka v prostorskem informacijskem sistemu ter udeležence pri urejanju prostora in javnost pozove, naj v 60 dneh predložijo pripombe in predloge, ki jih imajo v zvezi z osnutkoma. Ministrstvo v času javne objave izvede javni posvet.
2
·
(2) Ministrstvo objavi osnutka iz prejšnjega odstavka v prostorskem informacijskem sistemu ter udeležence pri urejanju prostora in javnost pozove, naj v 60 dneh predložijo pripombe in predloge, ki jih imajo v zvezi z osnutkoma. Ministrstvo v času javne objave izvede javni posvet.
3
·
(3) Ministrstvo na podlagi pripomb in predlogov udeležencev pri urejanju prostora pripravi predlog Strategije in predlog okoljskega poročila in pridobi odločitev iz četrtega odstavka 69. člena tega zakona.
3
·
(3) Ministrstvo na podlagi pripomb in predlogov udeležencev pri urejanju prostora pripravi predlog Strategije in predlog okoljskega poročila in pridobi odločitev iz četrtega odstavka 69. člena tega zakona.
4
−
(4) K predlogu Strategije izda mnenje Komisija za prostorski razvoj. Strategijo na predlog vlade z resolucijo sprejme Državni zbor Republike Slovenije.
4
+
(4) Strategijo na predlog vlade z resolucijo sprejme Državni zbor Republike Slovenije.
5
·
(5) V šestih mesecih po sprejetju Strategije ministrstvo pripravi načrt, v katerem se za desetletno obdobje opredelijo prednostne naloge in odgovorni organi za izvajanje Strategije za posamezna območja ali dejavnosti. Ministrstvo vsakih deset let pripravi nov načrt za desetletno obdobje, ki ga sprejme vlada.
5
·
(5) V šestih mesecih po sprejetju Strategije ministrstvo pripravi načrt, v katerem se za desetletno obdobje opredelijo prednostne naloge in odgovorni organi za izvajanje Strategije za posamezna območja ali dejavnosti. Ministrstvo vsakih deset let pripravi nov načrt za desetletno obdobje, ki ga sprejme vlada.
1
−
(1) Ministrstvo po posvetovanjih z udeleženci pri urejanju prostora in javnostjo pripravi osnutek tematskega ali regionalnega akcijskega programa za izvajanje Strategije in osnutek okoljskega poročila.
1
+
(1) Ministrstvo po posvetovanjih z udeleženci pri urejanju prostora in javnostjo pripravi osnutek akcijskega programa in osnutek okoljskega poročila.
2
−
(2) Ministrstvo objavi osnutka iz prejšnjega odstavka v prostorskem informacijskem sistemu in udeležence pri urejanju prostora in javnost pozove, naj v 30 dneh predložijo pripombe in predloge, ki jih imajo v zvezi z osnutkoma. Ministrstvo v času javne objave izvede javni posvet.
2
+
(2) Ministrstvo objavi osnutka iz prejšnjega odstavka v prostorskem informacijskem sistemu ter udeležence pri urejanju prostora in javnost pozove, naj v 30 dneh predložijo pripombe in predloge v zvezi z osnutkoma. Ministrstvo v času javne objave izvede javni posvet.
3
−
(3) Ministrstvo na podlagi pripomb in predlogov udeležencev pri urejanju prostora pripravi predlog akcijskega programa za izvajanje Strategije in predlog okoljskega poročila ter pridobi odločitev iz četrtega odstavka 69. člena tega zakona.
3
+
(3) Ministrstvo na podlagi pripomb in predlogov udeležencev pri urejanju prostora in javnosti pripravi predlog akcijskega programa in predlog okoljskega poročila ter pridobi odločitev iz četrtega odstavka 69. člena tega zakona.
4
−
(4) Akcijski program za izvajanje Strategije po pridobitvi mnenja Komisije za prostorski razvoj sprejme vlada.
4
+
(4) Akcijski program sprejme vlada.
5
·
3. oddelek: Regionalni prostorski plan
5
·
3. oddelek: Regionalni prostorski plan
1
−
(1) Regionalni prostorski plan je podlaga za pripravo regionalnega razvojnega programa, ki se pripravlja v skladu s predpisi, ki urejajo spodbujanje skladnega regionalnega razvoja.
1
+
Regionalni prostorski plan in regionalni razvojni program, ki se pripravlja v skladu s predpisi s področja urejanja skladnega regionalnega razvoja, morata biti usklajena.
2
−
(2) Regionalni prostorski plan mora biti sprejet pred regionalnim razvojnim programom iz prejšnjega odstavka ali hkrati z njim.
−
1
−
(1) Pripravljavec regionalnega prostorskega plana je pravna oseba, v večinski javni lasti, kot to določajo predpisi o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki jo za celotno območje vsake razvojne regije izberejo občine v regiji v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
1
+
(1) Pripravljavec regionalnega prostorskega plana je regionalna razvojna agencija ali druga razvojna institucija, vključena v regijsko razvojno mrežo v razvojni regiji. Pripravljavec regionalnega prostorskega plana mora imeti sedež v razvojni regiji in zaposlenega najmanj enega strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja.
2
−
(2) Izbrani pripravljavec se za tekoče programsko obdobje vključi v regijsko razvojno mrežo, kot jo določajo predpisi, ki urejajo spodbujanje skladnega regionalnega razvoja.
2
+
(2) Pripravljavca regionalnega prostorskega plana za celotno območje posamezne razvojne regije določijo občine v razvojni regiji s sklepom sveta regije, minister pa mu podeli javno pooblastilo v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja.
3
·
(3) Pripravljavec vodi postopek priprave regionalnega prostorskega plana ter skrbi za usklajevanje interesov med državo in občinami v območju razvojne regije. Pripravljavec si mora prizadevati za sodelovanje vseh relevantnih udeležencev pri urejanju prostora ter poskrbeti za zgodnje in učinkovito obveščanje in sodelovanje javnosti.
3
·
(3) Pripravljavec vodi postopek priprave regionalnega prostorskega plana ter skrbi za usklajevanje interesov med državo in občinami v območju razvojne regije. Pripravljavec si mora prizadevati za sodelovanje vseh relevantnih udeležencev pri urejanju prostora ter poskrbeti za zgodnje in učinkovito obveščanje in sodelovanje javnosti.
4
−
(4) Za izdelavo regionalnega prostorskega plana, posameznih sestavin regionalnega prostorskega plana ali njegovih strokovnih podlag pripravljavec zagotovi sodelovanje interdisciplinarne skupine strokovnjakov iz 45. člena tega zakona. Zagotovi tudi izdelovalca regionalnega prostorskega plana v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
4
+
(4) Za izdelavo regionalnega prostorskega plana, okoljskega poročila in strokovnih podlag pripravljavec regionalnega prostorskega plana pridobi izdelovalce. Pri izdelavi regionalnega prostorskega plana mora sodelovati interdisciplinarna skupina strokovnjakov iz 45. člena tega zakona, katere delovanje zagotovi izdelovalec regionalnega prostorskega plana.
5
−
(5) Sredstva za izdelavo regionalnega prostorskega plana se zagotavljajo v občinskih proračunih in državnem, pri čemer državni proračun zagotovi 60 odstotkov potrebnih sredstev.
5
+
(5) Sredstva za izvajanje nalog regionalnega prostorskega planiranja se zagotavljajo v občinskih proračunih in državnem, pri čemer državni proračun zagotovi 60 odstotkov potrebnih sredstev.
1
·
(1) Priprava regionalnega prostorskega plana se začne, ko se država in vse občine v razvojni regiji po posvetovanjih z javnostjo dogovorijo in uskladijo o njegovi okvirni vsebini, postopku priprave in načinu sodelovanja z udeleženci pri urejanju prostora (v nadaljnjem besedilu: izhodišča za pripravo regionalnega prostorskega plana) in sosednjimi razvojnimi regijami. Izhodišča za pripravo regionalnega prostorskega plana se objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
1
·
(1) Priprava regionalnega prostorskega plana se začne, ko se država in vse občine v razvojni regiji po posvetovanjih z javnostjo dogovorijo in uskladijo o njegovi okvirni vsebini, postopku priprave in načinu sodelovanja z udeleženci pri urejanju prostora (v nadaljnjem besedilu: izhodišča za pripravo regionalnega prostorskega plana) in sosednjimi razvojnimi regijami. Izhodišča za pripravo regionalnega prostorskega plana se objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
2
·
(2) Osnutek regionalnega prostorskega plana in osnutek okoljskega poročila se pripravita na strokovnih podlagah, ki jih zagotovijo tudi nosilci urejanja prostora za svoje področje pristojnosti tako, da omogočajo predstavitev razvojnih in varstvenih interesov za razvojno regijo in sosednja območja.
2
·
(2) Osnutek regionalnega prostorskega plana in osnutek okoljskega poročila se pripravita na strokovnih podlagah, ki jih zagotovijo tudi nosilci urejanja prostora za svoje področje pristojnosti tako, da omogočajo predstavitev razvojnih in varstvenih interesov za razvojno regijo in sosednja območja.
3
·
(3) Osnutek regionalnega prostorskega plana in osnutek okoljskega poročila se objavita v prostorskem informacijskem sistemu za najmanj 60 dni. V tem roku ima javnost možnost predložiti predloge in pripombe, do katerih se pripravljavec opredeli in jih ustrezno obravnava. Pripravljavec v času javne objave izvede javni posvet. Svoja mnenja o osnutku izdajo tudi nosilci urejanja prostora, v katerih ugotavljajo skladnost osnutka s predpisi in razvojnimi dokumenti iz svoje pristojnosti ter strokovnimi podlagami, ki so jih zagotovili v tem postopku.
3
·
(3) Osnutek regionalnega prostorskega plana in osnutek okoljskega poročila se objavita v prostorskem informacijskem sistemu za najmanj 60 dni. V tem roku ima javnost možnost predložiti predloge in pripombe, do katerih se pripravljavec opredeli in jih ustrezno obravnava. Pripravljavec v času javne objave izvede javni posvet. Svoja mnenja o osnutku izdajo tudi nosilci urejanja prostora, v katerih ugotavljajo skladnost osnutka s predpisi in razvojnimi dokumenti iz svoje pristojnosti ter strokovnimi podlagami, ki so jih zagotovili v tem postopku.
4
·
(4) Na podlagi pridobljenih predlogov in pripomb javnosti ter mnenj nosilcev urejanja prostora iz prejšnjega odstavka se pripravita predlog regionalnega prostorskega plana in predlog okoljskega poročila. Pripravljavec pridobi odločitev iz četrtega odstavka 69. člena tega zakona.
4
·
(4) Na podlagi pridobljenih predlogov in pripomb javnosti ter mnenj nosilcev urejanja prostora iz prejšnjega odstavka se pripravita predlog regionalnega prostorskega plana in predlog okoljskega poročila. Pripravljavec pridobi odločitev iz četrtega odstavka 69. člena tega zakona.
5
−
(5) Regionalni prostorski plan sprejme razvojni svet regije, določen v skladu s predpisi, ki urejajo spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, po potrditvi vlade in sveta regije, določenega v skladu s predpisi, ki urejajo spodbujanje skladnega regionalnega razvoja.
5
+
(5) Regionalni prostorski plan sprejme razvojni svet regije, določen v skladu s predpisi, ki urejajo spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, po potrditvi vlade in sveta regije, določenega v skladu s predpisi, ki urejajo spodbujanje skladnega regionalnega razvoja. Regionalni prostorski plan se objavi v Uradnem listu RS.
6
·
4. oddelek: Občinski prostorski plan
6
·
4. oddelek: Občinski prostorski plan
1
·
(1) Država načrtuje prostorske ureditve državnega pomena skupaj s spremljajočimi in funkcionalno povezanimi prostorskimi ureditvami (državno prostorsko načrtovanje).
1
·
(1) Država načrtuje prostorske ureditve državnega pomena skupaj s spremljajočimi in funkcionalno povezanimi prostorskimi ureditvami (državno prostorsko načrtovanje).
2
·
(2) Državno prostorsko načrtovanje poteka s temi postopki:
2
·
(2) Državno prostorsko načrtovanje poteka s temi postopki:
3
−
- umeščanje in načrtovanje prostorske ureditve državnega pomena, ki se zaključi s sprejetjem DPN (v nadaljnjem besedilu: postopek DPN);
3
+
- umeščanje in načrtovanje prostorske ureditve državnega pomena, ki se zaključi s sprejetjem DPN (v nadaljnjem besedilu: postopek priprave DPN);
4
·
- umeščanje ki se zaključi s sprejetjem uredbe o najustreznejši varianti, ter podrobnejše načrtovanje in dovoljevanje prostorske ureditve državnega pomena, ki se zaključi z izdajo celovitega dovoljenja in sprejetjem uredbe o državnem prostorskem ureditvenem načrtu (v nadaljnjem besedilu: združen postopek);
4
·
- umeščanje ki se zaključi s sprejetjem uredbe o najustreznejši varianti, ter podrobnejše načrtovanje in dovoljevanje prostorske ureditve državnega pomena, ki se zaključi z izdajo celovitega dovoljenja in sprejetjem uredbe o državnem prostorskem ureditvenem načrtu (v nadaljnjem besedilu: združen postopek);
5
·
- podrobnejše načrtovanje in dovoljevanje prostorske ureditve državnega pomena, ki se zaključi z izdajo celovitega dovoljenja in sprejetjem uredbe o državnem prostorskem ureditvenem načrtu (v nadaljnjem besedilu: delni združen postopek).
5
·
- podrobnejše načrtovanje in dovoljevanje prostorske ureditve državnega pomena, ki se zaključi z izdajo celovitega dovoljenja in sprejetjem uredbe o državnem prostorskem ureditvenem načrtu (v nadaljnjem besedilu: delni združen postopek).
6
·
(3) Združen postopek ali delni združen postopek se izvede, če je znan investitor, ki namerava pridobiti eno celovito dovoljenje. Ne glede na to se ta postopka lahko izvedeta tudi, če namerava investitor pridobiti več celovitih dovoljenj, če gre za funkcionalno zaključeno celoto.
6
·
(3) Združen postopek ali delni združen postopek se izvede, če je znan investitor, ki namerava pridobiti eno celovito dovoljenje. Ne glede na to se ta postopka lahko izvedeta tudi, če namerava investitor pridobiti več celovitih dovoljenj, če gre za funkcionalno zaključeno celoto.
7
−
(4) V postopkih državnega prostorskega načrtovanja se izvedejo le dejanja in sprejmejo odločitve, ki v postopkih priprave regionalnega prostorskega plana ali akcijskega programa za izvajanje Strategije še niso bile izvedene ali sprejete smiselno tako, kot jih določa ta zakon za državno prostorsko načrtovanje.
7
+
(4) V postopkih državnega prostorskega načrtovanja se izvedejo le dejanja in sprejmejo odločitve, ki v postopkih priprave regionalnega prostorskega plana ali akcijskega programa še niso bile izvedene ali sprejete smiselno tako, kot jih določa ta zakon za državno prostorsko načrtovanje.
8
−
(5) Če je bila najustreznejša varianta v postopku priprave regionalnega prostorskega plana ali akcijskega programa za izvajanje Strategije že izbrana, se lahko za tako varianto neposredno pripravi DPN. Če je taka varianta iz regionalnega prostorskega plana ali akcijskega programa za izvajanje Strategije podlaga za izvedbo združenega postopka ali delnega združenega postopka, vlada pred izvedbo teh postopkov za to varianto sprejme uredbo o najustreznejši varianti ob smiselni uporabi petega odstavka 98. člena tega zakona.
8
+
(5) Če je bila najustreznejša varianta v postopku priprave regionalnega prostorskega plana ali akcijskega programa že izbrana, se lahko za tako varianto neposredno pripravi predlog DPN. Če je taka varianta iz regionalnega prostorskega plana ali akcijskega programa za izvajanje Strategije podlaga za izvedbo združenega postopka ali delnega združenega postopka, vlada pred izvedbo teh postopkov za to varianto sprejme uredbo o najustreznejši varianti ob smiselni uporabi petega odstavka 98. člena tega zakona.
1
·
(1) DPN določi načrtovano prostorsko ureditev, območje DPN, prostorske izvedbene pogoje za graditev in izvedbo drugih posegov v tem območju in usmeritve za določitev namenske rabe prostora v občinskih prostorskih izvedbenih aktih. DPN določi tudi prostorske izvedbene akte občin, na katere neposredno vpliva ta uredba. DPN lahko določi tudi območje predkupne pravice države, v skladu s 199. členom tega zakona.
1
·
(1) DPN določi načrtovano prostorsko ureditev, območje DPN, prostorske izvedbene pogoje za graditev in izvedbo drugih posegov v tem območju in usmeritve za določitev namenske rabe prostora v občinskih prostorskih izvedbenih aktih. DPN določi tudi prostorske izvedbene akte občin, na katere neposredno vpliva ta uredba. DPN lahko določi tudi območje predkupne pravice države, v skladu s 199. členom tega zakona.
2
−
(2) V uredbi o najustreznejši varianti se določi zasnova načrtovane prostorske ureditve in njeno območje. Določijo se lahko tudi omejitve in dopustni posegi v tem območju, če so potrebni, ter prostorski izvedbeni akti občin, na katere neposredno vpliva s tem. V uredbi o najustreznejši varianti se lahko določi tudi območje predkupne pravice države, v skladu s 199. členom tega zakona.
2
+
(2) V uredbi o najustreznejši varianti se določi zasnova načrtovane prostorske ureditve, okvirno območje in usmeritve za nadaljnje načrtovanje prostorske ureditve. Določijo se lahko tudi omejitve in dopustni posegi v tem območju, če so potrebni, ter prostorski izvedbeni akti občin, na katere neposredno vpliva s tem. V uredbi o najustreznejši varianti se lahko določi tudi območje predkupne pravice države, v skladu s 199. členom tega zakona.
3
·
(3) S celovitim dovoljenjem se dovoli gradnja načrtovanih prostorskih ureditev. Če je treba v združenem postopku ali delnem združenem postopku izvesti tudi presojo vplivov na okolje, se s celovitim dovoljenjem odloči tudi o ustreznosti vplivov posega na okolje.
3
·
(3) S celovitim dovoljenjem se dovoli gradnja načrtovanih prostorskih ureditev. Če je treba v združenem postopku ali delnem združenem postopku izvesti tudi presojo vplivov na okolje, se s celovitim dovoljenjem odloči tudi o ustreznosti vplivov posega na okolje.
4
·
(4) Državni prostorski ureditveni načrt določi varovano območje prostorske ureditve državnega pomena, za katero je izdano celovito dovoljenje, usmeritve za določitev namenske rabe prostora v občinskih prostorskih izvedbenih aktih in prostorske izvedbene pogoje za urejanje te prostorske ureditve državnega pomena oziroma za izvedbo drugih posegov v prostor v tem območju. Državni prostorski ureditveni načrt določi tudi prostorske izvedbene akte občin, na katere ta uredba neposredno vpliva.
4
·
(4) Državni prostorski ureditveni načrt določi varovano območje prostorske ureditve državnega pomena, za katero je izdano celovito dovoljenje, usmeritve za določitev namenske rabe prostora v občinskih prostorskih izvedbenih aktih in prostorske izvedbene pogoje za urejanje te prostorske ureditve državnega pomena oziroma za izvedbo drugih posegov v prostor v tem območju. Državni prostorski ureditveni načrt določi tudi prostorske izvedbene akte občin, na katere ta uredba neposredno vpliva.
5
−
(5) Območje DPN, območje najustreznejše variante in območje državnega prostorskega ureditvenega načrta se določijo tako, da jih je mogoče grafično prikazati v katastru nepremičnin. Določijo se glede na znane podatke in podrobnost strokovnih podlag, ki so na voljo v posamezni fazi postopka.
5
+
(5) Območje DPN in območje državnega prostorskega ureditvenega načrta se določita tako, da ju je mogoče grafično prikazati na katastru nepremičnin.
+
6
+
(6) Območje uredbe o najustreznejši varianti se prikaže na topografski geodetski podlagi, po potrebi tudi s podatki o parcelah.
1
·
(1) Za DPN in uredbo o najustreznejši varianti se izvede celovita presoja vplivov na okolje. Obseg in vsebina okoljskega poročila se prilagodita načrtovanim prostorskim ureditvam.
1
·
(1) Za DPN in uredbo o najustreznejši varianti se izvede celovita presoja vplivov na okolje. Obseg in vsebina okoljskega poročila se prilagodita načrtovanim prostorskim ureditvam.
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek celovite presoje vplivov na okolje v postopku DPN ali združenem postopku ni treba izvesti, če pripravljavec o tem pridobi mnenje ministrstva, pristojnega za celovito presojo vplivov na okolje. Pripravljavec lahko zaprosi za mnenje, če oceni, da se s tema aktoma ne načrtujejo prostorske ureditve:
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek celovite presoje vplivov na okolje v postopku DPN ali združenem postopku ni treba izvesti, če pripravljavec o tem pridobi mnenje ministrstva, pristojnega za celovito presojo vplivov na okolje. Pripravljavec lahko zaprosi za mnenje, če oceni, da se s tema aktoma ne načrtujejo prostorske ureditve:
3
·
- ki bi bile poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja;
3
·
- ki bi bile poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja;
4
·
- za katere je zahtevana presoja sprejemljivosti na varovana območja ali
4
·
- za katere je zahtevana presoja sprejemljivosti na varovana območja ali
5
·
- ki bi lahko pomembneje vplivale na okolje.
5
·
- ki bi lahko pomembneje vplivale na okolje.
6
−
(3) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, o mnenju iz prejšnjega odstavka obvesti pripravljavca v 30 dneh po prejetju zaprosila. To mnenje se skupaj s sklepom o pripravi DPN ali izvedbi združenega postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o pripravi) objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
6
+
(3) Pripravljavec pridobi mnenje ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave, o verjetno pomembnih vplivih na varovana območja in o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti.
7
−
(4) Pripravljavec pridobi mnenje zavoda, pristojnega za ohranjanje narave, o verjetno pomembnih vplivih na varovana območja in o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti. Zavod izda mnenje v 30 dneh od prejetja zaprosila. To mnenje se skupaj s sklepom o pripravi objavi v prostorskem informacijskem sistemu. Mnenje zavoda glede obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti je zavezujoče.
−
1
·
(1) Pobudnik izvedbe postopka državnega prostorskega načrtovanja je ministrstvo, v pristojnost katerega spada prostorska ureditev, za katero daje pobudo. Pobudnik je tudi naročnik. Naročnik je lahko tudi investitor ali druga oseba, če se tako dogovori s pobudnikom.
1
·
(1) Pobudnik izvedbe postopka državnega prostorskega načrtovanja je ministrstvo, v pristojnost katerega spada prostorska ureditev, za katero daje pobudo. Pobudnik je tudi naročnik. Naročnik je lahko tudi investitor ali druga oseba, če se tako dogovori s pobudnikom.
2
−
(2) Investitor v združenem postopku ali delnem združenem postopku vloži vlogo za izdajo celovitega dovoljenja, zagotovi dokumentacijo za izdajo celovitega dovoljenja in sprejetje državnega prostorskega ureditvenega načrta ter nosi stroške teh postopkov. Zanj veljajo tudi obveznosti, ki jih za investitorja določajo predpisi, ki urejajo graditev. Investitor da skupaj s pobudnikom v delnem združenem postopku tudi pobudo za začetek tega postopka.
2
+
(2) Investitor prostorske ureditve v združenem postopku ali delnem združenem postopku vloži vlogo za izdajo celovitega dovoljenja, zagotovi dokumentacijo za izdajo celovitega dovoljenja in sprejetje državnega prostorskega ureditvenega načrta ter nosi stroške teh postopkov. Zanj veljajo tudi obveznosti, ki jih za investitorja določajo predpisi, ki urejajo graditev. Investitor da skupaj s pobudnikom v delnem združenem postopku tudi pobudo za začetek tega postopka.
3
−
(3) Pripravljavca v postopku DPN in pri pripravi dokumentacije v združenem postopku ali delnem združenem postopku sta ministrstvo in za ta namen imenovana projektna skupina iz 86. člena tega zakona.
3
+
(3) Pripravljavec v postopku DPN in pri pripravi dokumentacije v združenem postopku ali delnem združenem postopku je ministrstvo.
4
·
(4) Postopek izdaje celovitega dovoljenja in državnega prostorskega ureditvenega načrta usklajuje in vodi ministrstvo.
4
·
(4) Postopek izdaje celovitega dovoljenja in državnega prostorskega ureditvenega načrta usklajuje in vodi ministrstvo.
5
·
(5) Stranski udeleženec v postopku izdaje celovitega dovoljenja je lahko oseba, ki je lahko stranski udeleženec v skladu s tem zakonom in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
5
·
(5) Stranski udeleženec v postopku izdaje celovitega dovoljenja je lahko oseba, ki je lahko stranski udeleženec v skladu s tem zakonom in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
1
−
(1) Člane in vodjo projektne skupine imenuje minister s sklepom na predlog pristojnega organa ali organizacije. Vodja projektne skupine je predstavnik ministrstva. Vodja in člani projektne skupine imajo namestnika.
−
2
−
(2) Člani projektne skupine v širši sestavi so po en predstavnik:
−
3
−
- ministrstva;
−
4
−
- pobudnika;
−
5
−
- ministrstva, pristojnega za celovito presojo vplivov na okolje, če se izvaja celovita presoja vplivov na okolje;
−
6
−
- državnih nosilcev urejanja prostora, relevantnih za konkreten postopek;
−
7
−
- naročnika;
−
8
−
- investitorja, če je ta znan, in
−
9
−
- odgovornega vodje.
−
10
−
(3) Člani projektne skupine v ožji sestavi so po en predstavnik:
−
11
−
- ministrstva;
−
12
−
- pobudnika;
−
13
−
- ministrstva, pristojnega za celovito presojo vplivov na okolje, če se izvaja celovita presoja vplivov na okolje;
−
14
−
- državnih nosilcev urejanja prostora, relevantnih za konkreten postopek.
−
15
−
(4) Seje projektne skupine niso javne. Na povabilo vodje projektne skupine se lahko seje projektne skupine udeleži tudi predstavnik občine ali drug posameznik, ki ni član projektne skupine.
−
1
−
(1) Projektna skupina ima te naloge:
−
2
−
- skrb za usklajevanje interesov sodelujočih v postopku državnega prostorskega načrtovanja;
−
3
−
- potrditev načrta sodelovanja javnosti in skrb za vključevanje javnosti;
−
4
−
- potrditev časovnega načrta in skrb za njegovo izvajanje;
−
5
−
- uskladitev in potrditev stališča do pripomb in predlogov javnosti;
−
6
−
- oblikovanje predlogov za obravnavo in izdajo mnenj k načrtovanim prostorskim ureditvam na Prostorskemu svetu ali Komisiji za prostorski razvoj;
−
7
−
- priprava obvestila o nameri za uvedbo postopka razrešitve nasprotja javnih interesov za Prostorski svet ali Komisijo za prostorski razvoj;
−
8
−
- priprava drugih gradiv oziroma oblikovanje mnenja o drugih zadevah v skladu s tem zakonom.
−
9
−
(2) Projektna skupina v ožji sestavi ima te naloge:
−
10
−
- oblikovanje mnenj k načrtovanim prostorskim ureditvam z vidika pristojnosti vseh sodelujočih nosilcev urejanja prostora, ministrstva in pobudnika;
−
11
−
- določitev obsega in podrobnejše vsebine okoljskega poročila;
−
12
−
- oblikovanje mnenj o ustreznosti okoljskega poročila in določitev morebitnih dopolnitev okoljskega poročila;
−
13
−
- oblikovanje mnenj o sprejemljivosti vplivov izvedbe državnega prostorskega akta na okolje;
−
14
−
- oblikovanje mnenj o ustreznosti dokumentacije in določitev morebitnih dopolnitev.
−
15
−
(3) Člani projektne skupine v ožji sestavi pripravijo stališče za pripravo mnenj projektne skupine.
−
16
−
(4) Vodja projektne skupine ima te naloge:
−
17
−
- predstavlja projektno skupino;
−
18
−
- sklicuje in vodi seje projektne skupine;
−
19
−
- skrbi za dokumentiranje sej projektne skupine;
−
20
−
- določa članom projektne skupine roke za pregled gradiv, pripravo stališč, posredovanje podatkov ipd. v posameznih fazah državnega prostorskega načrtovanja; rok je lahko med deset in 30 dni;
−
21
−
- posreduje Prostorskemu svetu ali Komisiji za prostorski razvoj predloge za obravnavo ali pripravo mnenja, za katere se dogovorijo v projektni skupini;
−
22
−
- seznanja z vprašanji, ki jih ni mogoče uskladiti v projektni skupini Prostorski svet ali Komisijo za prostorski razvoj po predhodni seznanitvi članov projektne skupine;
−
23
−
- seznanja s postopkom državnega prostorskega načrtovanja Prostorski svet ali Komisijo za prostorski razvoj po predhodni seznanitvi članov projektne skupine.
−
24
−
(5) Na sejah projektne skupine se:
−
25
−
- spremlja priprava strokovnih podlag in po potrebi oblikujejo priporočila za njihovo pripravo;
−
26
−
- usklajujejo stališča članov;
−
27
−
- oblikujejo mnenja in drugi dokumenti, ki jih mora pripraviti projektna skupina v skladu s tem zakonom.
−
28
−
(6) Projektna skupina oblikuje mnenja in druge dokumente v soglasju. Če soglasja ni mogoče doseči, vodja projektne skupine o tem seznani Prostorski svet oziroma Komisijo za prostorski razvoj.
−
1
−
(1) Poleg izvedbe načrtovanih prostorskih ureditev iz prvega odstavka 82. člena tega zakona je zaradi smotrne izrabe prostora v območju veljavnega državnega prostorskega izvedbenega akta dopustna tudi izvedba prostorskih ureditev gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanje, ki niso bili predhodno načrtovani, če:
1
+
(1) Poleg izvedbe načrtovanih prostorskih ureditev iz prvega odstavka 82. člena tega zakona je zaradi smotrne izrabe prostora v območju veljavnega DPN dopustna tudi izvedba prostorskih ureditev gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanje ter prostorskih ureditev za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki niso bili predhodno načrtovani, če:
2
−
- se k rešitvam njihove umestitve pridobi predhodno pozitivno mnenje investitorja načrtovane prostorske ureditve ali, če je prostorska ureditev državnega pomena že zgrajena in predana v uporabo pa njenega upravljavca;
2
+
- se k rešitvam njihove umestitve pridobi predhodno pozitivno mnenje pobudnika priprave DPN ali, če je prostorska ureditev državnega pomena že zgrajena in predana v uporabo njenega upravljavca;
3
−
- se z njimi ne onemogoči izvedba omilitvenih ali izravnalnih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanje narave, predvidenih v teh območjih ter
3
+
- se z njimi ne onemogoči izvedba omilitvenih ali izravnalnih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanje narave, predvidenih na teh območjih, ter
4
·
- državni prostorski izvedbeni akt teh prostorskih ureditev izrecno ne prepoveduje.
4
·
- državni prostorski izvedbeni akt teh prostorskih ureditev izrecno ne prepoveduje.
5
·
(2) Ta člen se uporablja tudi v območjih:
5
·
(2) Ta člen se uporablja tudi v območjih:
6
·
- državni prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUreP-2;
6
·
- državni prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUreP-2;
7
·
- državnih prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUPUDPP;
7
·
- državnih prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUPUDPP;
8
·
- državnih prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt;
8
·
- državnih prostorskih načrtov, sprejetih na podlagi ZPNačrt;
9
·
- državnih lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUreP-1;
9
·
- državnih lokacijskih načrtov, sprejetih na podlagi ZUreP-1;
10
·
- prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država.
10
·
- prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih je na podlagi ZUN sprejela država.
1
·
(1) V območju državnega prostorskega izvedbenega akta lahko občina pripravi občinski prostorski izvedbeni akt v skladu s tem zakonom, če s tem nista onemogočeni izvedba in uporaba prostorskih ureditev, načrtovanih v državnih prostorskih izvedbenih aktih, in če s tem soglaša vlada. Soglasje vlade ne šteje za mnenje nosilca urejanja prostora k osnutku oziroma predlogu občinskega prostorskega izvedbenega akta niti za mnenje za sprejetje takega akta.
1
·
(1) V območju državnega prostorskega izvedbenega akta lahko občina pripravi občinski prostorski izvedbeni akt v skladu s tem zakonom, če s tem nista onemogočeni izvedba in uporaba prostorskih ureditev, načrtovanih v državnih prostorskih izvedbenih aktih, in če s tem soglaša vlada. Soglasje vlade ne šteje za mnenje nosilca urejanja prostora k osnutku oziroma predlogu občinskega prostorskega izvedbenega akta niti za mnenje za sprejetje takega akta.
2
−
(2) Občina pošlje vladi pobudo za tako načrtovanje, ki jo predhodno uskladi z investitorjem ali upravljavcem, če so prostorske ureditve že zgrajene in predane v uporabo.
2
+
(2) Občina pošlje vladi pobudo za načrtovanje, ki jo predhodno uskladi s pobudnikom, če je prostorska ureditev izvedena in predana v uporabo pa z upravljavcem.
3
·
(3) Vlada preveri skladnost občinske pobude s prostorskimi ureditvami, ki so predmet državnega prostorskega izvedbenega akta, in v 90 dneh s sklepom izda soglasje za pripravo občinskega prostorskega izvedbenega akta ali pobudo zavrne. S soglasjem lahko določi tudi pogoje, ki jih mora občina upoštevati ali izvesti pred začetkom priprave takega akta ali druge usmeritve. Sklep vlade se objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
3
·
(3) Vlada preveri skladnost občinske pobude s prostorskimi ureditvami, ki so predmet državnega prostorskega izvedbenega akta, in v 90 dneh s sklepom izda soglasje za pripravo občinskega prostorskega izvedbenega akta ali pobudo zavrne. S soglasjem lahko določi tudi pogoje, ki jih mora občina upoštevati ali izvesti pred začetkom priprave takega akta ali druge usmeritve. Sklep vlade se objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
4
·
(4) K občinskemu prostorskemu izvedbenemu aktu, ki ga občina pripravi v skladu s tem členom, mora pred njegovim sprejetjem, pridobiti tudi mnenje ministrstva o upoštevanju pogojev in usmeritev iz prejšnjega odstavka.
4
·
(4) K občinskemu prostorskemu izvedbenemu aktu, ki ga občina pripravi v skladu s tem členom, mora pred njegovim sprejetjem, pridobiti tudi mnenje ministrstva o upoštevanju pogojev in usmeritev iz prejšnjega odstavka.
5
·
(5) Po sprejetju občinskega prostorskega izvedbenega akta iz prejšnjega odstavka vlada ugotovi ali državni prostorski izvedbeni akt preneha veljati v določenem delu ali v celoti.
5
·
(5) Po sprejetju občinskega prostorskega izvedbenega akta iz prejšnjega odstavka vlada ugotovi ali državni prostorski izvedbeni akt preneha veljati v določenem delu ali v celoti.
6
−
(6) Ne glede na peti odstavek 52. člena tega zakona lahko občina v skladu s tem členom načrtuje prostorske ureditve lokalnega pomena z OPPN tudi, če OPPN ni v skladu z OPN. V tem primeru občina v sklepu o pripravi OPPN izrecno navede, da bo pripravila OPPN v območju državnega prostorskega izvedbenega akta brez skladnosti z OPN. Po sprejetju takega OPPN občina uskladi OPN v skladu s tretjim odstavkom 125. člena tega zakona.
−
1
−
(1) Postopek DPN se začne na pobudo.
1
+
(1) Za načrtovanje prostorske ureditve državnega pomena pobudnik pripravi pobudo in jo poda ministrstvu. Pobudnik pred podajo pobude seznani lokalno skupnost z namero o podaji pobude za načrtovanje prostorske ureditve državnega pomena na njenem območju.
2
−
(2) Pobuda mora biti obrazložena in utemeljena v prostorskih strateških aktih in razvojnih dokumentih s področja, na katerem je podana. Vsebovati mora podatke, potrebne za odločanje o nadaljevanju postopka DPN ter osnutek načrta sodelovanja javnosti in osnutek časovnega načrta.
2
+
(2) Pobuda mora biti obrazložena in utemeljena v prostorskih strateških aktih in razvojnih dokumentih s področja, na katerem je podana. Vsebovati mora podatke, potrebne za odločanje o postopku DPN, osnutek načrta sodelovanja javnosti, osnutek časovnega načrta ter poročilo o seznanitvi lokalne skupnosti iz prejšnjega odstavka.
3
−
(3) Ministrstvo preveri popolnost in utemeljenost pobude. Če je pobuda popolna in utemeljena, minister imenuje projektno skupino, pobuda pa se objavi v prostorskem informacijskem sistemu. Če pobuda ni popolna oziroma utemeljena, ministrstvo o tem obvesti pobudnika, da pobudo dopolni ali jo z obrazložitvijo zavrne.
3
+
(3) Ministrstvo preveri popolnost in utemeljenost pobude. Če je pobuda popolna in utemeljena jo javno objavi v prostorskem informacijskem sistemu, s čimer se začne postopek priprave DPN. Če pobuda ni popolna oziroma utemeljena, ministrstvo pobudnika pozove, da pobudo dopolni, ali jo z obrazložitvijo zavrne.
4
−
(4) Če ministrstvo prejme za določeno območje več pobud, s sklepom odloči o združitvi obravnave teh pobud v enem postopku DPN, če je to smiselno zaradi njihove funkcionalne in teritorialne povezanosti.
4
+
(4) Če ministrstvo ob obravnavi pobude ugotovi, da bi bilo zaradi funkcionalne ali teritorialne povezanosti smiselno in racionalno sočasno načrtovati tudi druge prostorske ureditve državnega pomena, s tem seznani pobudnika in pristojna ministrstva. Če se ministrstvo, pobudnik in pristojna ministrstva dogovorijo za sočasno načrtovanje, obveznosti v zvezi s tem določi vlada v sklepu o pripravi DPN iz prvega odstavka 93. člena tega zakona.
5
−
(5) Če je treba sočasno s pripravo pobude izdelati dokument identifikacije investicijskega projekta v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, lahko pobuda šteje tudi za dokument identifikacije investicijskega projekta.
5
+
(5) Če ministrstvo prejme za določeno območje več pobud, s sklepom odloči o združitvi obravnave teh pobud v enem postopku DPN, če je to smiselno zaradi njihove funkcionalne in teritorialne povezanosti.
6
−
(6) Če se v pobudi utemelji, da obstaja le ena potencialno izvedljiva varianta, je lahko sestavni del pobude študija variant v skladu s 94. členom tega zakona. Pobuda v tem primeru šteje za predinvesticijsko zasnovo v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.
6
+
(6) Če je treba sočasno s pripravo pobude izdelati dokument identifikacije investicijskega projekta v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, se lahko pobuda šteje tudi za dokument identifikacije investicijskega projekta.
7
−
(7) Če se v pobudi utemelji, da ni izvedljive variante, se lahko v pobudi predlaga taka neizvedljiva varianta, za katero se v tej fazi postopka presodi, da izpolnjuje pogoje za izvedbo postopka odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov v skladu z 20. členom tega zakona.
7
+
(7) Če se v pobudi utemelji, da je smiselna le ena varianta, je lahko sestavni del pobude študija variant, ki jo pobudnik pripravi ob smiselnem upoštevanju tega člena ter 92. do 94. člena tega zakona. Pobuda se v tem primeru šteje za predinvesticijsko zasnovo v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.
8
−
(8) Če je bila najustreznejša varianta izbrana v postopku priprave regionalnega prostorskega plana ali akcijskega programa za izvajanje Strategije, se pobuda pripravi na podlagi takega akta. Sestavni del pobude je potrditev predinvesticijske zasnove, v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.
8
+
(8) Če je bila najustreznejša varianta izbrana v postopku priprave regionalnega prostorskega plana ali akcijskega programa, se pobuda pripravi na podlagi tega akta. Sestavni del pobude je potrditev predinvesticijske zasnove, in to v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.
9
−
(9) Člani projektne skupine, ki so predstavniki nosilcev urejanja prostora, po javni objavi pobude zagotovijo vse podatke iz svoje pristojnosti, ki se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev, lahko pa pripravijo tudi usmeritve za načrtovanje.
9
+
(9) Po objavi pobude iz tretjega odstavka tega člena državni nosilci urejanja prostora v 30 dneh podajo podatke in usmeritve za načrtovanje. Če jih v tem roku ne podajo, se postopek priprave DPN nadaljuje, pri priprav DPN pa se upoštevajo zahteve, ki jih za načrtovane prostorske ureditve določajo predpisi, ki se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev.
10
−
(10) Po javni objavi pobude se v 30 dneh pridobi tudi mnenje iz četrtega odstavka 84. člena tega zakona oziroma mnenje iz drugega odstavka 84. člena tega zakona.
10
+
(10) Po objavi pobude iz tretjega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, v roku iz prejšnjega odstavka poda tudi mnenje iz tretjega odstavka 84. člena tega zakona.
11
−
(11) Člani projektne skupine, ki so predstavniki nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje in ministrstva, pristojnega za celovito presojo vplivov na okolje, predlagajo obseg in natančnost informacij, ki morajo biti vključene v okoljsko poročilo.
11
+
(11) Če pripravljavec ob objavi pobude ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, zaprosi za mnenje iz drugega odstavka 84. člena tega zakona, nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, ob dejanju iz devetega odstavka tega člena podajo tudi stališče glede izvedbe celovite presoje vplivov na okolje z vidika svoje pristojnosti. Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, poda mnenje sedem dni po prejemu teh stališč. Če nosilec urejanja prostora, ki sodeluje pri celoviti presoji vplivov na okolje, stališča iz prejšnjega stavka ne poda v roku iz devetega odstavka tega člena, ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje odloči brez tega mnenja.
12
−
(12) Občina v 30 dneh po objavi pobude predloži vse podatke iz svoje pristojnosti, pomembne za državno prostorsko načrtovanje. Občina lahko predloži tudi usmeritve za načrtovanje.
12
+
(12) Občina po objavi pobude iz tretjega odstavka tega člena poda vse podatke iz svoje pristojnosti, pomembne za državno prostorsko načrtovanje v roku, ki ni krajši od 30 dni. Občina lahko poda tudi usmeritve za načrtovanje. Če usmeritev ali podatkov v roku, ki ga določi ministrstvo, ne poda, se šteje, da jih nima.
13
−
(13) Javnosti se omogoči dajanje predlogov in pripomb na objavljeno pobudo v roku, ki ni krajši od 30 dni. Projektna skupina lahko organizira posvete ali delavnice ali kako drugače vključi javnost v postopek državnega prostorskega načrtovanja.
13
+
(13) Javnosti se omogoči dajanje predlogov in pripomb na objavljeno pobudo v roku, ki ni krajši od 30 dni.
1
−
(1) Izdelovalec na podlagi analize podatkov in usmeritev nosilcev urejanja prostora, občin in predlogov javnosti pripravi predlog potencialno izvedljivih variant in seznam strokovnih podlag, ki jih je treba še izdelati, in predlaga način upoštevanja predlogov javnosti. Po potrebi dopolni tudi načrt sodelovanja javnosti in časovni načrt.
1
+
Izdelovalec na podlagi analize podatkov in usmeritev nosilcev urejanja prostora, občin in predlogov javnosti iz prejšnjega člena pripravi predlog izvedljivih variant in seznam strokovnih podlag, ki jih je treba še izdelati, in predlaga način upoštevanja predlogov javnosti.
2
−
(2) Projektna skupina iz 86. člena tega zakona:
−
3
−
- izda mnenje o predlogu potencialno izvedljivih variant;
−
4
−
- potrdi seznam in obseg strokovnih podlag;
−
5
−
- potrdi stališča do upoštevanja predlogov javnosti;
−
6
−
- potrdi načrt sodelovanja javnosti in časovni načrt;
−
7
−
- pripravi predlog sklepa o pripravi.
−
8
−
(3) Projektna skupina iz 86. člena tega zakona v ožji sestavi določi obseg in natančnost informacij, ki morajo biti vključene v okoljsko poročilo.
−
1
−
(1) Sklep o pripravi DPN sprejme vlada.
1
+
(1) Pripravljavec na podlagi pobude in dokumentov iz prejšnjega člena pripravi predlog sklepa o pripravi DPN.
2
−
(2) Sklep o pripravi vsebuje:
2
+
(2) Sklep o pripravi DPN sprejme vlada.
+
3
+
(3) Sklep o pripravi DPN vsebuje:
3
·
- navedbo vrste postopka državnega prostorskega načrtovanja;
4
·
- navedbo vrste postopka državnega prostorskega načrtovanja;
4
·
- cilje načrtovanih prostorskih ureditev;
5
·
- cilje načrtovanih prostorskih ureditev;
5
−
- opis načrtovane prostorske ureditve z osnovnimi značilnostmi ter določitev okvirnega območja in občin, v območju katerih bo predvidoma načrtovana prostorska ureditev;
6
+
- opis načrtovane prostorske ureditve z osnovnimi značilnostmi ter določitev okvirnega območja in občin, na območju katerih bo predvidoma načrtovana prostorska ureditev;
6
−
- odločitev o načrtovanju v variantah z obrazložitvijo in opis potencialno izvedljivih variant, ki se preverijo v študiji variant; če ni izvedljive variante, pa opis take neizvedljive variante, ki potencialno izpolnjuje pogoje za izvedbo postopka odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov v skladu z 20. členom tega zakona, in odločitev o izvedbi tega postopka pri pripravi študije variant;
7
+
- odločitev o načrtovanju v variantah z obrazložitvijo in opis variant;
7
·
- navedbo, ali se bosta izvedli celovita presoja vplivov na okolje in presoja sprejemljivosti na varovana območja;
8
·
- navedbo, ali se bosta izvedli celovita presoja vplivov na okolje in presoja sprejemljivosti na varovana območja;
8
·
- seznam udeležencev postopka državnega prostorskega načrtovanja;
9
·
- seznam udeležencev postopka državnega prostorskega načrtovanja;
9
·
- seznam podatkov in strokovnih podlag, vključno z obveznostmi udeležencev glede njihovega zagotavljanja;
10
·
- seznam podatkov in strokovnih podlag, vključno z obveznostmi udeležencev glede njihovega zagotavljanja;
10
−
- druge podatke in obveznosti, pomembne za izvedbo postopka državnega prostorskega načrtovanja.
11
+
- druge podatke in obveznosti, ki so pomembni za izvedbo postopka državnega prostorskega načrtovanja.
11
−
(3) Sklep o pripravi se skupaj s časovnim načrtom in načrtom sodelovanja javnosti, stališčem do upoštevanja predlogov javnosti in mnenjem o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti na varovana območja iz četrtega odstavka 84. člena tega zakona in morebitnim mnenjem iz drugega odstavka 84. člena tega zakona objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
12
+
(4) Sklep o pripravi DPN, analiza podatkov in usmeritev nosilcev urejanja prostora, občin in predlogov javnosti se javno objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
12
−
(4) Po sprejetju sklepa o pripravi lahko minister na predlog projektne skupine iz 86. člena tega zakona vladi predlaga sprejetje začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora v skladu s tem zakonom.
13
+
(5) Po sprejetju sklepa o pripravi DPN lahko pobudnik vladi predlaga sprejetje začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora v skladu s tem zakonom.
13
−
(5) Po sprejetju sklepa o pripravi lahko pobudnik ali investitor dostopa na zemljišča v okvirnem območju variant za izvajanje meritev, za raziskave terena, ocenjevanje vrednosti nepremičnin, ureditev mej in pogodbeno pridobivanje zemljišč (v nadaljnjem besedilu: pripravljalna dela). Pobudnik ali investitor s priporočeno pošto obvesti lastnike zemljišč o izvajanju pripravljalnih del najmanj osem dni pred začetkom njihovega izvajanja. Lastniki zemljišč morajo dovoliti dostop nanje osebam, ki po pooblastilu pobudnika ali investitorja izvajajo taka dela. Lastniki zemljišč imajo pravico do odškodnine zaradi omejitve uporabe nepremičnine za čas izvedbe pripravljalnih del.
14
+
(6) Po sprejetju sklepa o pripravi DPN lahko pobudnik ali investitor dostopa na zemljišča na območju variant za izvajanje meritev, raziskave terena, ocenjevanje vrednosti nepremičnin, ureditev mej in pogodbeno pridobivanje zemljišč (v nadaljnjem besedilu: pripravljalna dela). Pobudnik ali investitor s priporočeno pošto obvesti lastnike zemljišč o izvajanju pripravljalnih del najmanj osem dni pred začetkom njihovega izvajanja. Lastniki zemljišč morajo dovoliti dostop nanje osebam, ki po pooblastilu pobudnika ali investitorja izvajajo taka dela. Lastniki zemljišč imajo pravico do odškodnine zaradi omejitve uporabe nepremičnine za čas izvedbe pripravljalnih del.
14
−
(6) Pobudnik in ministrstvo do uveljavitve DPN spremljata pripravo občinskih prostorskih izvedbenih aktov v območju priprave DPN tako, da se z njihovo pripravo ne onemogoči načrtovanje ali izvedba načrtovanih prostorskih ureditev.
15
+
(7) Pobudnik in ministrstvo do uveljavitve DPN spremljata pripravo občinskih prostorskih izvedbenih aktov in sorodnih predpisov na območju priprave DPN tako, da se z njihovo pripravo ne onemogoči načrtovanje ali izvedba načrtovanih prostorskih ureditev.
1
−
(1) Naročnik zagotovi študijo variant s predlogom najustreznejše variante (v nadaljnjem besedilu: študija variant), okoljsko poročilo in predlog DPN.
1
+
(1) Pobudnik zagotovi študijo variant s predlogom najustreznejše variante (v nadaljnjem besedilu: študija variant), okoljsko poročilo in predlog DPN.
2
−
(2) Naročnik lahko zagotovi predlog DPN po dokončanih dejanjih iz 95. člena tega zakona. V tem primeru se predlog DPN obravnava v skladu s 96. členom tega zakona.
2
+
(2) Pobudnik lahko predlog DPN zagotovi tudi po dokončanih dejanjih iz prvega do devetega odstavka 95. člena tega zakona. V tem primeru se v skladu s prvim do devetim odstavkom 95. člena obravnavata le študija variant in okoljsko poročilo, predlog DPN in dopolnjeno okoljsko poročilo pa se obravnavata v skladu s 96. členom tega zakona.
3
−
(3) V študiji variant in okoljskem poročilu se potencialno izvedljive variante podrobneje obdelajo, ovrednotijo in primerjajo s prostorsko-družbenega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika ter ocenijo z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju. Če je izvedljiva samo ena varianta, se v študiji variant obravnava samo ta. Na podlagi rezultatov vrednotenja se opravi sintezna primerjava variant ter predlagajo najustreznejša varianta in potrebne optimizacije in usmeritve za nadaljnje državno prostorsko načrtovanje. Predlog DPN se pripravi za najustreznejšo varianto iz študije variant.
3
+
(3) V študiji variant in okoljskem poročilu se variante podrobneje obdelajo, ovrednotijo in primerjajo s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. Če je izvedljiva samo ena varianta, se v študiji variant obravnava in utemelji samo ta. Na podlagi rezultatov vrednotenja se opravi sintezna primerjava variant in se predlagajo najustreznejša varianta ter potrebne optimizacije in usmeritve za načrtovanje. Če se izvaja celovita presoja vplivov na okolje, se vrednotenje z varstvenega vidika izvede na podlagi okoljskega poročila. Če se študija variant nanaša na investicijski projekt v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, se šteje za predinvesticijsko zasnovo.
4
−
(4) Pri celoviti presoji vplivov na okolje se vrednotenje z varstvenega vidika izvede z okoljskim poročilom, ki je sestavni del študije variant.
4
+
(4) Predlog DPN se izdela za najustreznejšo varianto iz študije variant z upoštevanjem optimizacij in usmeritev za načrtovanje.
5
−
(5) Če se študija variant nanaša na investicijski projekt v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, šteje za predinvesticijsko zasnovo.
5
+
(5) Če sprejemljive variante ni mogoče najti lahko pripravljavec in pobudnik predlagata vladi uvedbo postopka odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov v skladu z 20. členom tega zakona. Ob izpolnjevanju pogojev, določenih v predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, lahko predlagata vladi tudi izvedbo postopka prevlade javne koristi v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. Če gre za odločanje o prevladi javne koristi v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, pripravljavec ministrstvo, pristojno za okolje, zaprosi za mnenje o sprejemljivosti vplivov na okolje k študiji variant s predlogom najustreznejše variante, pri čemer mora biti predlog najustreznejše variante izdelan v obsegu in na ravni natančnosti predloga DPN. Za plan, v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, se šteje predlog najustreznejše variante. Če vlada odloči o razrešitvi nasprotja javnih interesov v skladu z 20. členom tega zakona ali o prevladi javne koristi v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanja narave, se za predlog najustreznejše variante izdela predlog DPN.
6
−
(6) Projektna skupina iz 86. člena tega zakona v ožji sestavi pripravi mnenje glede ustreznosti študije variant, okoljskega poročila in predloga DPN ter mnenje glede sprejemljivosti variante in predloga DPN z varstvenega vidika. Projektna skupina za pripravo mnenja glede ustreznosti študije variant, okoljskega poročila in predloga DPN uskladi stališča posameznih članov projektne skupine, za pripravo mnenja glede sprejemljivosti variante in predloga DPN z varstvenega vidika pa stališča članov, ki so predstavniki nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje. Člani projektne skupine dajo tudi projektne in morebitne druge pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Če študija variant, okoljsko poročilo oziroma predlog DPN niso ustrezni, projektna skupina zahteva njihovo dopolnitev.
−
7
−
(7) Če izvedljive variante ni mogoče najti oziroma zaradi negativnega stališča katerega od članov ožje sestave projektne skupine, nobena od variant ni izvedljiva, projektna skupina iz 86. člena tega zakona o tem seznani Prostorski svet v ožji sestavi. Ministrstvo lahko na predlog Prostorskega sveta predlaga vladi uvedbo postopka odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov v skladu z 20. členom tega zakona. Če vlada odloči o razrešitvi nasprotja javnih interesov, se predlagana varianta, obravnavana v tem postopku, šteje za izvedljivo in se zanjo izdela predlog DPN.
−
1
−
(1) Študija variant, okoljsko poročilo, predlog DPN in mnenja projektne skupine se objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
1
+
(1) Študija variant, okoljsko poročilo in predlog DPN se objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
2
−
(2) Na javno objavljeno študijo variant, okoljsko poročilo in predlog DPN ima javnost možnost dajanja predlogov in pripomb najmanj 30 dni od dneva javne objave. V času javne objave se praviloma izvede tudi javna obravnava gradiva. Občina lahko v 30 dneh izda mnenje k študiji variant, okoljskemu poročilu in predlogu DPN. Lahko poda tudi projektne pogoje in morebitne druge pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
2
+
(2) Državni nosilci urejanja prostora v 30 dneh od objave iz prejšnjega odstavka podajo mnenje k objavljenemu gradivu. Državni nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, podajo tudi mnenje o ustreznosti okoljskega poročila z vidika svoje pristojnosti. Če jih v tem roku ne podajo, se postopek priprave DPN nadaljuje, pri pripravi DPN pa se upoštevajo zahteve, ki jih za načrtovanje prostorske ureditve določajo predpisi, ki se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev.
3
−
(3) Izdelovalec prouči predloge in pripombe javnosti in občine in pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja (v nadaljnjem besedilu: stališča do predlogov in pripomb). Projektna skupina iz 86. člena tega zakona potrdi predlog stališč do predlogov in pripomb ter po potrebi izvede usklajevanje interesov. Stališča do predlogov in pripomb so usmeritve za morebitno dopolnitev študije variant, okoljskega poročila in predloga DPN.
3
+
(3) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje v 15 dneh od pridobitve mnenj državnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje oziroma od poteka roka iz prejšnjega odstavka, izda mnenje o ustreznosti okoljskega poročila.
4
−
(4) Izdelovalec po potrebi dopolni študijo variant, okoljsko poročilo in predlog DPN v 30 dneh po potrditvi stališč iz prejšnjega odstavka. Projektna skupina v ožji sestavi v 30 dneh po prejemu študije variant, okoljskega poročila in predloga DPN po potrebi dopolni mnenja iz šestega odstavka prejšnjega člena. Če se predlog DPN ne obravnava hkrati s študijo variant člani projektne skupine dajo usmeritve za pripravo DPN v skladu s 96. členom tega zakona.
4
+
(4) Državni nosilec urejanja prostora v roku iz drugega odstavka tega člena lahko poda k predlogu DPN tudi projektne in morebitne druge pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
5
−
(5) Če se predlog DPN obravnava hkrati s študijo variant, ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje izda mnenje o sprejemljivosti vplivov predloga DPN na okolje v 15 dneh od prejema študije variant, okoljskega poročila, predloga DPN in mnenja projektne skupine iz šestega odstavka prejšnjega člena ter morebitnega dopolnjenega mnenja iz prejšnjega odstavka. Pri pripravi mnenja se, kot posvetovanje z organi, ki jih zadevajo okoljski vplivi, upošteva mnenje projektne skupine v ožji sestavi oziroma stališča članov projektne skupine, ki so predstavniki nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje iz šestega odstavka prejšnjega člena in morebitnega dopolnjenega mnenja iz prejšnjega odstavka.
5
+
(5) Študija variant, okoljsko poročilo, predlog DPN, mnenja nosilcev urejanja prostora in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila se javno objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
6
−
(6) Pripravljavec lahko pozove Prostorski svet v ožji sestavi, naj sprejme sklep, s katerim se opredeli do predloga najustreznejše variante. Ministrstvo lahko na predlog Prostorskega sveta s tem sklepom seznani vlado.
6
+
(6) Na javno objavljeno študijo variant, okoljsko poročilo in predlog DPN iz prejšnjega odstavka ima javnost možnost dajanja predlogov in pripomb najmanj 30 dni. V času javne objave se izvede tudi javna obravnava gradiva.
7
−
(7) Dopolnjena študija variant, okoljsko poročilo, predlog DPN, stališča do predlogov in pripomb, mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe najustreznejše variante na okolje iz šestega odstavka prejšnjega člena, mnenji iz četrtega in petega odstavka tega člena in morebiten sklep Prostorskega sveta oziroma vlade iz prejšnjega odstavka se objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
7
+
(7) Občina po objavi gradiv iz petega odstavka tega člena izda mnenje k študiji variant in predlogu DPN v roku, ki ni krajši od 30 dni. Če mnenja v roku, ki ga določi ministrstvo, ne izda, se šteje, da k javno objavljenemu gradivu nima pripomb. V tem roku lahko poda k predlogu DPN tudi projektne pogoje in morebitne druge pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
+
8
+
(8) Predlogi in pripombe javnosti ter mnenje občine se proučijo, oceni se tudi sprejemljivost načrtovane ureditve v lokalnem okolju. Pripravljavec in pobudnik do predlogov in pripomb zavzameta stališča (v nadaljnjem besedilu: stališča do predlogov in pripomb), ki so usmeritve za morebitno dopolnitev študije variant, okoljskega poročila oziroma predloga DPN.
+
9
+
(9) Dopolnjena študija variant, okoljsko poročilo in predlog DPN ter stališča do predlogov in pripomb se objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
+
10
+
(10) Državni nosilci urejanja prostora, ki jih zadevajo dopolnitve iz prejšnjega odstavka, v 30 dneh od objave iz prejšnjega odstavka lahko podajo dopolnitev mnenja iz drugega odstavka tega člena. Če jih v tem roku ne podajo, se postopek priprave DPN nadaljuje, pri pripravi DPN pa se upoštevajo zahteve, ki jih za načrtovanje prostorske ureditve določajo predpisi, ki se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev.
+
11
+
(11) Državni nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, v roku iz prejšnjega odstavka podajo tudi mnenje o sprejemljivosti vplivov DPN na okolje z vidika svoje pristojnosti. Če jih v tem roku ne podajo, se postopek priprave DPN nadaljuje, pri pripravi DPN pa se upoštevajo zahteve, ki jih za načrtovanje prostorske ureditve določajo predpisi, ki se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev. Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, izda mnenje o sprejemljivosti vplivov predloga DPN na okolje v 15 dneh od pridobitve teh mnenj oziroma od poteka roka iz prejšnjega odstavka.
+
12
+
(12) Študija variant, okoljsko poročilo, predlog DPN, stališča do predlogov in pripomb, mnenja nosilcev urejanja prostora iz drugega, desetega in prejšnjega odstavka tega člena, mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga DPN na okolje iz prejšnjega odstavka se javno objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
1
−
(1) Če predlog DPN ni obravnavan hkrati s študijo variant se predlog DPN pripravi za najustreznejšo varianto iz študije variant, okoljsko poročilo iz študije variant pa se dopolni tako, da obravnava vplive predloga DPN na okolje. Predlog DPN z okoljskim poročilom se objavi v prostorskem informacijskem sistemu. Javna objava ne sme biti krajša od 30 dni. Občina lahko v 30 dneh izda mnenje k predlogu DPN z okoljskim poročilom ter projektne in morebitne druge pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
1
+
(1) Če se v skladu z drugim odstavkom 94. člena tega zakona predlog DPN obravnava samostojno, se predlog DPN pripravi na podlagi gradiv iz devetega odstavka prejšnjega člena. Okoljsko poročilo se dopolni tako, da obravnava vplive predloga DPN na okolje. Dejanja iz desetega do dvanajstega odstavka prejšnjega člena se ne izvedejo.
2
−
(2) Projektna skupina v ožji sestavi pripravi mnenje glede ustreznosti predloga DPN z okoljskim poročilom in mnenje glede sprejemljivosti njegovih vplivov z varstvenega vidika. Za pripravo mnenja glede ustreznosti predloga DPN z okoljskim poročilom se uskladijo stališča posameznih članov projektne skupine, za pripravo mnenja glede sprejemljivosti vplivov predloga DPN z varstvenega vidika pa stališča članov, ki so predstavniki nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje. Če predlog DPN z okoljskim poročilom ni ustrezen, projektna skupina da zahtevo za dopolnitev. Člani projektne skupine dajo tudi projektne in morebitne druge pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
2
+
(2) Predlog DPN in dopolnjeno okoljsko poročilo se javno objavita v prostorskem informacijskem sistemu. Javna objava traja najmanj 30 dni.
3
−
(3) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje v 15 dneh od prejetja teh gradiv izda mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga DPN na okolje. Pri pripravi tega mnenja, se kot posvetovanje z organi, ki jih zadevajo okoljski vplivi, upošteva mnenje projektne skupine v ožji sestavi oziroma stališča članov projektne skupine, ki so predstavniki nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo v postopku celovite presoje vplivov na okolje iz šestega odstavka 94. člena tega zakona, četrtega odstavka 95. člena tega zakona in iz prejšnjega odstavka.
3
+
(3) Občina v 30 dneh po objavi iz prejšnjega odstavka poda mnenje k predlogu DPN ter projektne in morebitne druge pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Če mnenja v tem času ne poda, se šteje, da nima pripomb k predlogu DPN.
4
−
(4) Predlog DPN, okoljsko poročilo, stališča do predlogov in pripomb in mnenje iz prejšnjega odstavka se objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
4
+
(4) Državni nosilci urejanja prostora v 30 dneh od javne objave iz drugega odstavka tega člena podajo mnenje k predlogu DPN, lahko pa tudi projektne in morebitne druge pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Državni nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, podajo tudi mnenje glede sprejemljivosti vplivov DPN na okolje z vidika svoje pristojnosti. Če jih v tem roku ne podajo, se postopek priprave DPN nadaljuje, pri pripravi DPN pa se upoštevajo zahteve, ki jih za načrtovanje prostorske ureditve določajo predpisi, ki se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev.
+
5
+
(5) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, v 15 dneh od pridobitve mnenj državnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje ali poteka roka iz prejšnjega odstavka, izda mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga DPN na okolje.
+
6
+
(6) Študija variant, okoljsko poročilo, predlog DPN, stališča do predlogov in pripomb, mnenja nosilcev urejanja prostora iz drugega odstavka prejšnjega člena in četrtega odstavka tega člena ter mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga DPN na okolje iz prejšnjega odstavka se javno objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
1
−
(1) DPN sprejme vlada z uredbo po objavi gradiv iz sedmega odstavka 95. člena tega zakona ali po objavi gradiv iz četrtega odstavka prejšnjega člena. Vlada hkrati izda odlok o prenehanju veljavnost odloka o začasnih ukrepih.
1
+
(1) DPN sprejme vlada z uredbo po objavi gradiv iz dvanajstega odstavka 95. člena tega zakona ali po objavi gradiv iz šestega odstavka prejšnjega člena. Vlada hkrati izda odlok o prenehanju veljavnost odloka o začasnih ukrepih.
2
−
(2) Po uveljavitvi DPN občina po kratkem postopku sprememb in dopolnitev OPN iz šestega odstavka 125. člena tega zakona uskladi prostorske izvedbene akte z DPN tako, da v njih prikaže območje DPN z namensko rabo prostora v skladu z usmeritvami, ki jih da DPN. Do ustrezne spremembe in dopolnitve občinskih prostorskih izvedbenih aktov se ti akti ne smejo izvajati v delih in glede prostorskih ureditev, glede katerih niso v skladu z veljavnim DPN.
2
+
(2) Po uveljavitvi DPN občina po kratkem postopku sprememb in dopolnitev OPN iz šestega odstavka 125. člena tega zakona uskladi prostorske izvedbene akte z DPN tako, da v njih prikaže območje DPN z namensko rabo prostora v skladu z usmeritvami iz DPN. Do ustrezne spremembe in dopolnitve občinskih prostorskih izvedbenih aktov se ti akti ne smejo izvajati v delih in glede prostorskih ureditev, ki niso v skladu z veljavnim DPN.
3
·
(3) Po sprejetju DPN lahko pobudnik ali investitor izvaja pripravljalna dela v skladu s petim odstavkom 93. člena tega zakona.
3
·
(3) Po sprejetju DPN lahko pobudnik ali investitor izvaja pripravljalna dela v skladu s petim odstavkom 93. člena tega zakona.
+
1
+
(1) Pripravljavec lahko pobudnika pozove, da mu v določenem roku predloži dokumentacijo, gradiva, odločitve ali stališča, brez katerih ni mogoče nadaljevati postopka priprave DPN.
+
2
+
(2) Če pobudnik v roku, določenem v pozivu ne predloži vse zahtevane dokumentacije, gradiv, odločitev ali stališč, brez katerih ni mogoče nadaljevati postopka priprave DPN, ministrstvo predlaga vladi sprejetje sklepa o prenehanju priprave DPN.
+
3
+
(3) Ministrstvo predlaga vladi sprejetje sklepa o prenehanju priprave DPN tudi, če v petih letih od sprejetja sklepa o pripravi DPN ni izvedena objava iz prvega odstavka 95. člena tega zakona.
+
4
+
(4) Če je bil za območje priprave DPN sprejet začasni ukrep zavarovanja urejanja prostora, vlada sočasno s sprejetjem sklepa iz drugega ali tretjega odstavka tega člena sprejme tudi odlok o prenehanju veljavnosti začasnega ukrepa.
1
·
(1) Postopek sprememb in dopolnitev DPN se izvede po postopku, določenem za njegovo sprejetje. Kadar gre za spremembo in dopolnitev DPN, s katero se ne spreminja odločitev o najustreznejši varianti, v postopku sprememb in dopolnitev DPN ni treba izvesti nalog iz 94. in 95. člena tega zakona.
1
·
(1) Postopek sprememb in dopolnitev DPN se izvede po postopku, določenem za njegovo sprejetje. Kadar gre za spremembo in dopolnitev DPN, s katero se ne spreminja odločitev o najustreznejši varianti, v postopku sprememb in dopolnitev DPN ni treba izvesti nalog iz 94. in 95. člena tega zakona.
2
−
(2) V pobudi morajo biti navedeni razlogi ter dane utemeljitve za predlagano spremembo in dopolnitev.
2
+
(2) V pobudi morajo biti navedeni razlogi ter dane utemeljitve za predlagano spremembo in dopolnitev DPN.
3
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se izvede kratek postopek sprememb in dopolnitev DPN (v nadaljnjem besedilu: kratek postopek) v primeru sprememb in dopolnitev DPN, če gre za:
3
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se izvede kratek postopek sprememb in dopolnitev DPN (v nadaljnjem besedilu: kratek postopek) v primeru sprememb in dopolnitev DPN, če gre za:
4
·
- uskladitev s sorodnimi predpisi iz 62. člena tega zakona;
4
·
- uskladitev s sorodnimi predpisi iz 62. člena tega zakona;
5
·
- prenehanje veljavnosti DPN ali njegovega dela v skladu z 99. členom tega zakona;
5
·
- prenehanje veljavnosti DPN ali njegovega dela v skladu z 99. členom tega zakona;
6
·
- odpravo neskladja med posameznimi določbami DPN ali njegovim besedilnim in grafičnim delom in je to neskladje posledica očitnih napak;
6
·
- odpravo neskladja med posameznimi določbami DPN ali njegovim besedilnim in grafičnim delom in je to neskladje posledica očitnih napak;
7
·
- druge očitne napake, npr. navajanje neveljavnih predpisov, objava napačnega grafičnega dela ipd.
7
·
- druge očitne napake, npr. navajanje neveljavnih predpisov, objava napačnega grafičnega dela ipd.
8
·
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se kratek postopek ne sme uporabiti za spremembe in dopolnitve DPN, če bi bilo treba zanje izvesti celovito presojo vplivov na okolje.
8
·
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se kratek postopek ne sme uporabiti za spremembe in dopolnitve DPN, če bi bilo treba zanje izvesti celovito presojo vplivov na okolje.
9
·
(5) Kratek postopek se izvede tako, da ministrstvo pošlje predlog sprememb in dopolnitev DPN v obravnavo vladi, ta pa jih sprejme z uredbo.
9
·
(5) Kratek postopek se izvede tako, da ministrstvo pošlje predlog sprememb in dopolnitev DPN v obravnavo vladi, ta pa jih sprejme z uredbo.
10
·
(6) V primeru sprememb in dopolnitev DPN se za objavo v prostorskem informacijskem sistemu pripravi tudi čistopis tekstualnega dela in čistoris grafičnega dela DPN.
10
·
(6) V primeru sprememb in dopolnitev DPN se za objavo v prostorskem informacijskem sistemu pripravi tudi čistopis tekstualnega dela in čistoris grafičnega dela DPN.
1
·
Združen postopek poteka ob smiselnem upoštevanju določb 91. do 95. člena tega zakona, pri čemer:
1
·
Združen postopek poteka ob smiselnem upoštevanju določb 91. do 95. člena tega zakona, pri čemer:
2
−
- naročnik hkrati s študijo variant zagotovi tudi uredbo o najustreznejši varianti;
2
+
- pobudnik hkrati s študijo variant zagotovi tudi uredbo o najustreznejši varianti;
3
−
- projektna skupina hkrati s študijo varianti obravnava tudi uredbo o najustreznejši varianti;
−
4
·
- se uredba o najustreznejši varianti javno objavi in javno obravnava hkrati s študijo variant;
3
·
- se uredba o najustreznejši varianti javno objavi in javno obravnava hkrati s študijo variant;
5
−
- člani projektne skupine, ki so predstavniki nosilcev urejanja prostora, predložijo usmeritve in projektne pogoje za pripravo dokumentacije v skladu s 102. členom tega zakona;
4
+
- državni nosilci urejanja prostora, predložijo usmeritve in projektne pogoje za pripravo dokumentacije v skladu s 102. členom tega zakona;
6
−
- ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje izda mnenje o sprejemljivosti vplivov predloga uredbe o najustreznejši varianti na okolje. Pri pripravi tega mnenja se kot posvetovanje z organi, ki jih zadevajo okoljski vplivi, upošteva mnenje projektne skupine v ožji sestavi oziroma stališča članov projektne skupine, ki so predstavniki nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje iz šestega odstavka 94. člena tega zakona in morebitnega dopolnjenega mnenja iz četrtega odstavka 95. člena tega zakona.
5
+
- ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje izda mnenje o sprejemljivosti vplivov predloga uredbe o najustreznejši varianti na okolje. Pri pripravi tega mnenja se kot posvetovanje z organi, ki jih zadevajo okoljski vplivi upoštevajo mnenja državnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje iz drugega in desetega odstavka 95. člena tega zakona.
1
·
(1) Združen postopek se nadaljuje po uveljavitvi uredbe o najustreznejši varianti iz prejšnjega člena.
1
·
(1) Združen postopek se nadaljuje po uveljavitvi uredbe o najustreznejši varianti iz prejšnjega člena.
2
−
(2) Če je treba v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, izvesti predhodni postopek, investitor pridobi odločitev ministrstva, pristojnega za predhodni postopek.
2
+
(2) Če se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, izvede predhodni postopek, investitor pridobi odločitev ministrstva, pristojnega za predhodni postopek.
3
−
(3) Minister spremeni in dopolni sestavo projektne skupine za pripravo dokumentacije s predstavniki mnenjedajalcev, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
3
+
(3) Investitor pridobi morebitne še potrebne projektne pogoje.
4
−
(4) Člani projektne skupine dajo projektne pogoje, če jih niso dali ob obravnavi uredbe o najustreznejši varianti. Člani projektne skupine zagotovijo vse podatke iz svoje pristojnosti, ki se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev.
4
+
(4) Investitor zagotovi dokumentacijo ob upoštevanju uredbe o najustreznejši varianti, analize podatkov in projektnih pogojev mnenjedajalcev ter predlogov občin in javnosti, danih v času javne obravnave študije variant. Po potrebi dopolni načrt sodelovanja javnosti in časovni načrt priprave dokumentacije.
5
−
(5) Izdelovalec na podlagi uredbe o najustreznejši varianti, analize podatkov in projektnih pogojev mnenjedajalcev ter predlogov občin in javnosti, danih v času javne obravnave študije variant, pripravi obseg vsebin in informacij, ki jih je še treba pridobiti oziroma izdelati. Po potrebi dopolni tudi načrt sodelovanja javnosti in časovni načrt priprave dokumentacije.
5
+
(5) Dokumentacija iz prejšnjega odstavka, vsebuje:
6
−
(6) Projektna skupina uskladi in potrdi:
−
7
−
- seznam in obseg vsebin za izdelavo dokumentacije iz sedmega odstavka tega člena;
−
8
−
- način upoštevanja predlogov občin in javnosti;
−
9
−
- načrt sodelovanja javnosti in časovni načrt priprave dokumentacije.
−
10
−
(7) Investitor zagotovi dokumentacijo, ki ima te, med seboj usklajene, sestavne dele:
−
11
·
- osnutek državnega prostorskega ureditvenega načrta;
6
·
- osnutek državnega prostorskega ureditvenega načrta;
12
·
- dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
7
·
- dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
13
·
- poročilo o vplivih na okolje, če se izvede tudi presoja vplivov na okolje.
8
·
- poročilo o vplivih na okolje, če se izvede tudi presoja vplivov na okolje.
14
−
(8) Optimalna umestitev in projektna obdelava načrtovane prostorske ureditve državnega pomena se poiščeta v območju uredbe o najustreznejši varianti. Spremljajoče in funkcionalno povezane prostorske ureditve se lahko načrtujejo tudi zunaj tega območja, če to narekujejo nove okoliščine. V tem primeru se šteje, da je dokumentacija v skladu z uredbo o najustreznejši varianti iz 101. člena tega zakona. Nove okoliščine morajo biti v dokumentaciji obrazložene in utemeljene.
9
+
(6) Optimalna umestitev in projektna obdelava načrtovane prostorske ureditve državnega pomena se poiščeta na območju uredbe o najustreznejši varianti. Spremljajoče in funkcionalno povezane prostorske ureditve se lahko načrtujejo tudi zunaj tega območja, če je to potrebno zaradi novih okoliščin. V tem primeru se šteje, da je dokumentacija v skladu z uredbo o najustreznejši varianti iz 101. člena tega zakona. Nove okoliščine morajo biti v dokumentaciji obrazložene in utemeljene.
15
−
(9) Projektna skupina se seznani z dokumentacijo iz sedmega odstavka tega člena in pripravi mnenje o tem ali je dokumentacija primerna za vložitev vloge. Za pripravo mnenja se uskladijo stališča posameznih članov projektne skupine.
10
+
(7) Če pri pripravi dokumentacije ni mogoče najti sprejemljive prostorske ali projektne rešitve, lahko pobudnik in pripravljavec po posvetovanju s pristojnimi državnimi nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci, predlagata vladi uvedbo postopka odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov v skladu z 20. členom tega zakona. Če vlada odloči o razrešitvi nasprotja javnih interesov, se predlagana rešitev, obravnavana v tem postopku, šteje za sprejemljivo in se zanjo izdela dokumentacija. 1.3.3 Izdaja celovitega dovoljenja in sprejetje državnega prostorskega ureditvenega načrta
16
−
(10) Če pri pripravi dokumentacije ni mogoče najti izvedljive prostorske ali projektne rešitve, projektna skupina o tem seznani Prostorski svet v ožji sestavi. Ministrstvo lahko, na predlog Prostorskega sveta predlaga vladi uvedbo postopka odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov v skladu z 20. členom tega zakona. Če vlada odloči o razrešitvi nasprotja javnih interesov, se predlagana rešitev, obravnavana v tem postopku, šteje za izvedljivo in se zanjo izdela dokumentacija. 1.3.3 Izdaja celovitega dovoljenja in sprejetje državnega prostorskega ureditvenega načrta
−
1
·
(1) Investitor vloži vlogo za izdajo celovitega dovoljenja pri ministrstvu. Vlogi priloži izdelano dokumentacijo iz sedmega odstavka 102. člena tega zakona. Vloga in dokumentacija se objavita v prostorskem informacijskem sistemu.
1
·
(1) Investitor vloži vlogo za izdajo celovitega dovoljenja pri ministrstvu. Vlogi priloži izdelano dokumentacijo iz sedmega odstavka 102. člena tega zakona. Vloga in dokumentacija se objavita v prostorskem informacijskem sistemu.
2
·
(2) Ministrstvo pozove mnenjedajalce, da v 30 dneh od poziva preverijo ustreznost vloge ter preverijo izpolnjevanje zahtev glede obsega vsebin za izdelavo dokumentacije iz 102. člena tega zakona oziroma izpolnjevanje projektnih pogojev in o tem izdajo mnenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Mnenjedajalec lahko dodatne vsebine zahteva le, če to narekujejo nove okoliščine, ki jih mora izrecno utemeljiti.
2
·
(2) Ministrstvo pozove mnenjedajalce, da v 30 dneh od poziva preverijo ustreznost vloge ter preverijo izpolnjevanje zahtev glede obsega vsebin za izdelavo dokumentacije iz 102. člena tega zakona oziroma izpolnjevanje projektnih pogojev in o tem izdajo mnenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Mnenjedajalec lahko dodatne vsebine zahteva le, če to narekujejo nove okoliščine, ki jih mora izrecno utemeljiti.
3
·
(3) Ministrstvo z mnenji seznani investitorja, ki po potrebi zagotovi dopolnitev dokumentacije.
3
·
(3) Ministrstvo z mnenji seznani investitorja, ki po potrebi zagotovi dopolnitev dokumentacije.
4
·
(4) Šteje se, da je vloga za izdajo celovitega dovoljenja vsebinsko popolna, če je predložena v skladu s prvim odstavkom tega člena in če mnenjedajalci, v roku iz drugega odstavka tega člena, ne zahtevajo dodatnih vsebin. Ministrstvo izda sklep o popolnosti vloge, če to zahteva investitor.
4
·
(4) Šteje se, da je vloga za izdajo celovitega dovoljenja vsebinsko popolna, če je predložena v skladu s prvim odstavkom tega člena in če mnenjedajalci, v roku iz drugega odstavka tega člena, ne zahtevajo dodatnih vsebin. Ministrstvo izda sklep o popolnosti vloge, če to zahteva investitor.
5
−
(5) Če rešitev zaradi negativnega mnenja katerega od mnenjedajalcev ni izvedljiva, ministrstvo o tem seznani Prostorski svet v ožji sestavi. Ministrstvo lahko, na predlog Prostorskega sveta predlaga vladi uvedbo postopka odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov v skladu z 20. členom tega zakona. Če vlada odloči o razrešitvi nasprotja javnih interesov, se predlagana rešitev, obravnavana v tem postopku, šteje za izvedljivo in se zanjo izdela dokumentacija.
5
+
(5) Če rešitev zaradi negativnega mnenja katerega izmed mnenjedajalcev ni sprejemljiva, ministrstvo s tem seznani investitorja in pobudnika. Pobudnik in pripravljavec lahko po posvetovanju z mnenjedajalci predlagata vladi uvedbo postopka odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov v skladu z 20. členom tega zakona. Če vlada odloči o razrešitvi nasprotja javnih interesov, se predlagana rešitev, obravnavana v tem postopku, šteje za sprejemljivo in se zanjo izdela dokumentacija.
1
·
(1) Delni združen postopek se lahko izvede, če je prostorska ureditev državnega pomena:
1
·
(1) Delni združen postopek se lahko izvede, če je prostorska ureditev državnega pomena:
2
·
- določena z uredbo o najustreznejši varianti in se ne izvaja združen postopek;
2
·
- določena z uredbo o najustreznejši varianti in se ne izvaja združen postopek;
3
·
- določena z drugim državnim prostorskim izvedbenim aktom, pri pripravi dokumentacije pa bo treba upoštevati manjša odstopanja;
3
·
- določena z drugim državnim prostorskim izvedbenim aktom, pri pripravi dokumentacije pa bo treba upoštevati manjša odstopanja;
4
·
- že lokacijsko določena v zakonu ali razvojnem dokumentu države;
4
·
- že lokacijsko določena v zakonu ali razvojnem dokumentu države;
5
·
- nadgradnja, razširitev ali dograditev obstoječe prostorske ureditve državnega pomena in je to lokacijsko določeno v razvojnem dokumentu države.
5
·
- nadgradnja, razširitev ali dograditev obstoječe prostorske ureditve državnega pomena in je to lokacijsko določeno v razvojnem dokumentu države.
6
·
(2) Za primere iz druge, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka delni združen postopek ni dopusten, če je ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje izdalo mnenje, da bi bilo treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Investitor ali pobudnik pridobi to mnenje pred predložitvijo pobude.
6
·
(2) Za primere iz druge, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka delni združen postopek ni dopusten, če je ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje izdalo mnenje, da bi bilo treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Investitor ali pobudnik pridobi to mnenje pred predložitvijo pobude.
7
·
(3) Delni združen postopek se začne na pobudo. To predložita pobudnik in investitor.
7
·
(3) Delni združen postopek se začne na pobudo. To predložita pobudnik in investitor.
8
·
(4) Pobuda mora biti obrazložena, utemeljena in v skladu z dokumentom iz prvega odstavka tega člena, na podlagi katerega je predložena. Vsebovati mora podatke, potrebne za določitev projektnih in drugih pogojev za izdelavo projektne in druge dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, in podatke, potrebne za odločanje o obveznosti izvedbe presoje vplivov na okolje oziroma presoje sprejemljivosti posega na varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanje narave. Pobuda vsebuje tudi osnutek načrta sodelovanja javnosti in osnutek časovnega načrta.
8
·
(4) Pobuda mora biti obrazložena, utemeljena in v skladu z dokumentom iz prvega odstavka tega člena, na podlagi katerega je predložena. Vsebovati mora podatke, potrebne za določitev projektnih in drugih pogojev za izdelavo projektne in druge dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, in podatke, potrebne za odločanje o obveznosti izvedbe presoje vplivov na okolje oziroma presoje sprejemljivosti posega na varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanje narave. Pobuda vsebuje tudi osnutek načrta sodelovanja javnosti in osnutek časovnega načrta.
9
·
(5) Pobuda za primer iz druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena vsebuje tudi mnenje ministrstva, pristojnega za celovito presojo vplivov na okolje, da celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti.
9
·
(5) Pobuda za primer iz druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena vsebuje tudi mnenje ministrstva, pristojnega za celovito presojo vplivov na okolje, da celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti.
10
·
(6) Pobuda za primere iz tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena vsebuje tudi študijo variant, ki je izdelana v skladu s tem zakonom in utemeljuje le eno izvedljivo varianto. Če gre za investicijski projekt, v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, mora biti študija variant potrjena v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.
10
·
(6) Pobuda za primere iz tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena vsebuje tudi študijo variant, ki je izdelana v skladu s tem zakonom in utemeljuje le eno izvedljivo varianto. Če gre za investicijski projekt, v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, mora biti študija variant potrjena v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.
11
·
(7) Pobuda ne sme biti v nasprotju s Strategijo, akcijskim programom in regionalnim prostorskim planom, oziroma z državnim prostorskim redom.
11
·
(7) Pobuda ne sme biti v nasprotju s Strategijo, akcijskim programom in regionalnim prostorskim planom, oziroma z državnim prostorskim redom.
12
−
(8) Ministrstvo preveri popolnost in utemeljenost pobude. Če je pobuda popolna in utemeljena, minister imenuje projektno skupino, pobuda pa se objavi v prostorskem informacijskem sistemu. Če pobuda ni popolna oziroma utemeljena, ministrstvo o tem obvesti pobudnika in investitorja, da pobudo dopolnita, ali jo z obrazložitvijo zavrne.
12
+
(8) Ministrstvo preveri popolnost in utemeljenost pobude. Če je pobuda popolna in utemeljena, se objavi v prostorskem informacijskem sistemu. Če pobuda ni popolna oziroma utemeljena, ministrstvo o tem obvesti pobudnika in investitorja, da pobudo dopolnita, ali jo z obrazložitvijo zavrne.
13
·
(9) Če je v skladu z drugim odstavkom tega člena ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje izdalo mnenje, da je treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, ministrstvo pobudo zavrne.
13
·
(9) Če je v skladu z drugim odstavkom tega člena ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje izdalo mnenje, da je treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, ministrstvo pobudo zavrne.
14
−
(10) Člani projektne skupine, ki so predstavniki mnenjedajalcev, po javni objavi pobude pripravijo projektne pogoje in zagotovijo vse podatke iz svoje pristojnosti, ki se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev.
14
+
(10) Državni nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci po javni objavi pobude pripravijo projektne pogoje in zagotovijo vse podatke iz svoje pristojnosti, ki se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev.
15
·
(11) Občine v 30 dneh po objavi pobude predložijo vse podatke iz svoje pristojnosti in morebitne projektne pogoje.
15
·
(11) Občine v 30 dneh po objavi pobude predložijo vse podatke iz svoje pristojnosti in morebitne projektne pogoje.
16
·
(12) Javnosti se omogoči dajanje predlogov in pripomb na objavljeno pobudo v roku, ki ni krajši od 30 dni. V tem času se lahko organizirata posvet ali delavnica ali kako drugače vključi javnost.
16
·
(12) Javnosti se omogoči dajanje predlogov in pripomb na objavljeno pobudo v roku, ki ni krajši od 30 dni. V tem času se lahko organizirata posvet ali delavnica ali kako drugače vključi javnost.
17
·
(13) Če je treba v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, izvesti predhodni postopek, ministrstvo pristojno za predhodni postopek, o tem odloči v 30 dneh po javni objavi pobude.
17
·
(13) Če je treba v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, izvesti predhodni postopek, ministrstvo pristojno za predhodni postopek, o tem odloči v 30 dneh po javni objavi pobude.
18
−
(14) Če je treba izvesti presojo vplivov na okolje člani projektne skupine, ki so predstavniki organizacij, ki sodelujejo v presoji vplivov na okolje, predlagajo obseg in natančnost informacij, ki morajo biti vključene v poročilo o vplivih na okolje.
18
+
(14) Če je treba izvesti presojo vplivov na okolje, mnenjedajalci, ki sodelujejo pri presoji vplivov na okolje, predlagajo obseg in natančnost informacij, ki morajo biti vključene v poročilo o vplivih na okolje.
19
·
(15) Če je pobuda za primere iz tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena popolna in utemeljena in je bilo v skladu z drugim odstavkom tega člena pridobljeno mnenje, da celovita presoja vplivov na okolje ni potrebna, vlada pred nadaljevanjem delnega združenega postopka za varianto iz študije variant iz šestega odstavka tega člena sprejme uredbo o najustreznejši varianti ob smiselni uporabi petega odstavka 98. člena tega zakona.
19
·
(15) Če je pobuda za primere iz tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena popolna in utemeljena in je bilo v skladu z drugim odstavkom tega člena pridobljeno mnenje, da celovita presoja vplivov na okolje ni potrebna, vlada pred nadaljevanjem delnega združenega postopka za varianto iz študije variant iz šestega odstavka tega člena sprejme uredbo o najustreznejši varianti ob smiselni uporabi petega odstavka 98. člena tega zakona.
1
−
(1) Izdelovalec na podlagi analize podatkov in projektnih pogojev mnenjedajalcev, občin in predlogov javnosti pripravi obseg vsebin in informacij, ki jih je še treba pridobiti oziroma izdelati. Po potrebi dopolni tudi načrt sodelovanja javnosti in časovni načrt.
1
+
Izdelovalec na podlagi analize podatkov in projektnih pogojev mnenjedajalcev, občin in predlogov javnosti pripravi obseg vsebin in informacij, ki jih je še treba pridobiti oziroma izdelati. Po potrebi dopolni tudi načrt sodelovanja javnosti in časovni načrt.
2
−
(2) Projektna skupina uskladi in potrdi:
−
3
−
- seznam in obseg vsebin za izdelavo dokumentacije iz sedmega odstavka 102. člena tega zakona;
−
4
−
- način upoštevanja predlogov občin in javnosti;
−
5
−
- obseg in natančnost informacij, ki morajo biti vključene v poročilo o vplivih na okolje;
−
6
−
- načrt sodelovanja javnosti in časovni načrt.
−
7
−
(3) Projektna skupina pripravi predlog sklepa o pripravi dokumentacije za izdajo celovitega dovoljenja in pripravo državnega prostorskega ureditvenega načrta (v nadaljnjem besedilu: sklep o pripravi dokumentacije).
−
1
·
(1) Minister izda sklep o pripravi dokumentacije, s katerim dovoli pripravo dokumentacije za izdajo celovitega dovoljenja in sprejetje državnega prostorskega ureditvenega načrta, če so izpolnjeni pogoji iz 110. člena tega zakona in opravljene dejavnosti iz prejšnjega člena.
1
·
(1) Minister izda sklep o pripravi dokumentacije, s katerim dovoli pripravo dokumentacije za izdajo celovitega dovoljenja in sprejetje državnega prostorskega ureditvenega načrta, če so izpolnjeni pogoji iz 110. člena tega zakona in opravljene dejavnosti iz prejšnjega člena.
2
·
(2) Sklep o pripravi dokumentacije vsebuje:
2
·
(2) Sklep o pripravi dokumentacije vsebuje:
3
·
- navedbo investitorja;
3
·
- navedbo investitorja;
4
·
- opis prostorske ureditve z osnovnimi značilnostmi ter določitev okvirnega območja in občin, v območju katerih bo predvidoma načrtovana prostorska ureditev;
4
·
- opis prostorske ureditve z osnovnimi značilnostmi ter določitev okvirnega območja in občin, v območju katerih bo predvidoma načrtovana prostorska ureditev;
5
·
- navedbo odločitve o obveznosti izvedbe presoje vplivov na okolje oziroma presoje sprejemljivosti na varovana območja;
5
·
- navedbo odločitve o obveznosti izvedbe presoje vplivov na okolje oziroma presoje sprejemljivosti na varovana območja;
6
·
- navedbo obsega vsebin in njihove podrobnosti, ki jih mora obsegati dokumentacija, ter seznam podatkov in strokovnih podlag za njeno pripravo;
6
·
- navedbo obsega vsebin in njihove podrobnosti, ki jih mora obsegati dokumentacija, ter seznam podatkov in strokovnih podlag za njeno pripravo;
7
·
- obveznosti glede zagotavljanja podatkov in strokovnih podlag iz prejšnje alineje ter s tem povezane roke in financiranje;
7
·
- obveznosti glede zagotavljanja podatkov in strokovnih podlag iz prejšnje alineje ter s tem povezane roke in financiranje;
8
·
- navedbo sodelujočih mnenjedajalcev;
8
·
- navedbo sodelujočih mnenjedajalcev;
9
·
- druge podatke in obveznosti, pomembne za pripravo dokumentacije.
9
·
- druge podatke in obveznosti, pomembne za pripravo dokumentacije.
10
·
(3) Po izdaji sklepa o pripravi dokumentacije lahko:
10
·
(3) Po izdaji sklepa o pripravi dokumentacije lahko:
11
−
- ministrstvo na predlog investitorja vladi predlaga sprejetje začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora v skladu s tem zakonom;
11
+
- pobudnik na predlog investitorja vladi predlaga sprejetje začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora v skladu s tem zakonom;
12
·
- investitor izvaja pripravljalna dela iz petega odstavka 93. člena tega zakona.
12
·
- investitor izvaja pripravljalna dela iz petega odstavka 93. člena tega zakona.
13
·
(4) Sklep o pripravi dokumentacije se skupaj s časovnim načrtom in načrtom sodelovanja javnosti, načinom upoštevanja predlogov javnosti in odločitvijo o obveznosti izvedbe presoje vplivov na okolje oziroma presoje sprejemljivosti posega objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
13
·
(4) Sklep o pripravi dokumentacije se skupaj s časovnim načrtom in načrtom sodelovanja javnosti, načinom upoštevanja predlogov javnosti in odločitvijo o obveznosti izvedbe presoje vplivov na okolje oziroma presoje sprejemljivosti posega objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
14
·
(5) Pobudnik, investitor in ministrstvo do izdaje celovitega dovoljenja spremljajo pripravo občinskih prostorskih izvedbenih aktov v območju priprave dokumentacije, da se z njihovo pripravo ne onemogoči izvedba načrtovane prostorske ureditve.
14
·
(5) Pobudnik, investitor in ministrstvo do izdaje celovitega dovoljenja spremljajo pripravo občinskih prostorskih izvedbenih aktov v območju priprave dokumentacije, da se z njihovo pripravo ne onemogoči izvedba načrtovane prostorske ureditve.
1
·
(1) V postopku priprave OPN ali OPPN ali postopku lokacijske preveritve se javnost med javno objavo osnutka tega akta seznani tudi z morebitnim nasprotjem interesov v skladu s predpisi, ki urejajo integriteto in preprečevanje korupcije.
1
·
(1) V postopku priprave OPN ali OPPN ali postopku lokacijske preveritve se javnost med javno objavo osnutka tega akta seznani tudi z morebitnim nasprotjem interesov v skladu s predpisi, ki urejajo integriteto in preprečevanje korupcije.
2
·
(2) Ne glede na predpise, ki urejajo integriteto in preprečevanje korupcije, so k razkritju morebitnega nasprotja interesov zavezane vse osebe, ki posredno ali neposredno izvršujejo pristojnost priprave občinskih prostorskih izvedbenih aktov.
2
·
(2) Ne glede na predpise, ki urejajo integriteto in preprečevanje korupcije, so k razkritju morebitnega nasprotja interesov zavezane vse osebe, ki posredno ali neposredno izvršujejo pristojnost priprave občinskih prostorskih izvedbenih aktov.
3
−
(3) Oseba iz prejšnjega odstavka predloži izjavo, če je glede nepremičnin, ki so del prostorskega izvedbenega akta, in se jim nameravajo spreminjati namenska raba prostora ali prostorski izvedbeni pogoji:
3
+
(3) Oseba iz prejšnjega odstavka predloži izjavo o morebitnem nasprotju interesov, če je glede nepremičnin, ki so del prostorskega izvedbenega akta, in se jim nameravajo spreminjati namenska raba prostora ali prostorski izvedbeni pogoji:
4
·
- imela v zadnjih treh letih lastninsko, stavbno ali zastavno pravico;
4
·
- imela v zadnjih treh letih lastninsko, stavbno ali zastavno pravico;
5
−
- imel v zadnjih treh letih lastninsko, stavbno ali zastavno pravico njen zakonec ali zunajzakonski partner, oseba, ki je z njo v razmerju skrbnika, varovanca, rejnika, otroka, ki je nameščen v rejništvo, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali sorodstvenem razmerju v stranski vrsti do drugega kolena;
5
+
- imel v zadnjih treh letih lastninsko, stavbno ali zastavno pravico njen zakonec ali zunajzakonski partner, oseba, ki je z njo v razmerju skrbnika, varovanca, rejnika, otroka, ki je nameščen v rejništvo, v sorodstvu v ravni vrsti ali sorodstvu v stranski vrsti do drugega kolena;
6
·
- je bila v zadnjih treh letih več kot 50-odstotni družbenik, član organov upravljanja ali nadzora ali prokurist družbe, ki ima lastninsko, stavbno ali zastavno pravico na taki nepremičnini, ali
6
·
- je bila v zadnjih treh letih več kot 50-odstotni družbenik, član organov upravljanja ali nadzora ali prokurist družbe, ki ima lastninsko, stavbno ali zastavno pravico na taki nepremičnini, ali
7
−
- je bila v zadnjih treh letih več kot 50-odstotni družbenik, član organov upravljana ali nadzora ali prokurist družbe, ki ima lastninsko, stavbno ali zastavno pravico na taki nepremičnini, njegov zakonec ali zunajzakonski partner, oseba, ki je z njo v razmerju skrbnika, varovanca, rejnika, otroka, ki je nameščen v rejništvo, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali sorodstvenem razmerju v stranski vrsti do drugega kolena. 2.2 Občinski prostorski načrt (OPN) 2.2.1 Namen in vsebina OPN
7
+
- je bila v zadnjih treh letih več kot 50-odstotni družbenik, član organov upravljana ali nadzora ali prokurist družbe, ki ima lastninsko, stavbno ali zastavno pravico na taki nepremičnini, njegov zakonec ali zunajzakonski partner, oseba, ki je z njo v razmerju skrbnika, varovanca, rejnika, otroka, ki je nameščen v rejništvo, v sorodstvu v ravni vrsti ali sorodstvu v stranski vrsti do drugega kolena. 2.2 Občinski prostorski načrt (OPN) 2.2.1 Namen in vsebina OPN
1
−
V Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP, 23/24, 109/24, 25/25 - odl. US in 75/25) se v 119. členu črta četrti odstavek.
1
+
(1) Občina pristopi k pripravi OPN na podlagi ocene stanja v prostoru, poročila o prostorskem razvoju in ocen prihodnjih potreb v prostoru. Posameznike, organe in organizacije lahko pozove, da naj posredujejo svoje potrebe v prostoru. Lahko izvede javni posvet ali delavnice ali kako drugače vključi javnost. Lahko se posvetuje z nosilci urejanja prostora, pri pripravi sklepa pa upošteva njihove smernice.
+
2
+
(2) Župan sprejme sklep o pripravi OPN ter ga skupaj z mnenjema o obveznosti izvedbe presoj iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena javno objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
+
3
+
(3) Sklep o pripravi OPN vsebuje:
+
4
+
- območje in predmet načrtovanja;
+
5
+
- način pridobitve strokovnih rešitev;
+
6
+
- vrsto postopka;
+
7
+
- roke za pripravo OPN in posameznih faz postopka;
+
8
+
- navedbo državnih in lokalnih nosilcev urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj;
+
9
+
- način vključevanja javnosti;
+
10
+
- seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja;
+
11
+
- navedbo ali se bo v postopku izvedla celovita presoja vplivov na okolje oziroma presoja sprejemljivosti na varovana območja.
1
·
(1) Občina pripravi osnutek OPN na podlagi in v skladu s sklepom o pripravi OPN, regionalnim in občinskim prostorskim planom, hierarhično nadrejenimi prostorskimi načrti, državnim prostorskim redom, smernicami nosilcev urejanja prostora, drugimi usmeritvami ter podatki nosilcev urejanja prostora in strokovnimi podlagami.
1
·
(1) Občina pripravi osnutek OPN na podlagi in v skladu s sklepom o pripravi OPN, regionalnim in občinskim prostorskim planom, hierarhično nadrejenimi prostorskimi načrti, državnim prostorskim redom, smernicami nosilcev urejanja prostora, drugimi usmeritvami ter podatki nosilcev urejanja prostora in strokovnimi podlagami.
2
·
(2) Občina vključi javnost v pripravo osnutka OPN ter ji omogoči predložitev predlogov in usmeritev. Lahko izvede javni posvet ali delavnice ali kako drugače vključi javnost. V okviru priprave osnutka OPN se soočijo, usklajujejo in tehtajo različni interesi v prostoru, pripravijo in ovrednotijo se lahko variantne rešitve, če je to potrebno za posamezne prostorske ureditve. Hkrati s pripravo osnutka OPN se pripravi tudi osnutek okoljskega poročila.
2
·
(2) Občina vključi javnost v pripravo osnutka OPN ter ji omogoči predložitev predlogov in usmeritev. Lahko izvede javni posvet ali delavnice ali kako drugače vključi javnost. V okviru priprave osnutka OPN se soočijo, usklajujejo in tehtajo različni interesi v prostoru, pripravijo in ovrednotijo se lahko variantne rešitve, če je to potrebno za posamezne prostorske ureditve. Hkrati s pripravo osnutka OPN se pripravi tudi osnutek okoljskega poročila.
3
·
(3) Nosilci urejanja prostora in ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, sodelujejo z občino pri pripravi osnutka OPN in osnutka okoljskega poročila. Za usklajevanje interesov lahko občina skliče posvet. Občina lahko zaprosi:
3
·
(3) Nosilci urejanja prostora in ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, sodelujejo z občino pri pripravi osnutka OPN in osnutka okoljskega poročila. Za usklajevanje interesov lahko občina skliče posvet. Občina lahko zaprosi:
4
·
- nosilce urejanja prostora za podrobnejše usmeritve ter podatke in strokovne podlage, ki so jih ti dolžni zagotavljati in so potrebni za načrtovanje konkretnih prostorskih ureditev;
4
·
- nosilce urejanja prostora za podrobnejše usmeritve ter podatke in strokovne podlage, ki so jih ti dolžni zagotavljati in so potrebni za načrtovanje konkretnih prostorskih ureditev;
5
·
- ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, oziroma tiste državne nosilce urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, za mnenje o obsegu in natančnosti informacij, ki morajo biti vključene v okoljsko poročilo.
5
·
- ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, oziroma tiste državne nosilce urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, za mnenje o obsegu in natančnosti informacij, ki morajo biti vključene v okoljsko poročilo.
6
−
(4) Nosilci urejanja prostora in ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, predložijo dokumente in informacije iz prejšnjega odstavka najpozneje v 30 dneh od prejema zaprosila. Če dokumentov in informacij ne predložijo v tem roku, se šteje da jih nimajo.
6
+
(4) Nosilci urejanja prostora predložijo vsebine iz prejšnjega odstavka v 30 dneh od prejema zaprosila. Če jih v tem roku ne podajo, se postopek priprave OPN nadaljuje, pri pripravi OPN pa se upoštevajo zahteve, ki jih za načrtovanje prostorskih ureditev določajo predpisi, ki se nanašajo na načrtovane prostorske ureditve.
+
7
+
(5) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, poda mnenje iz druge alineje tretjega odstavka tega člena v 15 dneh po tem, ko od občine prejme mnenja nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, iz druge alineje tretjega odstavka tega člena ali dokazilo, da je občina nosilca urejanja prostora pozvala k podaji mnenja, vendar ta mnenja v roku iz prejšnjega odstavka ni podal.
1
·
(1) Občina objavi osnutek OPN in osnutek okoljskega poročila v prostorskem informacijskem sistemu.
1
·
(1) Občina objavi osnutek OPN in osnutek okoljskega poročila v prostorskem informacijskem sistemu.
2
−
(2) Nosilci urejanja prostora v 30 dneh po objavi iz prejšnjega odstavka dajo mnenje. Če ugotovijo, da občina njihovih smernic ni upoštevala, oziroma, da ni upoštevala predpisov iz njihove pristojnosti, morajo svojo ugotovitev utemeljiti in občini predložiti usmeritve za odpravo nepravilnosti.
2
+
(2) Nosilci urejanja prostora v 30 dneh od objave iz prejšnjega odstavka podajo mnenje k objavljenemu gradivu. Državni nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, istočasno podajo tudi mnenje o ustreznosti okoljskega poročila in o sprejemljivosti vplivov OPN na okolje z vidika njihove pristojnosti. Če ugotovijo, da občina njihovih smernic ni upoštevala, oziroma, da ni upoštevala predpisov iz njihove pristojnosti, morajo svojo ugotovitev utemeljiti. Če mnenj v roku iz prvega stavka tega odstavka ne podajo, se postopek priprave OPN nadaljuje, pri pripravi OPN pa se upoštevajo zahteve, ki jih za načrtovanje prostorskih ureditev določajo predpisi, ki se nanašajo na načrtovane prostorske ureditve.
3
−
(3) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, in tisti državni nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, v roku iz prejšnjega odstavka predložijo tudi mnenje o ustreznosti okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN na okolje s stališča svoje pristojnosti.
3
+
(3) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, poda mnenje o ustreznosti okoljskega poročila v desetih dneh, po tem ko od občine prejme mnenja državnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, ali dokazilo, da je občina nosilca urejanja prostora pozvala k podaji mnenja, vendar ta mnenja v roku iz prejšnjega odstavka ni podal.
4
−
(4) Na podlagi mnenj iz drugega in tretjega odstavka tega člena se dopolnita osnutek OPN in okoljsko poročilo. Občina objavi dopolnjen osnutek OPN in dopolnjeno okoljsko poročilo v prostorskem informacijskem sistemu.
4
+
(4) Občina osnutek OPN, okoljsko poročilo in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila iz prejšnjega odstavka javno objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
5
−
(5) Javnosti se omogoči dajanje pripomb v roku, ki ni krajši od 30 dni od objave iz prejšnjega odstavka. Javnost se seznani s krajem in časom javne objave, spletnim naslovom, na katerem sta objavljena dopolnjen osnutek OPN in dopolnjeno okoljsko poročilo, ter z načinom dajanja pripomb. V času objave občina zagotovi tudi javno obravnavo gradiv.
5
+
(5) Javnosti se omogoči dajanje pripomb v roku, ki ni krajši od 30 dni od objave iz prejšnjega odstavka. Javnost se seznani s krajem in časom javne objave, spletnim naslovom, na katerem so objavljena gradiva iz prejšnjega odstavka, in z načinom dajanja pripomb. V času objave občina zagotovi tudi javno obravnavo gradiv.
1
·
(1) Izdelovalec prouči pripombe javnosti in pripravi predlog stališča glede načina njihovega upoštevanja. Če se pripomba javnosti nanaša na področje nosilca urejanja prostora, ga lahko občina seznani s pripombo in predlogom stališča glede načina njenega upoštevanja. Nosilec urejanja prostora mora občini v 15 dneh predložiti stališče glede predlaganega načina upoštevanja pripombe. Po potrebi se izvede usklajevanje interesov.
1
·
(1) Izdelovalec prouči pripombe javnosti in pripravi predlog stališča glede načina njihovega upoštevanja. Če se pripomba javnosti nanaša na področje nosilca urejanja prostora, ga lahko občina seznani s pripombo in predlogom stališča glede načina njenega upoštevanja. Nosilec urejanja prostora mora občini v 15 dneh predložiti stališče glede predlaganega načina upoštevanja pripombe. Po potrebi se izvede usklajevanje interesov.
2
·
(2) Občina s sklepom potrdi predlog stališča glede upoštevanja pripomb iz prejšnjega odstavka. Izdelovalec pripravi predlog OPN in predlog okoljskega poročila. Občina ta gradiva objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
2
·
(2) Občina s sklepom potrdi predlog stališča glede upoštevanja pripomb iz prejšnjega odstavka. Izdelovalec pripravi predlog OPN in predlog okoljskega poročila. Občina ta gradiva objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
3
−
(3) Če je predlog OPN glede na osnutek OPN tako spremenjen, da to vpliva na področje katerega od nosilcev urejanja prostora, ga občina pozove k dopolnitvi mnenja. Nosilec urejanja prostora v 30 dneh po objavi iz prejšnjega odstavka predloži mnenje o predlogu OPN in predlogu okoljskega poročila. Če tega ne stori v 30 dneh, se šteje da nima pripomb na predlog OPN in okoljsko poročilo.
3
+
(3) Če je predlog OPN glede na osnutek OPN tako spremenjen, da to vpliva na področje katerega izmed nosilcev urejanja prostora, ga občina pozove k dopolnitvi mnenja. Nosilec urejanja prostora v 30 dneh od objave iz prejšnjega odstavka predloži mnenje o predlogu OPN, državni nosilec urejanja prostora, ki sodeluje pri celoviti presoji vplivov na okolje poda tudi mnenje o sprejemljivosti vplivov OPN na okolje. Če nosilci urejanja prostora v tem roku mnenj ne podajo, se postopek priprave OPN nadaljuje, pri pripravi OPN pa se upoštevajo zahteve, ki jih za načrtovanje prostorskih ureditev določajo predpisi, ki se nanašajo na načrtovane prostorske ureditve.
4
−
(4) Občina po objavi iz drugega odstavka tega člena pozove ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, naj v 45 dneh ugotovi, ali so vplivi izvedbe predloga OPN na okolje sprejemljivi. Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, pri tem, kot posvetovanje z organi, ki jih zadevajo okoljski vplivi, upošteva tudi mnenja nosilcev urejanja prostora iz drugega odstavka prejšnjega člena oziroma mnenja iz prejšnjega odstavka.
4
+
(4) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, poda mnenje o sprejemljivosti vplivov OPN na okolje v 15 dneh, po tem ko od občine prejme mnenja nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona in iz prejšnjega odstavka ali dokazilo, da je občina nosilca urejanja prostora pozvala k posredovanju mnenja, vendar ta mnenja v roku iz drugega odstavka prejšnjega člena ali iz prejšnjega odstavka ni podal.
5
−
(5) Če je predlog OPN enak osnutku OPN, za katerega je že bilo pridobljeno mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN na okolje iz tretjega odstavka prejšnjega člena, se to mnenje šteje za mnenje Ministrstva, pristojnega za celovito presojo vplivov na okolje, iz prejšnjega odstavka.
5
+
(5) Če mnenje določenega državnega nosilca urejanja prostora kljub usklajevanju ostane negativno, se lahko v skladu z 20. členom tega zakona izpelje postopek odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov.
6
−
(6) Če mnenje določenega državnega nosilca urejanja prostora kljub usklajevanju ostane negativno, se lahko v skladu z 20. členom tega zakona izpelje postopek odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov.
6
+
(6) Občinski svet odloči, ali bo občina predlagala izvedbo postopka odločanja o načinu razrešitve nasprotja javnih interesov.
7
−
(7) Občinski svet odloči, ali bo občina predlagala izvedbo postopka odločanja o načinu razrešitve nasprotja javnih interesov.
−
1
·
(1) Občina sprejme OPN, razen če je:
1
·
(1) Občina sprejme OPN, razen če je:
2
−
- ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, odločilo, da vplivi izvedbe predloga OPN na okolje niso sprejemljivi;
2
+
- ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, podalo mnenje, da vplivi izvedbe predloga OPN na okolje niso sprejemljivi;
3
·
- vlada izdala sklep, s katerim je zavrnila predlog za razrešitev nasprotja javnih interesov.
3
·
- vlada izdala sklep, s katerim je zavrnila predlog za razrešitev nasprotja javnih interesov.
4
−
(2) Občina sprejme OPN z odlokom in ga objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
4
+
(2) Občina sprejme OPN z odlokom.
5
−
(3) Občina ne sme sprejeti OPN prej, kot v 15 dneh od objave iz drugega odstavka prejšnjega člena, v primeru iz tretjega oziroma četrtega odstavka prejšnjega člena pa ne pred iztekom roka iz tretjega oziroma četrtega odstavka prejšnjega člena.
5
+
(3) Občina ne sme sprejeti OPN prej kot v 15 dneh od objave iz drugega odstavka prejšnjega člena, v primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena pa ne pred iztekom roka iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena.
6
−
(4) Če se OPN zaradi zavrnitve na naknadnem referendumu ne uveljavi, lahko občina zaradi odprave razlogov, ki so preprečili uveljavitev sprejetega OPN, pripravi nov predlog OPN, ki ga javno razgrne za 30 dni. Na nov predlog OPN mora občina pridobiti mnenja nosilcev urejanja prostora ter odločitev ministrstva, pristojnega za celovito presojo vplivov na okolje, ali so vplivi novega predloga OPN na okolje sprejemljivi. Potem občinski svet sprejme nov predlog OPN, s katerim hkrati nadomesti že sprejeti OPN, ki je bil zavrnjen na naknadnem referendumu.
6
+
(4) Če se OPN zaradi zavrnitve na naknadnem referendumu ne uveljavi, lahko občina zaradi odprave razlogov, ki so preprečili uveljavitev sprejetega OPN, pripravi nov predlog OPN, ki ga javno razgrne za 30 dni. Na novi predlog OPN mora občina pridobiti mnenja nosilcev urejanja prostora in mnenje ministrstva, pristojnega za celovito presojo vplivov na okolje, ali so vplivi novega predloga OPN na okolje sprejemljivi. Potem občinski svet sprejme novi predlog OPN, s katerim hkrati nadomesti že sprejeti OPN, ki je bil zavrnjen na naknadnem referendumu.
7
·
(5) V primeru sprememb in dopolnitev OPN mora občina za objavo v prostorskem informacijskem sistemu pripraviti tudi čistopis tekstualnega dela in čistoris grafičnega dela OPN. 2.2.3 Kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN
7
·
(5) V primeru sprememb in dopolnitev OPN mora občina za objavo v prostorskem informacijskem sistemu pripraviti tudi čistopis tekstualnega dela in čistoris grafičnega dela OPN. 2.2.3 Kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN
1
−
(1) Kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN se izvede, če gre za take spremembe in dopolnitve, ki ne pomenijo načrtovanja novih prostorskih ureditev oziroma določanja nove izvedbene regulacije prostora.
1
+
(1) Kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN se izvede, če gre za take spremembe in dopolnitve, ki ne pomenijo načrtovanja novih prostorskih ureditev oziroma določanja nove izvedbene regulacije prostora in ne zahtevajo sodelovanja nosilcev urejanja prostora oziroma izvedbe celovite presoje vplivov na okolje.
2
−
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN izvede tudi, če so te potrebne zaradi:
2
+
(2) Kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN iz prejšnjega odstavka se izvede, če so te potrebne zaradi:
3
·
- odprave očitnih pisnih, računskih in tehničnih napak v besedilnem ali grafičnem delu OPN, ki so nastale med postopkom in so razvidne iz spisne dokumentacije;
3
·
- odprave očitnih pisnih, računskih in tehničnih napak v besedilnem ali grafičnem delu OPN, ki so nastale med postopkom in so razvidne iz spisne dokumentacije;
4
·
- vzpostavitve zakonitosti OPN zaradi sodnih odločb ali odločb ustavnega sodišča;
4
·
- vzpostavitve zakonitosti OPN zaradi sodnih odločb ali odločb ustavnega sodišča;
5
−
- uskladitve z izvedenimi upravnimi postopki v skladu s predpisi, ki urejajo ceste;
−
6
·
- uskladitve namenske rabe prostora s pravnomočnimi ugotovitvenimi odločbami za krčitev gozda do 0,5 ha v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove;
5
·
- uskladitve namenske rabe prostora s pravnomočnimi ugotovitvenimi odločbami za krčitev gozda do 0,5 ha v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove;
7
·
- uskladitve z izdanimi sklepi o lokacijski preveritvi za namen iz prve alineje prvega odstavka 134. člena tega zakona;
6
·
- uskladitve z izdanimi sklepi o lokacijski preveritvi za namen iz prve alineje prvega odstavka 134. člena tega zakona;
8
−
- uskladitve namenske rabe prostora z OPPN s spremembo namenske rabe prostora.
7
+
- uskladitve namenske rabe prostora z OPPN s spremembo namenske rabe prostora in za OPPN v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kmetijskih zemljišč;
9
−
(3) Kratek postopek iz prejšnjega odstavka se izvede po postopku, ki je v občini predpisan za sprejetje drugih občinskih odlokov, pri čemer občina predlog sprememb in dopolnitev OPN objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
8
+
- spremembe programa opremljanja stavbnih zemljišč, če je ta sestavni del OPPN.
10
−
(4) Občina mora vsaj enkrat letno izvesti spremembe in dopolnitve OPN zaradi razlogov, določenih v drugem odstavku tega člena.
9
+
(3) Kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN iz prejšnjega odstavka se izvede po postopku, ki je v občini predpisan za sprejetje drugih občinskih odlokov, pri čemer občina predlog sprememb in dopolnitev OPN objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
11
−
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN izvede tudi, ko so te potrebne zaradi:
10
+
(4) Kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN iz prvega odstavka tega člena se izvede tudi, kadar so te potrebne zaradi:
12
·
- uskladitve z veljavnimi sorodnimi predpisi, v skladu z 62. členom tega zakona;
11
·
- uskladitve z veljavnimi sorodnimi predpisi, v skladu z 62. členom tega zakona;
13
·
- vzpostavitve zakonitosti OPN na podlagi opozoril pristojnih organov v postopku nadzora nad zakonitostjo občinskih splošnih aktov v skladu s predpisi, ki urejajo državno upravo in lokalno samoupravo;
12
·
- vzpostavitve zakonitosti OPN na podlagi opozoril pristojnih organov v postopku nadzora nad zakonitostjo občinskih splošnih aktov v skladu s predpisi, ki urejajo državno upravo in lokalno samoupravo;
14
−
- uskladitve z veljavnim DPN in državnim prostorskim ureditvenim načrtom, kadar ti podajajo usmeritve občinam glede določanja namenske rabe prostora v njihovem območju;
13
+
- uskladitve z veljavnim DPN, kadar ta podaja usmeritve občinam glede določanja namenske rabe prostora v njihovem območju;
15
·
- uskladitve s pravili državnega prostorskega reda in drugimi predpisi;
14
·
- uskladitve s pravili državnega prostorskega reda in drugimi predpisi;
16
·
- prevzema ali razveljavitve veljavne izvedbene regulacije prostora, kadar se izvede sprememba meje občine v skladu s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin.
15
·
- prevzema ali razveljavitve veljavne izvedbene regulacije prostora, kadar se izvede sprememba meje občine v skladu s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin.
17
−
(6) Kratek postopek iz prejšnjega odstavka se izvede po postopku, ki je v občini predpisan za sprejetje drugih občinskih odlokov, pri čemer občina objavi tehnično ustrezno pripravljen predlog sprememb in dopolnitev OPN v prostorskem informacijskem sistemu ter javnosti omogoči dajanje predlogov in pripomb na objavljeno gradivo v roku, ki ni krajši od 15 dni.
16
+
(5) Kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN iz prejšnjega odstavka se izvede po postopku, ki je v občini predpisan za sprejetje drugih občinskih odlokov, pri čemer občina objavi tehnično ustrezno pripravljen predlog sprememb in dopolnitev OPN v prostorskem informacijskem sistemu ter javnosti omogoči dajanje predlogov in pripomb na objavljeno gradivo v roku, ki ni krajši od 15 dni. 2.2.4 Ciljna sprememba OPN
18
−
(7) Če bi spremembe ali dopolnitve OPN zahtevale sodelovanje nosilcev urejanja prostora ali bi bilo treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, ni dovoljeno uporabiti kratkega postopka. 2.3 Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) 2.3.1 Namen in vsebina OPPN
−
+
1
+
(1) Ciljna sprememba OPN je sprememba OPN, ki se lahko izvede, če gre za manjšo spremembo izvedbene regulacije prostora, določene v OPN.
+
2
+
(2) S ciljno spremembo OPN se lahko:
+
3
+
- spremeni izvedbena regulacija prostora na območju, ki ni večje od 1 ha, če gre za razširitev obstoječe prostorske ureditve, je z njo neposredno fizično povezana in gre za funkcionalno zaokrožitev območja,
+
4
+
- načrtuje gospodarska javna infrastruktura ali,
+
5
+
- načrtuje prostorska ureditev, ki je negradbeni poseg, na območju, ki ni večje od 10 ha, in gre za spremembo izvedbene regulacije prostora za kmetijske, gozdarske, športne ali rekreacijske dejavnosti, za sanacijo opuščenih območij izkoriščanja mineralnih surovin ali razvrednotenega območja ter za namen obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ne glede na prejšnji stavek se na tem območju lahko načrtujejo začasni sezonski objekti, ki so neposredno namenjeni izvajanju načrtovane dejavnosti.
+
6
+
(3) V obseg območja iz prejšnjega odstavka se ne šteje območje, na katerem se načrtuje izvedba omilitvenih ukrepov zaradi načrtovane nove izvedbene regulacije prostora.
+
7
+
(4) Ciljna sprememba OPN se izvede, če:
+
8
+
- je to skladno s cilji prostorskega razvoja občine in občinskim, regionalnim ali državnim razvojnim programom,
+
9
+
- je to skladno z urbanistično ali krajinsko zasnovo, če je ta na območju ciljne spremembe OPN izdelana.
+
10
+
(5) Ciljna sprememba OPN se ne sme izvesti za širitev posamične poselitve oziroma razpršene gradnje in razpršene poselitve.
+
11
+
(6) Ciljna sprememba OPN je dopustna na območjih veljavnih pravnih režimov in varstvenih usmeritev, če ne povzroči večjih tveganj na zavarovanih in varovanih območjih. Na območju, na katerem iz strateške karte hrupa izhaja, da raven hrupa v okolju presega mejne vrednosti kazalcev hrupa za II. stopnjo varstva pred hrupom ni dovoljeno načrtovati stavb, namenjenih bivanju.
+
12
+
(7) Ne glede na zakon, ki ureja kmetijska zemljišča, se v postopku priprave ciljne spremembe OPN območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč in drugih kmetijskih zemljišč ne določa.
+
13
+
(8) Ne glede na prvi odstavek 117. člena tega zakona se v postopku priprave ciljne spremembe OPN poselitvenih območij ne določa.
+
14
+
(9) Za postopek priprave ciljne spremembe OPN se uporabljajo določbe 118. do 124. člena tega zakona.
+
15
+
(10) Župan ne sme sprejeti sklepa o pripravi ciljne spremembe OPN, če že poteka postopek priprave ciljne spremembe OPN, kar pa ne velja za postopek priprave ciljne spremembe OPN, s katero se načrtuje gospodarska javna infrastruktura ali družbena infrastruktura. 2.3 Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) 2.3.1 Namen in vsebina OPPN
1
·
(1) OPPN je prostorski akt, s katerim se podrobneje načrtujejo prostorske ureditve v območjih:
1
·
(1) OPPN je prostorski akt, s katerim se podrobneje načrtujejo prostorske ureditve v območjih:
2
·
- notranjega razvoja ali prenove določenih delov naselja;
2
·
- notranjega razvoja ali prenove določenih delov naselja;
3
·
- kompleksne stanovanjske in poslovne gradnje;
3
·
- kompleksne stanovanjske in poslovne gradnje;
4
·
- gospodarske javne infrastrukture in družbene infrastrukture;
4
·
- gospodarske javne infrastrukture in družbene infrastrukture;
5
·
- kmetijske proizvodnje;
5
·
- kmetijske proizvodnje;
6
·
- turističnih in rekreacijskih dejavnosti v krajini;
6
·
- turističnih in rekreacijskih dejavnosti v krajini;
7
·
- kjer so te potrebne zaradi zmanjšanja oziroma odprave posledic naravnih in drugih nesreč;
7
·
- kjer so te potrebne zaradi zmanjšanja oziroma odprave posledic naravnih in drugih nesreč;
8
·
- izkoriščanja mineralnih surovin in njihove sanacije;
8
·
- izkoriščanja mineralnih surovin in njihove sanacije;
9
·
- izvedbe ukrepov s področja varstva okolja in ohranjanja narave ali
9
·
- izvedbe ukrepov s področja varstva okolja in ohranjanja narave ali
10
·
- urejanja drugih problemsko ali prostorsko zaključenih območij v naseljih in krajini, če je to strokovno utemeljeno.
10
·
- urejanja drugih problemsko ali prostorsko zaključenih območij v naseljih in krajini, če je to strokovno utemeljeno.
11
·
(2) OPPN se pripravi za območja, za katera je z OPN predvidena njegova priprava, lahko pa tudi v območjih, kjer z OPN ni predviden, če se za to pokaže potreba ali pobuda po tem, ko je bil sprejet OPN.
11
·
(2) OPPN se pripravi za območja, za katera je z OPN predvidena njegova priprava, lahko pa tudi v območjih, kjer z OPN ni predviden, če se za to pokaže potreba ali pobuda po tem, ko je bil sprejet OPN.
12
·
(3) Območje urejanja z OPPN je praviloma sklenjeno območje, lahko pa se z OPPN urejajo tudi prostorsko nepovezana območja, če gre za urejanje istovrstne, toda prostorsko razpršene problematike.
12
·
(3) Območje urejanja z OPPN je praviloma sklenjeno območje, lahko pa se z OPPN urejajo tudi prostorsko nepovezana območja, če gre za urejanje istovrstne, toda prostorsko razpršene problematike.
13
−
(4) OPPN lahko sprejme tudi več občin skupaj, če je to smiselno zaradi funkcionalne in prostorske povezanosti prostorskih ureditev.
13
+
(4) Z OPPN se lahko za izvedbo prostorskih ureditev, načrtovanih z OPPN, načrtuje tudi opremljanje stavbnih zemljišč.
+
14
+
(5) OPPN lahko sprejme tudi več občin skupaj, če je to smiselno zaradi funkcionalne in prostorske povezanosti prostorskih ureditev.
1
·
(1) Glede na namen OPPN se z njim podrobneje določijo:
1
·
(1) Glede na namen OPPN se z njim podrobneje določijo:
2
·
- urbanistične, arhitekturne in krajinske rešitve prostorskih ureditev;
2
·
- urbanistične, arhitekturne in krajinske rešitve prostorskih ureditev;
3
·
- načrt gradbenih parcel;
3
·
- načrt gradbenih parcel;
4
·
- etapnost izvedbe prostorske ureditve, če je ta potrebna;
4
·
- etapnost izvedbe prostorske ureditve, če je ta potrebna;
5
·
- gospodarska javna infrastruktura, ki jo je treba zagotoviti za načrtovane prostorske ureditve, pogoji glede njene gradnje in priključevanja objektov nanjo;
5
·
- gospodarska javna infrastruktura, ki jo je treba zagotoviti za načrtovane prostorske ureditve, pogoji glede njene gradnje in priključevanja objektov nanjo;
6
·
- rešitve in ukrepi za varovanje zdravja;
6
·
- rešitve in ukrepi za varovanje zdravja;
7
·
- rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
7
·
- rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
8
·
- rešitve in ukrepi za varstvo okolja ter ohranjanje narave;
8
·
- rešitve in ukrepi za varstvo okolja ter ohranjanje narave;
9
·
- rešitve in ukrepi za obrambo;
9
·
- rešitve in ukrepi za obrambo;
10
·
- rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
10
·
- rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
11
·
- rešitve in ukrepi za varstvo in ohranjanje kmetijskih zemljišč in gozdov;
11
·
- rešitve in ukrepi za varstvo in ohranjanje kmetijskih zemljišč in gozdov;
12
·
- druge vsebine glede na namen in območje, za katero se pripravi OPPN.
12
·
- druge vsebine glede na namen in območje, za katero se pripravi OPPN.
13
−
(2) Vsebinske rešitve OPPN predstavljajo celotno izvedbeno regulacijo prostora v njegovem območju, razen če se izrecno določi hkratna uporaba posameznih elementov izvedbene regulacije iz OPN.
13
+
(2) Če se z OPPN načrtuje tudi opremljanje stavbnih zemljišč, se z OPPN določijo tudi vsebine programa opremljanja stavbnih zemljišč iz 163. člena tega zakona.
14
−
(3) V OPPN se opišejo oziroma prikažejo tudi vplivi in povezave načrtovanih prostorskih ureditev s sosednjimi območji.
14
+
(3) Vsebinske rešitve OPPN predstavljajo celotno izvedbeno regulacijo prostora v njegovem območju, razen če se izrecno določi hkratna uporaba posameznih elementov izvedbene regulacije iz OPN.
15
−
(4) Če je OPPN namenjen prenovi dela naselja, ki vsebuje objekte ali območja kulturne dediščine, je za njegovo pripravo obvezna predhodna izdelava strokovnih podlag za prenovo območij s kulturno dediščino. 2.3.2 Postopek priprave OPPN
15
+
(4) V OPPN se opišejo oziroma prikažejo tudi vplivi in povezave načrtovanih prostorskih ureditev s sosednjimi območji.
+
16
+
(5) Če je OPPN namenjen prenovi dela naselja, ki vsebuje objekte ali območja kulturne dediščine, je za njegovo pripravo obvezna predhodna izdelava strokovnih podlag za prenovo območij s kulturno dediščino. 2.3.2 Postopek priprave OPPN
1
·
(1) Za OPPN se celovita presoja vplivov na okolje ne izvede.
1
·
(1) Za OPPN se celovita presoja vplivov na okolje ne izvede.
2
·
(2) Občina vedno pridobi mnenje zavoda, pristojnega za ohranjanje narave, o verjetno pomembnih vplivih na varovana območja in o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti na varovana območja. Zavod izda mnenje v 30 dneh od prejema zaprosila. To mnenje je zavezujoče in se skupaj s sklepom o pripravi OPPN objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
2
·
(2) Občina vedno pridobi mnenje zavoda, pristojnega za ohranjanje narave, o verjetno pomembnih vplivih na varovana območja in o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti na varovana območja. Zavod izda mnenje v 30 dneh od prejema zaprosila. To mnenje je zavezujoče in se skupaj s sklepom o pripravi OPPN objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
3
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena občina izvede celovito presojo vplivov na okolje za OPPN:
3
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena občina izvede celovito presojo vplivov na okolje za OPPN:
4
·
- če je treba izvesti presojo sprejemljivosti na varovana območja;
4
·
- če je treba izvesti presojo sprejemljivosti na varovana območja;
5
−
- ki se pripravlja na podlagi občinskih prostorskih strateških aktov, sprejetih na podlagi ZUN in Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89, Uradni list RS, št. 23/02 - odl. US in 110/02 - ZUreP-1; v nadaljnjem besedilu: ZUreP) ali
5
+
- če je treba izvesti presojo na svetovno kulturno dediščino v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine;
6
−
- s spremembo namenske rabe prostora.
6
+
- ki se pripravlja na podlagi občinskih prostorskih strateških aktov, sprejetih na podlagi ZUN in Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89, Uradni list RS, št. 23/02 - odl. US in 110/02 - ZUreP-1; v nadaljnjem besedilu: ZUreP);
7
−
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena občina v postopku priprave OPPN prosi ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, za mnenje o obveznosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje, če presodi, da se z OPPN načrtujejo prostorske ureditve, ki niso bile celovito presojane že pri pripravi OPN, in gre za take ureditve:
7
+
- s spremembo namenske rabe prostora na podlagi 130., 131. ali 131.a člena tega zakona, če gre za spremembo območja osnovne namenske rabe prostora, ali
8
−
- ki bi bile poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja;
8
+
- v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kmetijskih zemljišč.
9
−
- za katere je zahtevana presoja sprejemljivosti na varovana območja ali
9
+
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v postopku priprave OPPN izvede celovita presoja vplivov na okolje, če občina presodi, da se z OPPN načrtujejo prostorske ureditve, ki niso bile celovito presojane že pri pripravi OPN, in gre za take ureditve:
+
10
+
- ki bi bile poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja ali
10
·
- ki bi lahko pomembneje vplivale na okolje.
11
·
- ki bi lahko pomembneje vplivale na okolje.
11
−
(5) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, o mnenju iz prejšnjega odstavka obvesti občino v 30 dneh po prejetju zaprosila. To mnenje je zavezujoče in se skupaj s sklepom o pripravi OPPN objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
12
+
(5) Obseg in vsebina okoljskega poročila se prilagodita načrtovanim prostorskim ureditvam.
12
−
(6) Obseg in vsebina okoljskega poročila se prilagodita načrtovanim prostorskim ureditvam.
−
1
·
(1) Za postopek priprave OPPN se smiselno uporabljajo 119. do 124. člen tega zakona, za kratek postopek sprememb in dopolnitev OPPN, pa 125. člen tega zakona, če ta zakon ne določa drugače.
1
·
(1) Za postopek priprave OPPN se smiselno uporabljajo 119. do 124. člen tega zakona, za kratek postopek sprememb in dopolnitev OPPN, pa 125. člen tega zakona, če ta zakon ne določa drugače.
2
−
(2) Če se več občin skupaj odloči za pripravo skupnega OPPN, v sklepu o njegovi pripravi določijo pripravljavca takega OPPN. Skupni OPPN je sprejet, ko ga sprejmejo občinski sveti vseh občin, ki so bile vključene v njegovo pripravo. 2.3.3 OPPN s spremembo namenske rabe prostora
2
+
(2) Če se v OPPN spremeni samo vsebina programa opremljanja stavbnih zemljišč, se to izvede po kratkem postopku v skladu s petim odstavkom 125. člena tega zakona.
+
3
+
(3) Če se več občin skupaj odloči za pripravo skupnega OPPN, v sklepu o njegovi pripravi določijo pripravljavca takega OPPN. Skupni OPPN je sprejet, ko ga sprejmejo občinski sveti vseh občin, ki so bile vključene v njegovo pripravo. 2.3.3 OPPN s spremembo namenske rabe prostora
1
−
(1) Občina lahko z OPPN spremeni v delu ali celotnem območju urejanja tudi namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje brez predhodne spremembe OPN, če je to v skladu s cilji prostorskega razvoja občine, pravnimi režimi in varstvenimi usmeritvami in gre za spremembo namenske rabe prostora:
1
+
(1) Občina lahko z OPPN spremeni v delu ali celotnem območju urejanja tudi namensko rabo prostora oziroma prostorske izvedbene pogoje brez predhodne spremembe OPN, če je to v skladu s cilji prostorskega razvoja občine, pravnimi režimi in varstvenimi usmeritvami in gre za spremembo namenske rabe prostora oziroma prostorskih izvedbenih pogojev:
2
−
- na obstoječih stavbnih zemljiščih zaradi izvedbe občinskega razvojnega programa ali drugega razvojnega projekta v skladu z regionalnim razvojnim programom;
2
+
- na obstoječih stavbnih zemljiščih zaradi izvedbe občinskega razvojnega programa ali drugega razvojnega projekta v skladu z občinskim, regionalnim ali državnim razvojnim programom, zaradi gradnje javnih najemnih stanovanj in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj ali zaradi omogočanja izpolnjevanja bistvenih zahtev v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
3
·
- za umestitev proizvodne naprave, ki pretvarja obnovljive vire energije v električno energijo, toploto za ogrevanje in hlajenje ali v pogonska, tekoča in plinasta bio-goriva (v nadaljnjem besedilu: proizvodne naprave za izkoriščanje obnovljivih virov energije) vključno z objekti in napravami energetske infrastrukture, ki so potrebne za povezavo proizvodne naprave z distribucijskim sistemom, ali napravami za shranjevanje energije, v skladu s predpisi s področja energije.
3
·
- za umestitev proizvodne naprave, ki pretvarja obnovljive vire energije v električno energijo, toploto za ogrevanje in hlajenje ali v pogonska, tekoča in plinasta bio-goriva (v nadaljnjem besedilu: proizvodne naprave za izkoriščanje obnovljivih virov energije) vključno z objekti in napravami energetske infrastrukture, ki so potrebne za povezavo proizvodne naprave z distribucijskim sistemom, ali napravami za shranjevanje energije, v skladu s predpisi s področja energije.
4
−
(2) Če se z OPPN spreminja namenska raba prostora, vsebuje sklep o njegovi pripravi tudi ugotovitev, da so izpolnjeni pogoji iz tega zakona.
4
+
(2) Če se z OPPN spreminja namenska raba prostora oziroma prostorski izvedbeni pogoji OPN, vsebuje sklep o njegovi pripravi tudi ugotovitev, da so izpolnjeni pogoji iz tega zakona.
5
·
(3) Občina podatek o spremenjeni namenski rabi vnese v evidenco stavbnih zemljišč. Po kratkem postopku sprememb in dopolnitev OPN v skladu s tretjim odstavkom 125. člena tega zakona to spremembo vključi v OPN.
5
·
(3) Občina podatek o spremenjeni namenski rabi vnese v evidenco stavbnih zemljišč. Po kratkem postopku sprememb in dopolnitev OPN v skladu s tretjim odstavkom 125. člena tega zakona to spremembo vključi v OPN.
6
−
(4) Minister podrobneje predpiše merila in kriterije za spreminjanje namenske rabe prostora iz prve alineje prvega odstavka tega člena.
6
+
(4) Minister podrobneje predpiše merila in kriterije za spreminjanje namenske rabe prostora oziroma prostorskih izvedbenih pogojev OPN iz prve alineje prvega odstavka tega člena.
1
·
(1) Za načrtovanje prostorskih ureditev, namenjenih za postavitev in delovanje proizvodne naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije vključno z objekti in napravami energetske infrastrukture, ki so potrebne za povezavo proizvodne naprave z distribucijskim sistemom ali z napravami za shranjevanje energije, se lahko sprejme OPPN, s katerim se lahko spremeni tudi namenska raba prostora, določena z OPN.
1
·
(1) Za načrtovanje prostorskih ureditev, namenjenih za postavitev in delovanje proizvodne naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije vključno z objekti in napravami energetske infrastrukture, ki so potrebne za povezavo proizvodne naprave z distribucijskim sistemom ali z napravami za shranjevanje energije, se lahko sprejme OPPN, s katerim se lahko spremeni tudi namenska raba prostora, določena z OPN.
2
·
(2) Prostorske ureditve in sprememba namenske rabe prostora, se lahko načrtujejo z OPPN iz prejšnjega odstavka, če:
2
·
(2) Prostorske ureditve in sprememba namenske rabe prostora, se lahko načrtujejo z OPPN iz prejšnjega odstavka, če:
3
·
- so v skladu z lokalnim energetskim konceptom;
3
·
- so v skladu z lokalnim energetskim konceptom;
4
·
- so v skladu z javnim interesom in cilji prostorskega razvoja občine;
4
·
- so v skladu z javnim interesom in cilji prostorskega razvoja občine;
5
·
- niso v nasprotju z usmeritvami iz Strategije, akcijskega programa za izvajanje Strategije, regionalnega prostorskega plana oziroma občinskega prostorskega plana;
5
·
- niso v nasprotju z usmeritvami iz Strategije, akcijskega programa za izvajanje Strategije, regionalnega prostorskega plana oziroma občinskega prostorskega plana;
6
·
- niso v nasprotju s pravnimi režimi in sprejetimi državnimi prostorskimi izvedbenimi akti.
6
·
- niso v nasprotju s pravnimi režimi in sprejetimi državnimi prostorskimi izvedbenimi akti.
7
·
(3) Za načrtovanje prostorskih ureditev iz prvega odstavka tega člena se prednostno uporabijo razvrednotena območja.
7
·
(3) Za načrtovanje prostorskih ureditev iz prvega odstavka tega člena se prednostno uporabijo razvrednotena območja.
8
−
(4) Če se umestitev proizvodne naprave za izkoriščanje obnovljivih virov energije načrtuje zunaj ureditvenih območij naselij mora biti za OPPN kot obvezna strokovna podlaga izdelana krajinska zasnova. 2.4 Odlok o urejenosti naselij in krajine
8
+
(4) Če se umestitev proizvodne naprave za izkoriščanje obnovljivih virov energije načrtuje zunaj ureditvenih območij naselij mora biti za OPPN kot obvezna strokovna podlaga izdelana krajinska zasnova.
+
1
+
(1) Za načrtovanje prostorskih ureditev, namenjenih za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, se lahko sprejme OPPN za odpravo posledic naravne nesreče (v nadaljnjem besedilu: OPPN za obnovo), s katerim se lahko spremeni tudi namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji, določeni z OPN. Druge namenske rabe so podrejene izvedbi ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti, varnosti pred plazovi in zagotovitev novih stavbnih zemljišč. OPPN za obnovo se lahko izdela in sprejme tudi v občini, ki še nima sprejetega OPN. OPPN za obnovo nadomesti v svojem območju urejanja do tedaj veljavne izvedbene prostorske akte za to območje.
+
2
+
(2) OPPN za obnovo je lahko sprejet za območje, ki je bilo prizadeto v naravni nesreči. Območja, za katera se lahko sprejme OPPN za obnovo, ob upoštevanju obsega in posledic naravne nesreče določi vlada.
+
3
+
(3) Prostorske ureditve in sprememba namenske rabe prostora se lahko načrtujejo z OPPN za obnovo, ki vsebujejo usmeritve iz programa odprave posledic nesreče, sprejetim na podlagi zakona, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, in če niso v nasprotju z usmeritvami iz Strategije, akcijskega programa za izvajanje Strategije, regionalnega prostorskega plana ter s pravnimi režimi. Usklajevanje interesov poteka z odgovornim sodelovanjem med udeleženci pri urejanju prostora, med razvojnimi in varstvenimi javnimi interesi ter med državo in občinami, pri čemer ima poselitev prednost pred drugimi rabami prostora.
+
4
+
(4) Za načrtovanje prostorskih ureditev iz prvega odstavka tega člena se prednostno uporabijo:
+
5
+
- razvrednotena območja znotraj naselij in mest,
+
6
+
- nepozidana stavbna zemljišča,
+
7
+
- zemljišča, ki imajo zagotovljen dostop do gospodarske javne infrastrukture,
+
8
+
- zemljišča, ki zagotavljajo najvišjo možno raven dostopnosti za vse prebivalce v območju urejanja.
+
9
+
(5) Če se prostorske ureditve načrtujejo znotraj poselitvenih območij oziroma se zanje načrtujejo nova poselitvena območja, se k OPPN za obnovo kot obvezna strokovna podlaga izdela urbanistična zasnova, katere rešitve morajo obsegati tudi ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe in omejitve, ki veljajo za ogrožena območja.
+
10
+
(6) Če se prostorske ureditve načrtuje zunaj obstoječih ali zunaj načrtovanih novih poselitvenih območij, se k OPPN za obnovo kot obvezna strokovna podlaga izdela krajinska zasnova, katere rešitve morajo obsegati tudi ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe in omejitve, ki veljajo za ogrožena območja.
+
11
+
(7) V primeru posega na varovana območja po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, se v urbanistični in krajinski zasnovi izdela dodatek za presojo sprejemljivosti na varovana območja.
+
12
+
(8) Obvezni strokovni podlagi iz petega in šestega odstavka tega člena se izdelata pred pripravo OPPN za obnovo in sta sestavni del sklepa o pripravi OPPN za obnovo. Del strokovnih podlag iz prejšnjega stavka je tudi strokovna ocena o tem, ali je zaradi spremembe namenske rabe ali podrobnejše namenske rabe ali prostorskih izvedbenih pogojev, potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje v šestih mesecih od naravne ali druge nesreče.
+
13
+
(9) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, v 15 dneh po prejemu obvestila o nameri priprave OPPN s strani pripravljavca plana odloči o tem, ali je treba za OPPN za obnovo izvesti celovito presojo vplivov na okolje, pri čemer se o tem predhodno posvetuje tudi z ministrstvi in organizacijami, pristojnimi za področja, na katera bi OPPN za obnovo lahko pomembno vplival. Ministrstva in organizacije, pristojna za področja, na katera bi OPPN za obnovo lahko pomembno vplival, morajo mnenje iz prejšnjega stavka podati v 3 delovnih dneh od prejema zaprosila s strani ministrstva.
+
14
+
(10) Če se z OPPN za obnovo načrtuje ureditev državnega pomena, se ta načrtuje po predhodnem soglasju ministrstva, v pristojnost katerega spada prostorska ureditev državnega pomena, in po dogovoru med ministrstvom, pristojnim za prostor, in občino. Če se z OPPN za obnovo posega v območje veljavnega državnega prostorskega izvedbenega akta, se rešitve uskladijo z ministrstvom, v pristojnost katerega spada prostorska ureditev državnega pomena, in pridobi soglasje vlade.
+
15
+
(11) Pri prostorskih ureditvah, katerih namen je sprejem OPPN za obnovo, so druge namenske rabe podrejene izvedbi ukrepov na ogroženih območjih in poselitvi.
+
16
+
(12) Koordiniranje nosilcev urejanja prostora se izvaja znotraj nosilca urejanja prostora, pristojnega za področje prostorskega razvoja, ter koordinacijske skupine za izvajanje prednostnih projektov. Nosilci urejanja prostorov morajo za izvajanje obveznosti po tem zakonu zagotoviti skrbnika izvajanja nosilca urejanja prostora. Imenovana oseba je skrbnik izvajanja prenosa resorne politike v prostorske akte ter izvajanja izdaje soglasij in mnenj v postopkih izdaje dovoljenj za posege v prostor. Nosilec urejanja prostora imenuje vodjo skrbnika izvajanja procesov na delovnem področju nosilca urejanja prostor. V primerih, ko nosilec urejanja prostora ni pristojen hkrati tudi za izdajo dovoljenj za posege v prostor, se za področje dodatno imenuje skrbnik za izvajanje izdaje soglasij in mnenj v postopkih izdaje dovoljenj za posege v prostor.
+
17
+
(13) Vodja skrbnikov izvajanja nalog nosilca urejanja prostora na zahtevo koordinacijske skupine sodeluje pri obravnavi investicije iz delovnega področja nosilca urejanja prostora.
+
18
+
(14) Sočasno s pripravo in sprejetjem OPPN za obnovo se pripravi in sprejme spremembe in dopolnitve OPN po kratkem postopku.
+
19
+
(15) Sprejem in izvajanje OPPN za obnovo je v javnem interesu. 2.4 Odlok o urejenosti naselij in krajine
1
·
(1) Lokacijska preveritev je instrument prostorskega načrtovanja, s katerim lahko občina na podlagi posameznih potreb v prostoru izvede manjše spremembe izvedbene regulacije prostora tako, da:
1
·
(1) Lokacijska preveritev je instrument prostorskega načrtovanja, s katerim lahko občina na podlagi posameznih potreb v prostoru izvede manjše spremembe izvedbene regulacije prostora tako, da:
2
·
- zaradi ohranjanja posamične poselitve preoblikuje ali spremeni obseg stavbnih zemljišč, kot so določena v OPN, in določi prostorske izvedbene pogoje;
2
·
- zaradi ohranjanja posamične poselitve preoblikuje ali spremeni obseg stavbnih zemljišč, kot so določena v OPN, in določi prostorske izvedbene pogoje;
3
−
- za doseganje gradbenega namena dopusti individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev, kot so določeni v OPN ;
3
+
- za doseganje gradbenega namena dopusti individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev, kot so določeni v OPN ali OPPN;
4
·
- zaradi smotrne rabe ter aktivacije zemljišč in objektov, ki niso v uporabi, omogoči začasno rabo prostora.
4
·
- zaradi smotrne rabe ter aktivacije zemljišč in objektov, ki niso v uporabi, omogoči začasno rabo prostora.
5
·
(2) Lokacijska preveritev je mogoča tudi v območju DPN in državnega prostorskega ureditvenega načrta, če je občina pridobila predhodno soglasje v skladu z 89. členom tega zakona.
5
·
(2) Lokacijska preveritev je mogoča tudi v območju DPN in državnega prostorskega ureditvenega načrta, če je občina pridobila predhodno soglasje v skladu z 89. členom tega zakona.
6
·
(3) Za lokacijsko preveritev se celovita presoja vplivov na okolje ne izvede.
6
·
(3) Za lokacijsko preveritev se celovita presoja vplivov na okolje ne izvede.
1
−
(1) Če investicijska namera zaradi objektivnih okoliščin ne izpolni posameznih prostorskih izvedbenih pogojev iz OPN, lahko občina z izvedbo lokacijske preveritve dopusti individualno odstopanje od takih pogojev. Občina lahko z lokacijsko preveritvijo določi tudi podrobnejše prostorske izvedbene pogoje za izvedbo take investicijske namere.
1
+
(1) Če investicijska namera zaradi objektivnih okoliščin ne izpolni posameznih prostorskih izvedbenih pogojev iz OPN ali OPPN, lahko občina z izvedbo lokacijske preveritve dopusti individualno odstopanje od takih pogojev. Občina lahko z lokacijsko preveritvijo določi tudi podrobnejše prostorske izvedbene pogoje za izvedbo take investicijske namere.
2
·
(2) Objektivne okoliščine iz prejšnjega odstavka so:
2
·
(2) Objektivne okoliščine iz prejšnjega odstavka so:
3
·
- fizične lastnosti zemljišča, neprimerna parcelna struktura, pozidanost ali raba sosednjih zemljišč in druge omejujoče okoliščine v zvezi z lokacijo, na katere investitor ne more vplivati in ki onemogočajo optimalno izvedbo investicije, ali gradnja pod veljavnimi pogoji zahteva nesorazmerne stroške investitorja ali občine;
3
·
- fizične lastnosti zemljišča, neprimerna parcelna struktura, pozidanost ali raba sosednjih zemljišč in druge omejujoče okoliščine v zvezi z lokacijo, na katere investitor ne more vplivati in ki onemogočajo optimalno izvedbo investicije, ali gradnja pod veljavnimi pogoji zahteva nesorazmerne stroške investitorja ali občine;
4
−
- nameravana uporaba gradbenih materialov ter tehničnih in tehnoloških rešitev, ki med pripravo OPN niso bile znane ali uporabljene, so pa ustrezne ali primernejše od predpisanih z vidika doseganja ciljev urejanja prostora, varstva okolja, učinkovite rabe energije ipd.;
4
+
- nameravana uporaba gradbenih materialov ter tehničnih in tehnoloških rešitev, ki med pripravo prostorskega izvedbenega akta niso bile znane ali uporabljene, so pa ustrezne ali primernejše od predpisanih z vidika doseganja ciljev urejanja prostora, varstva okolja, učinkovite rabe energije ipd.;
5
·
- medsebojna neskladnost prostorskih izvedbenih pogojev, določenih v prostorskem izvedbenem aktu, ki je občina še ni uredila s spremembami in dopolnitvami tega akta.
5
·
- medsebojna neskladnost prostorskih izvedbenih pogojev, določenih v prostorskem izvedbenem aktu, ki je občina še ni uredila s spremembami in dopolnitvami tega akta.
6
·
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko občina dopusti odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev na zemljiščih z obstoječimi objekti, tudi če:
6
·
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko občina dopusti odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev na zemljiščih z obstoječimi objekti, tudi če:
7
·
- gre za rekonstrukcijo ali prizidavo obstoječega objekta, ki pomeni spremembo gabaritov, oblike, namembnosti ali zunanjega videza obstoječega objekta zaradi uskladitve z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev;
7
·
- gre za rekonstrukcijo ali prizidavo obstoječega objekta, ki pomeni spremembo gabaritov, oblike, namembnosti ali zunanjega videza obstoječega objekta zaradi uskladitve z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev;
8
·
- gre za nadomestno gradnjo;
8
·
- gre za nadomestno gradnjo;
9
−
- investicijska namera predvideva izvedbo pomožnih objektov, ki jih prostorski izvedbeni pogoji ne dopuščajo, če se z njimi dosega boljša funkcionalnost obstoječih objektov.
9
+
- investicijska namera predvideva izvedbo pomožnih objektov, ki jih prostorski izvedbeni pogoji ne dopuščajo, če se z njimi dosega boljša funkcionalnost obstoječih objektov;
+
10
+
- gre za poseg v prostor, ki se izvede kot vzdrževalna dela v javno korist v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrževalna dela v javno korist in ne gre za poseg z vplivi na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
10
·
(4) Individualno odstopanje je dopustno, če:
11
·
(4) Individualno odstopanje je dopustno, če:
11
·
- ni v nasprotju z javnim interesom in cilji prostorskega razvoja občine;
12
·
- ni v nasprotju z javnim interesom in cilji prostorskega razvoja občine;
12
·
- se z njim lahko doseže gradbeni namen prostorskega izvedbenega akta ob hkratnem upoštevanju drugih prostorskih izvedbenih pogojev, nameravana gradnja pa ne bo spremenila načrtovanega videza območja, poslabšala bivalnih in delovnih razmer niti povzročila motečega vpliva na podobo naselja ali krajine;
13
·
- se z njim lahko doseže gradbeni namen prostorskega izvedbenega akta ob hkratnem upoštevanju drugih prostorskih izvedbenih pogojev, nameravana gradnja pa ne bo spremenila načrtovanega videza območja, poslabšala bivalnih in delovnih razmer niti povzročila motečega vpliva na podobo naselja ali krajine;
13
·
- ne zmanjšuje možnosti pozidave sosednjih zemljišč;
14
·
- ne zmanjšuje možnosti pozidave sosednjih zemljišč;
14
·
- ni v nasprotju s pravnimi režimi oziroma državnimi prostorskimi izvedbenimi akti.
15
·
- ni v nasprotju s pravnimi režimi oziroma državnimi prostorskimi izvedbenimi akti.
1
·
(1) Lokacijska preveritev se izvede na pobudo investitorja. Pobudi se priloži elaborat lokacijske preveritve (v nadaljnjem besedilu tega oddelka: elaborat), v katerem se utemelji skladnost pobude z določbami tega zakona. Pobuda z elaboratom se vloži pri občini, v kateri je nepremičnina.
1
·
(1) Lokacijska preveritev se izvede na pobudo investitorja. Pobudi se priloži elaborat lokacijske preveritve (v nadaljnjem besedilu tega oddelka: elaborat), v katerem se utemelji skladnost pobude z določbami tega zakona. Pobuda z elaboratom se vloži pri občini, v kateri je nepremičnina.
2
·
(2) Elaborat izdela oseba, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.
2
·
(2) Elaborat izdela oseba, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.
3
·
(3) Občinski urbanist v 30 dneh preveri skladnost elaborata s tem zakonom in o tem obvesti investitorja. Če občinski urbanist presodi, da je elaborat v skladu s tem zakonom, občina izda sklep o nadomestilu stroškov lokacijske preveritve in pozove morebitne nosilce urejanja prostora, naj v 30 dneh predložijo mnenje o skladnosti elaborata s predpisi z njihovega področja, če se elaborat vsebinsko nanaša na njihovo področje.
3
·
(3) Občinski urbanist v 30 dneh preveri skladnost elaborata s tem zakonom in o tem obvesti investitorja. Če občinski urbanist presodi, da je elaborat v skladu s tem zakonom, občina izda sklep o nadomestilu stroškov lokacijske preveritve in pozove morebitne nosilce urejanja prostora, naj v 30 dneh predložijo mnenje o skladnosti elaborata s predpisi z njihovega področja, če se elaborat vsebinsko nanaša na njihovo področje.
4
·
(4) Pred obravnavo na občinskem svetu se elaborat javno objavi za najmanj 15 dni na spletni strani občine, javnost pa ima v tem času možnost vložitve predlogov in pripomb. O javni objavi občina pisno obvesti lastnika zadevnega zemljišča in lastnike sosednjih zemljišč. Če se pripomba javnosti nanaša na področje nosilca urejanja prostora, lahko občina seznani nosilca urejanja prostora s pripombo in predlogom stališča glede načina njenega upoštevanja. Nosilec urejanja prostora mora v 15 dneh predložiti občini stališče glede predlaganega načina upoštevanja pripombe.
4
·
(4) Pred obravnavo na občinskem svetu se elaborat javno objavi za najmanj 15 dni na spletni strani občine, javnost pa ima v tem času možnost vložitve predlogov in pripomb. O javni objavi občina pisno obvesti lastnika zadevnega zemljišča in lastnike sosednjih zemljišč. Če se pripomba javnosti nanaša na področje nosilca urejanja prostora, lahko občina seznani nosilca urejanja prostora s pripombo in predlogom stališča glede načina njenega upoštevanja. Nosilec urejanja prostora mora v 15 dneh predložiti občini stališče glede predlaganega načina upoštevanja pripombe.
5
·
(5) Občinski urbanist na podlagi pridobljenih mnenj nosilcev urejanja prostora ter pridobljenih predlogov in pripomb javnosti županu predlaga, da občinski svet pobudo z elaboratom s sklepom o lokacijski preveritvi odobri ali zavrne. Predlog za obravnavo na občinskem svetu vključuje stališče do predlogov in pripomb javnosti.
5
·
(5) Občinski urbanist na podlagi pridobljenih mnenj nosilcev urejanja prostora ter pridobljenih predlogov in pripomb javnosti županu predlaga, da občinski svet pobudo z elaboratom s sklepom o lokacijski preveritvi odobri ali zavrne. Predlog za obravnavo na občinskem svetu vključuje stališče do predlogov in pripomb javnosti.
6
·
(6) Sklep o lokacijski preveritvi vsebuje navedbo zemljišča, na katero se nanaša lokacijska preveritev, in v primeru lokacijske preveritve:
6
·
(6) Sklep o lokacijski preveritvi vsebuje navedbo zemljišča, na katero se nanaša lokacijska preveritev, in v primeru lokacijske preveritve:
7
·
- iz prve alineje 134. člena tega zakona grafični prikaz preoblikovane in spremenjene oblike in velikosti območja stavbnega zemljišča;
7
·
- iz prve alineje 134. člena tega zakona grafični prikaz preoblikovane in spremenjene oblike in velikosti območja stavbnega zemljišča;
8
·
- iz druge alineje 134. člena tega zakona prostorske izvedbene pogoje ali
8
·
- iz druge alineje 134. člena tega zakona prostorske izvedbene pogoje ali
9
·
- iz tretje alineje 134. člena tega zakona prostorske izvedbene pogoje, čas začasne rabe in način vzpostavitve prvotnega stanja po preteku časa izvajanja začasne rabe.
9
·
- iz tretje alineje 134. člena tega zakona prostorske izvedbene pogoje, čas začasne rabe in način vzpostavitve prvotnega stanja po preteku časa izvajanja začasne rabe.
10
−
(7) Občina sprejme sklep o lokacijski preveritvi ter ga skupaj z elaboratom in mnenji nosilcev urejanja prostora, objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
10
+
(7) Občina sprejme sklep o lokacijski preveritvi in ga objavi v uradnem glasilu občine. Sklep o lokacijski preveritvi se skupaj z elaboratom in mnenji nosilcev urejanja prostora objavi tudi v prostorskem informacijskem sistemu.
11
·
(8) Sklepa o lokacijski preveritvi ni dopustno spreminjati ali dopolnjevati.
11
·
(8) Sklepa o lokacijski preveritvi ni dopustno spreminjati ali dopolnjevati.
1
·
(1) Sklep o lokacijski preveritvi, s katerim je bila odobrena pobuda za lokacijsko preveritev za namen iz prve alineje prvega odstavka 134. člena tega zakona, se po kratkem postopku v skladu s tretjim odstavkom 125. člena tega zakona ali ob naslednjih spremembah in dopolnitvah OPN vključi v OPN. Spremembe obstoječih stavbnih zemljišč ali nova stavbna zemljišča občina vnese v evidenco stavbnih zemljišč.
1
·
(1) Sklep o lokacijski preveritvi, s katerim je bila odobrena pobuda za lokacijsko preveritev za namen iz prve alineje prvega odstavka 134. člena tega zakona, se po kratkem postopku v skladu s tretjim odstavkom 125. člena tega zakona ali ob naslednjih spremembah in dopolnitvah OPN vključi v OPN. Spremembe obstoječih stavbnih zemljišč ali nova stavbna zemljišča občina vnese v evidenco stavbnih zemljišč.
2
−
(2) Sklep o lokacijski preveritvi za namen iz druge alineje prvega odstavka 134. člena tega zakona velja dve leti. Če investitor v tem času vloži popolno vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, sklep o lokacijski preveritvi velja do odločitve o tem gradbenem dovoljenju. 2.6 Tehnična posodobitev
2
+
(2) Sklep o lokacijski preveritvi za namen iz druge alineje prvega odstavka 134. člena tega zakona velja pet let. Če investitor v tem času vloži vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, sklep o lokacijski preveritvi velja do odločitve o tem gradbenem dovoljenju. 2.6 Tehnična posodobitev
1
·
(1) S tehnično posodobitvijo se zagotavlja ažurnost grafičnega dela prostorskega izvedbenega akta, razen lokacijske preveritve, s katastrom nepremičnin.
1
·
(1) S tehnično posodobitvijo se zagotavlja ažurnost grafičnega dela prostorskega izvedbenega akta, razen lokacijske preveritve, s katastrom nepremičnin.
2
·
(2) Tehnična posodobitev se izvede v postopku priprave prostorskega izvedbenega akta. Tehnična posodobitev se lahko izvede tudi s samostojnim postopkom sprememb in dopolnitev prostorskega izvedbenega akta v skladu s 142. členom tega zakona, pri čemer se ne sme načrtovati novih prostorskih ureditev oziroma določati nove izvedbene regulacije prostora.
2
·
(2) Tehnična posodobitev se izvede v postopku priprave prostorskega izvedbenega akta. Tehnična posodobitev se lahko izvede tudi s samostojnim postopkom sprememb in dopolnitev prostorskega izvedbenega akta v skladu s 142. členom tega zakona, pri čemer se ne sme načrtovati novih prostorskih ureditev oziroma določati nove izvedbene regulacije prostora.
3
−
(3) Tehnično posodobljen prostorski izvedbeni akt izdelata pooblaščeni prostorski načrtovalec in pooblaščeni inženir s področja geodezije, kot ju določajo predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.
3
+
(3) Tehnično posodobljen prostorski izvedbeni akt izdelata pooblaščeni prostorski načrtovalec in pooblaščeni inženir s področja geodezije ali geodet z geodetsko izkaznico, kot jih določajo predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.
4
−
(4) Tehnični posodobitvi se priloži izjava prostorskega načrtovalca in pooblaščenega inženirja s področja geodezije, s katero potrjujeta, da so izpolnjene zahteve iz drugega odstavka tega člena.
4
+
(4) Tehnični posodobitvi se priložijo izjave prostorskega načrtovalca in pooblaščenega inženirja s področja geodezije ali geodeta z geodetsko izkaznico iz prejšnjega odstavka ter občinskega urbanista, s katerimi potrjujejo, da so izpolnjene zahteve iz drugega odstavka tega člena.
5
·
(5) Prva tehnična posodobitev se izvede za celotno območje prostorskega izvedbenega akta.
5
·
(5) Prva tehnična posodobitev se izvede za celotno območje prostorskega izvedbenega akta.
1
·
(1) Samostojni postopek tehnične posodobitve občinskega prostorskega izvedbenega akta se začne s sklepom, ki ga sprejme župan.
1
·
(1) Samostojni postopek tehnične posodobitve občinskega prostorskega izvedbenega akta se začne s sklepom, ki ga sprejme župan.
2
·
(2) Občina osnutek tehnično posodobljenega občinskega prostorskega izvedbenega akta objavi v prostorskem informacijskem sistemu. Javnosti se omogoči dajanje predlogov in pripomb na objavljeno gradivo v roku, ki ni krajši od 15 dni. Na podlagi pripomb javnosti občina pripravi predlog tehnično posodobljenega občinskega prostorskega izvedbenega akta.
2
·
(2) Občina osnutek tehnično posodobljenega občinskega prostorskega izvedbenega akta objavi v prostorskem informacijskem sistemu. Javnosti se omogoči dajanje predlogov in pripomb na objavljeno gradivo v roku, ki ni krajši od 15 dni. Na podlagi pripomb javnosti občina pripravi predlog tehnično posodobljenega občinskega prostorskega izvedbenega akta.
3
·
(3) Občinski svet sprejme predlog tehnično posodobljenega občinskega prostorskega izvedbenega akta s sklepom ter ga objavi v uradnem glasilu občine in prostorskem informacijskem sistemu.
3
·
(3) Občinski svet sprejme predlog tehnično posodobljenega občinskega prostorskega izvedbenega akta s sklepom ter ga objavi v uradnem glasilu občine in prostorskem informacijskem sistemu.
4
−
(4) Postopek tehnične posodobitve iz tega člena se smiselno uporablja tudi za tehnično posodobitev DPN, uredbe o najustreznejši varianti in državnega prostorskega ureditvenega načrta.
4
+
(4) Postopek tehnične posodobitve iz tega člena se smiselno uporablja tudi za tehnično posodobitev DPN, uredbe o najustreznejši varianti in državnega prostorskega ureditvenega načrta. 2.7 Sočasna obravnava občinskega prostorskega izvedbenega akta in dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja
5
−
5. poglavje: ZAČASNI UKREPI ZA ZAVAROVANJE PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA
−
+
1
+
Sočasno s postopkom priprave ciljne spremembe OPN, postopkom OPPN ali lokacijske preveritve se lahko z mnenjedajalci obravnava in uskladi tudi dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, izdelana v skladu s predpisi, ki urejajo graditev (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja), če se ne spreminja osnovna namenska raba prostora, ne gre za poseg za katerega je treba izvesti predhodni postopek oziroma presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja oziroma izdajo integralnega gradbenega dovoljenja in občina presodi, da je sočasna obravnava primerna z vidika urejanja prostora v občini.
+
1
+
(1) Sočasna obravnava iz prejšnjega člena se izvede na pobudo investitorja, ki zagotovi osnutek prostorskega izvedbenega akta in dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pobuda z osnutkom prostorskega izvedbenega akta in dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja se vloži pri občini, v kateri je nepremičnina.
+
2
+
(2) Občinski urbanist preveri:
+
3
+
- skladnost osnutka prostorskega izvedbenega akta s cilj prostorskega razvoja občine;
+
4
+
- skladnost dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z osnutkom prostorskega izvedbenega akta.
+
5
+
(3) Če občinski urbanist presodi, da je osnutek prostorskega izvedbenega akta skladen s cilj prostorskega razvoja občine in da je dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja skladna z osnutkom prostorskega izvedbenega akta, občina izda sklep o nadomestilu stroškov sočasne obravnave.
+
6
+
(4) Občina objavi osnutek prostorskega izvedbenega akta iz prejšnjega člena in dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja v prostorskem informacijskem sistemu in skliče lokacijsko obravnavo z nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci, ne prej kot v 30 dneh od objave. Nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci v roku iz prejšnjega stavka, vsak za svoje delovno področje, predložijo zahtevo za dopolnitev osnutka prostorskega izvedbenega akta ali dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, spremembo ali dopolnitev načrtovanih rešitev ali predložijo mnenje, da k načrtovanim rešitvam nimajo pripomb. Nosilcu urejanja prostora ali mnenjedajalcu, ki je predložil mnenje brez pripomb, se ni treba udeležiti lokacijske obravnave. Lokacijske obravnave se obvezno udeležita odgovorni vodja izdelave prostorskega izvedbenega akta in vodja izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (vodja projektiranja).
+
7
+
(5) Občina pripravi zapisnik lokacijske obravnave, ki ga sestavljajo tudi predlog prostorskega izvedbenega akta, dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in dokumentacija morebitnih usklajevanj po lokacijski obravnavi ter ga v 15 dneh po lokacijski obravnavi in zaključenih usklajevanjih pošlje vsem nosilcem urejanja prostora in mnenjedajalcem. Ti v 30 dneh potrdijo zapisnik lokacijske obravnave oziroma predložijo pripombe k zapisniku. Če nosilec urejanja prostora ali mnenjedajalec v roku iz prejšnjega stavka pripomb ne predloži, se šteje, da se z zapisnikom strinja.
+
8
+
(6) Usklajeni zapisnik potrdijo občinski urbanist, izdelovalec prostorskega izvedbenega akta in vodja projektiranja dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave se šteje kot pridobljena mnenja vseh nosilcev urejanja prostora k prostorskemu izvedbenemu aktu. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave nadomešča mnenja mnenjedajalcev v skladu z zakonom, ki ureja graditev, šteje, da so k nameravani gradnji pridobljena ustrezna mnenja mnenjedajalcev v skladu z zakonom, ki ureja graditev in šteje, da je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj mnenjedajalcev.
+
9
+
(7) Občina kadarkoli v času po objavi osnutka prostorskega izvedbenega akta in dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja iz četrtega odstavka tega člena ter pred obravnavo predloga prostorskega izvedbenega akta na občinskem svetu osnutek prostorskega izvedbenega akta in dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja javno razgrne za 30 dni. Javnost ima v tem času možnost predložitve predlogov in pripomb. O javni objavi se pisno obvestijo lastniki zadevnih zemljišč in sosednjih zemljišč.
+
10
+
(8) Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, za tiste posege, za katere je bila dokumentacija izdelana in obravnava v postopku iz prvega do četrtega odstavka tega člena, mora biti vložena v treh letih od uveljavitve prostorskega izvedbenega akta.
+
1
+
(1) Za izvedbo sočasne obravnave občina investitorju zaračuna nadomestilo stroškov, ki ji nastanejo v tem postopku.
+
2
+
(2) Občina določi stroške sočasne obravnave z odlokom, v postopku posamične sočasne obravnave pa jih določi s sklepom. Plačilo nadomestila stroškov je pogoj za sočasno obravnavo.
+
3
+
(3) Prihodki iz sočasne obravnave so namenski vir občine za financiranje nalog urejanja prostora.
+
4
+
5. poglavje: ZAČASNI UKREPI ZA ZAVAROVANJE PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA
1
−
(1) V območjih, kjer je oskrba objektov zagotovljena prek javnih omrežij, je samooskrba objektov dopustna le, če:
1
+
(1) Samooskrba objektov je dopustna na območjih, na katerih ni predvidena oskrba prek javnih omrežij.
2
−
- predpisi, ki urejajo varstvo okolja, oskrbo z energijo, rabo obnovljivih virov energije ter zagotavljanje in izvajanje občinskih gospodarskih javnih služb ne določajo obveznosti priključevanja oziroma uporabe posamezne komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture, ter
2
+
(2) Samooskrba objektov na območjih, na katerih je oskrba objektov zagotovljena prek javnih omrežij, je dopustna, če področni predpisi, ki urejajo področja oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, oskrbe z električno energijo, oskrbe s plinom, oskrbe s toploto iz distribucijskih sistemov, ne določajo obveznosti priključevanja oziroma uporabe posamezne komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture.
3
−
- ni prepovedana s prostorskim izvedbenim aktom.
3
+
(3) Samooskrba objektov s področja oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter oskrbe z električno energijo na območjih, na katerih je predvidena oskrba prek javnih omrežij, vendar zemljišča še niso opremljena, je dopustna do zagotovitve pogojev za priključitev na javno omrežje, če področni predpisi ne določajo drugače.
4
−
(2) Samooskrba objektov na področju oskrbe s pitno vodo ter področju odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode je dopustna le za objekte v območjih, kjer ni predvidena oskrba prek javnih omrežij.
4
+
(4) Ne glede na prejšnji odstavek in predpise, ki urejajo področje oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, samooskrba objektov na področju oskrbe s pitno vodo oziroma na področju odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode do zagotovitve pogojev za priključitev ni dopustna:
5
−
(3) Samooskrba objektov na področju oskrbe s pitno vodo oziroma na področju odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode v območjih, kjer je predvidena oskrba preko javnih omrežij, in zemljišča še niso opremljena, je dopustna le do zagotovitve opremljenosti stavbnega zemljišča z javnim vodovodnim oziroma kanalizacijskim omrežjem.
5
+
- na območjih opremljanja iz 163. člena tega zakona ali
6
−
(4) V posameznih območjih opremljanja iz programa opremljanja stavbnih zemljišč iz 163. člena tega zakona samooskrba ni dopustna.
6
+
- na območjih, na katerih je s prostorskim izvedbenim aktom za načrtovane prostorske ureditve načrtovana tudi gradnja komunalne opreme.
7
−
(5) Ne glede na prejšnji odstavek je:
−
8
−
- začasno dopustna samooskrba na področju odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode do zagotovitve opremljenosti stavbnega zemljišča z javnim kanalizacijskim omrežjem;
−
9
−
- dopustna samooskrba na področju oskrbe z energijo, če to dopuščajo področni predpisi.
−
1
·
(1) S programom opremljanja stavbnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: program opremljanja) občina načrtuje izvajanje opremljanja stavbnih zemljišč v posameznih območjih opremljanja. Program opremljanja je podlaga za finančno načrtovanje občine za investicije v zvezi z opremljanjem stavbnih zemljišč in odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo.
1
·
(1) S programom opremljanja stavbnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: program opremljanja) občina načrtuje izvajanje opremljanja stavbnih zemljišč v posameznih območjih opremljanja. Program opremljanja je podlaga za finančno načrtovanje občine za investicije v zvezi z opremljanjem stavbnih zemljišč in odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo.
2
·
(2) Posamezno območje opremljanja iz prejšnjega odstavka je območje funkcionalno zaokroženih komunalno neopremljenih ali delno opremljenih stavbnih zemljišč, v katerem je s prostorskim izvedbenim aktom predvidena nova prostorska ureditev, za katero je treba zgraditi novo komunalno opremo oziroma drugo gospodarsko javno infrastrukturo.
2
·
(2) Posamezno območje opremljanja iz prejšnjega odstavka je območje funkcionalno zaokroženih komunalno neopremljenih ali delno opremljenih stavbnih zemljišč, v katerem je s prostorskim izvedbenim aktom predvidena nova prostorska ureditev, za katero je treba zgraditi novo komunalno opremo oziroma drugo gospodarsko javno infrastrukturo.
3
−
(3) Program opremljanja se sprejme po uveljavitvi prostorskega izvedbenega akta, s katerim se podrobneje določajo prostorske ureditve v območju opremljanja.
3
+
(3) S programom opremljanja se določijo:
4
−
(4) S programom opremljanja se določijo:
−
5
·
- območje opremljanja, ki se določi tako, da ga je mogoče grafično prikazati v katastru nepremičnin;
4
·
- območje opremljanja, ki se določi tako, da ga je mogoče grafično prikazati v katastru nepremičnin;
6
·
- nova komunalna oprema in druga gospodarska javna infrastruktura;
5
·
- nova komunalna oprema in druga gospodarska javna infrastruktura;
7
·
- roki za izvedbo in etapnost opremljanja;
6
·
- roki za izvedbo in etapnost opremljanja;
8
·
- finančna sredstva za izvedbo opremljanja;
7
·
- finančna sredstva za izvedbo opremljanja;
9
·
- podlage za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo.
8
·
- podlage za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo.
10
−
(5) Nova komunalna oprema in druga gospodarska javna infrastruktura iz druge alineje prejšnjega odstavka sta komunalna oprema in druga gospodarska javna infrastruktura, ki jo je treba izvesti za opremljanje stavbnih zemljišč v območju opremljanja.
9
+
(4) Za novo komunalno opremo iz prejšnjega odstavka se ne štejejo:
+
10
+
- vzdrževanje, obnavljanje ali nadomeščanje obstoječe komunalne opreme, ki je namenjeno nemotenemu delovanju te komunalne opreme,
+
11
+
- prilagajanje obstoječe komunalne opreme oskrbnim in tehničnim standardom ter
+
12
+
- odpravljanje manjših pomanjkljivosti na obstoječi komunalni opremi, ki onemogočajo njeno nemoteno delovanje.
+
13
+
(5) Nova komunalna oprema in druga gospodarska javna infrastruktura iz druge alineje prejšnjega odstavka sta komunalna oprema in druga gospodarska javna infrastruktura, ki jo je treba izvesti za opremljanje stavbnih zemljišč v območju opremljanja. Za novo komunalno opremo se šteje tudi že zgrajena komunalna oprema, ki jo je občina zgradila v zadnjih desetih letih za opremljanje stavbnih zemljišč na območju opremljanja in je še ni vključila v program opremljanja oziroma zanjo še ni odmerila komunalnega prispevka za novo komunalno opremo.
11
·
(6) Roki za izvedbo opremljanja se določijo v okviru prihodnjih petih let. Pri določitvi rokov se upošteva, da mora občina pričeti s prvimi aktivnosti za opremljanje zemljišč na podlagi programa opremljanja najpozneje v naslednjem letu po začetku veljavnosti programa opremljanja.
14
·
(6) Roki za izvedbo opremljanja se določijo v okviru prihodnjih petih let. Pri določitvi rokov se upošteva, da mora občina pričeti s prvimi aktivnosti za opremljanje zemljišč na podlagi programa opremljanja najpozneje v naslednjem letu po začetku veljavnosti programa opremljanja.
12
·
(7) Občina načrtuje finančna sredstva za izvedbo nove komunalne opreme v načrtu razvojnih programov občinskega proračuna. Če ob začetku veljavnosti programa opremljanja finančna sredstva za izvedbo opremljanja na posameznem območju opremljanja še niso vključena v načrt razvojnih programov občinskega proračuna, jih občina vanj vključi pri naslednji letni dopolnitvi občinskega proračuna.
15
·
(7) Občina načrtuje finančna sredstva za izvedbo nove komunalne opreme v načrtu razvojnih programov občinskega proračuna. Če ob začetku veljavnosti programa opremljanja finančna sredstva za izvedbo opremljanja na posameznem območju opremljanja še niso vključena v načrt razvojnih programov občinskega proračuna, jih občina vanj vključi pri naslednji letni dopolnitvi občinskega proračuna.
13
·
(8) Občina mora na zahtevo ministrstva temu v 15 dneh po prejemu zahteve predložiti poročilo o izvajanju aktivnosti opremljanja in vključitvi načrtovanih finančnih sredstev za izvedbo opremljanja v občinski proračun.
16
·
(8) Občina mora na zahtevo ministrstva temu v 15 dneh po prejemu zahteve predložiti poročilo o izvajanju aktivnosti opremljanja in vključitvi načrtovanih finančnih sredstev za izvedbo opremljanja v občinski proračun.
14
·
(9) Podlage za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo iz četrtega odstavka tega člena so:
17
·
(9) Podlage za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo iz četrtega odstavka tega člena so:
15
·
- obračunska območja nove komunalne opreme,
18
·
- obračunska območja nove komunalne opreme,
16
·
- skupni in obračunski stroški nove komunalne opreme,
19
·
- skupni in obračunski stroški nove komunalne opreme,
17
·
- obračunski stroški nove komunalne opreme na enoto mere,
20
·
- obračunski stroški nove komunalne opreme na enoto mere,
18
·
- merila za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo.
21
·
- merila za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo.
19
·
(10) Program opremljanja se izdela na podlagi elaborata programa opremljanja, ki vsebuje besedilni del ter se izdela v digitalni in analogni obliki. Pri pripravi elaborata se upoštevajo prostorski izvedbeni akti, projektna dokumentacija za novo komunalno opremo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, in elaborati ekonomike, če so bili izdelani.
22
·
(10) Program opremljanja se izdela na podlagi elaborata programa opremljanja, ki vsebuje besedilni del ter se izdela v digitalni in analogni obliki. Pri pripravi elaborata se upoštevajo prostorski izvedbeni akti, projektna dokumentacija za novo komunalno opremo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, in elaborati ekonomike, če so bili izdelani.
20
−
(11) Če občina za opremljanje stavbnih zemljišč sklene pogodbe o opremljanju v skladu s 167. členom tega zakona, ne izdela programa opremljanja za to območje.
23
+
(11) Če se program opremljanja v skladu s tretjim odstavkom 165. člena tega zakona sprejme kot del OPPN, s katerim se določajo prostorske ureditve na območju opremljanja, je elaborat programa opremljanja spremljajoče gradivo OPPN.
+
24
+
(12) V primeru iz prejšnjega odstavka se elaborat ekonomike iz 68. člena tega zakona izdela samo za vsebine, ki se nanašajo na družbeno infrastrukturo.
+
25
+
(13) Če občina za opremljanje stavbnih zemljišč sklene pogodbe o opremljanju v skladu s 167. členom tega zakona, ne izdela programa opremljanja za to območje.
1
·
(1) Obračunsko območje posamezne vrste nove komunalne opreme iz prve alineje devetega odstavka prejšnjega člena je območje, v katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme, oziroma območje njene uporabe. Obračunsko območje se določi tako, da ga je mogoče grafično prikazati v katastru nepremičnin.
1
·
(1) Obračunsko območje posamezne vrste nove komunalne opreme iz prve alineje devetega odstavka prejšnjega člena je območje, v katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme, oziroma območje njene uporabe. Obračunsko območje se določi tako, da ga je mogoče grafično prikazati v katastru nepremičnin.
2
·
(2) Skupni stroški posamezne vrste nove komunalne opreme iz druge alineje devetega odstavka prejšnjega člena obsegajo vse stroške, povezane s projektiranjem in gradnjo posamezne vrste nove komunalne opreme za opremljanje stavbnih zemljišč na posameznem območju opremljanja. Izraženi so v eurih.
2
·
(2) Skupni stroški posamezne vrste nove komunalne opreme iz druge alineje devetega odstavka prejšnjega člena obsegajo vse stroške, povezane s projektiranjem in gradnjo posamezne vrste nove komunalne opreme za opremljanje stavbnih zemljišč na posameznem območju opremljanja. Izraženi so v eurih.
3
·
(3) Obračunski stroški posamezne vrste nove komunalne opreme iz tretje alineje devetega odstavka prejšnjega člena so tisti del skupnih stroškov posamezne vrste nove komunalne opreme, ki bremenijo določljive zavezance za plačilo komunalnega prispevka za novo komunalno opremo in se financirajo iz sredstev, zbranih s plačili komunalnih prispevkov za novo komunalno opremo. Izraženi so v eurih.
3
·
(3) Obračunski stroški posamezne vrste nove komunalne opreme iz tretje alineje devetega odstavka prejšnjega člena so tisti del skupnih stroškov posamezne vrste nove komunalne opreme, ki bremenijo določljive zavezance za plačilo komunalnega prispevka za novo komunalno opremo in se financirajo iz sredstev, zbranih s plačili komunalnih prispevkov za novo komunalno opremo. Izraženi so v eurih.
4
·
(4) Obračunski stroški posamezne vrste nove komunalne opreme na enoto mere iz tretje alineje devetega odstavka prejšnjega člena so obračunski stroški posamezne vrste nove komunalne opreme, preračunani na kvadratni meter gradbene parcele stavbe in kvadratni meter bruto tlorisne površine objekta. Izraženi so v eurih na kvadratni meter.
4
·
(4) Obračunski stroški posamezne vrste nove komunalne opreme na enoto mere iz tretje alineje devetega odstavka prejšnjega člena so obračunski stroški posamezne vrste nove komunalne opreme, preračunani na kvadratni meter gradbene parcele stavbe in kvadratni meter bruto tlorisne površine objekta. Izraženi so v eurih na kvadratni meter.
5
·
(5) Merila za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo so:
5
·
(5) Merila za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo so:
6
·
- površina gradbene parcele stavbe,
6
·
- površina gradbene parcele stavbe,
7
·
- bruto tlorisna površina objekta,
7
·
- bruto tlorisna površina objekta,
8
·
- razmerje med deležem gradbene parcele stavbe in deležem površine objekta.
8
·
- razmerje med deležem gradbene parcele stavbe in deležem površine objekta.
+
9
+
(6) Ne glede na prejšnji odstavek površina gradbene parcele ni merilo pri odmeri komunalnega prispevka za novo komunalno opremo za pomožne objekte, ki so stavbe in za stavbe, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, razvrščajo med enostavne objekte.
+
10
+
(7) Ne glede na peti odstavek tega člena se pri odmeri komunalnega prispevka za novo komunalno opremo uporabi računska gradbena parcela:
+
11
+
- za stavbe, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, razvrščajo med nezahtevne objekte in niso pomožni objekti;
+
12
+
- za stavbe, ki se gradijo na zemljiščih, ki niso stavbna;
+
13
+
- v drugih primerih, v katerih površina gradbene parcele ni določena.
+
14
+
(8) Ne glede na peti odstavek tega člena se pri odmeri akontacije komunalnega prispevka za novo komunalno opremo namesto površine gradbene parcele upošteva površina, ki se v skladu z 235. členom tega zakona šteje za urejeno zazidljivo zemljišče.
+
15
+
(9) Način določitve računske gradbene parcele iz sedmega odstavka tega člena podrobneje predpiše vlada.
1
·
(1) Program opremljanja vsebuje besedilni in grafični del.
1
·
(1) Program opremljanja vsebuje besedilni in grafični del.
2
·
(2) Programu opremljanja se dodeli identifikacijska številka, pod katero se objavi v prostorskem informacijskem sistemu. Tam se objavi tudi elaborat iz desetega odstavka 163. člena tega zakona.
2
·
(2) Programu opremljanja se dodeli identifikacijska številka, pod katero se objavi v prostorskem informacijskem sistemu. Tam se objavi tudi elaborat iz desetega odstavka 163. člena tega zakona.
3
−
(3) Program opremljanja sprejme občina z odlokom.
3
+
(3) Program opremljanja sprejme občina z odlokom. Program opremljanja se sprejme kot samostojni odlok ali kot sestavni del OPPN, s katerim se načrtujejo prostorske ureditve na območju opremljanja.
4
·
(4) Glede objave programa opremljanja se smiselno uporablja 57. člen tega zakona, glede osebnih podatkov pa 59. člen tega zakona.
4
·
(4) Glede objave programa opremljanja se smiselno uporablja 57. člen tega zakona, glede osebnih podatkov pa 59. člen tega zakona.
5
−
(5) Občina mora na zahtevo ministrstva temu v 15 dneh po prejemu zahteve predložiti veljavne programe opremljanja.
5
+
(5) Občina mora na zahtevo ministrstva temu v 15 dneh po prejemu zahteve predložiti veljavne programe opremljanja in njihove elaborate.
6
·
(6) Program opremljanja se lahko spremeni in dopolni, dokler se komunalna oprema šteje za novo v skladu s petim odstavkom 227. člena tega zakona.
6
·
(6) Program opremljanja se lahko spremeni in dopolni, dokler se komunalna oprema šteje za novo v skladu s petim odstavkom 227. člena tega zakona.
7
−
(7) Program opremljanja se po začetku veljavnosti spremeni ali dopolni s ponovno določitvijo podlag za odmero komunalnega prispevka iz prve, druge oziroma tretje alineje devetega odstavka 163. člena tega zakona, če se:
7
+
(7) Program opremljanja se spremeni ali dopolni s ponovno določitvijo podlag za odmero komunalnega prispevka iz prve, druge oziroma tretje alineje devetega odstavka 163. člena tega zakona, če se:
8
·
- spremeni prostorski izvedbeni akt, ki je podlaga za odmero komunalnega prispevka na način, da to vpliva na določitev podlag za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo;
8
·
- spremeni prostorski izvedbeni akt, ki je podlaga za odmero komunalnega prispevka na način, da to vpliva na določitev podlag za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo;
9
−
- skupni stroški iz drugega odstavka 164. člena, obračunski stroški iz tretjega odstavka 164. člena oziroma obračunski stroški nove komunalne opreme na enoto mere iz četrtega odstavka 164. člena tega zakona spremenijo za kot 20 odstotkov.
9
+
- skupni stroški iz drugega odstavka 164. člena, obračunski stroški iz tretjega odstavka 164. člena oziroma obračunski stroški nove komunalne opreme na enoto mere iz četrtega odstavka 164. člena tega zakona spremenijo za več kot 20 odstotkov.
10
−
(8) Če občina po začetku veljavnosti programa opremljanja ugotovi, da opremljanja ni mogoče zagotoviti v rokih, določenih v programu opremljanja, se program opremljanja spremeni ali dopolni tako, da se določijo novi roki za izvedbo opremljanja v skladu s šestim odstavkom 163. člena tega zakona.
10
+
(8) Če občina po začetku veljavnosti programa opremljanja in pred sklenitvijo pogodbe o priključitvi v skladu z 239. členom tega zakona ugotovi, da opremljanja ni mogoče zagotoviti v rokih, določenih v programu opremljanja, se program opremljanja spremeni ali dopolni tako, da se določijo novi roki za izvedbo opremljanja v skladu s šestim odstavkom 163. člena tega zakona. Končni rok za izvedbo opremljanja se lahko podaljša za največ dve leti.
11
·
(9) Vlada podrobneje predpiše vsebino iz 163. in 164. člena tega zakona, obliko in način priprave programa opremljanja iz tega člena ter elaborata iz desetega odstavka 163. člena tega zakona.
11
·
(9) Vlada podrobneje predpiše vsebino iz 163. in 164. člena tega zakona, obliko in način priprave programa opremljanja iz tega člena ter elaborata iz desetega odstavka 163. člena tega zakona.
1
−
(1) Investitor in občina se lahko s pogodbo o opremljanju dogovorita, da bo investitor namesto občine zgradil del komunalne opreme ali celotno komunalno opremo za opremljanje zemljišč, na katerih namerava graditi, in jo nato brezplačno predal občini.
1
+
(1) Ne glede na drugi odstavek 157. člena in prvi odstavek 166. člena tega zakona se investitor in občina lahko s pogodbo dogovorita, da bo investitor v imenu občine zgradil del ali celotno komunalno opremo za opremljanje zemljišč, na katerih namerava graditi, ali del te in jo nato neodplačno predal občini.
2
·
(2) Stroške gradnje komunalne opreme, predvidene v pogodbi, nosi investitor. Če se investitor in občina ne dogovorita drugače, investitor nosi vse stroške gradnje komunalne opreme, ki bi jih nosila občina, če bi zemljišča v skladu s programom opremljanja opremljala sama. Če se nova komunalna oprema iz tretje alineje šestega odstavka tega člena posredno ali neposredno priključuje na obstoječo komunalno opremo oziroma bremeni že zgrajeno komunalno opremo, je investitor dolžen plačati pripadajoči del komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, ki se izračuna v skladu s predpisom iz sedmega odstavka 228. člena tega zakona.
2
·
(2) Stroške gradnje komunalne opreme, predvidene v pogodbi, nosi investitor. Če se investitor in občina ne dogovorita drugače, investitor nosi vse stroške gradnje komunalne opreme, ki bi jih nosila občina, če bi zemljišča v skladu s programom opremljanja opremljala sama. Če se nova komunalna oprema iz tretje alineje šestega odstavka tega člena posredno ali neposredno priključuje na obstoječo komunalno opremo oziroma bremeni že zgrajeno komunalno opremo, je investitor dolžen plačati pripadajoči del komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, ki se izračuna v skladu s predpisom iz sedmega odstavka 228. člena tega zakona.
3
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek občina po uradni dolžnosti ponovno odloči o odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, če investitor ne izpolni obveznosti po pogodbi o opremljanju in objekte kljub temu priključi na obstoječo komunalno opremo.
3
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek občina po uradni dolžnosti ponovno odloči o odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, če investitor ne izpolni obveznosti po pogodbi o opremljanju in objekte kljub temu priključi na obstoječo komunalno opremo.
4
−
(4) Če je v območju opremljanja več lastnikov, in posamezni lastniki zemljišč ne sodelujejo pri opremljanju stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju, se jim odmeri komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo v celoti, razen če na podlagi dogovora med investitorjem, ki z občino sklene pogodbo o opremljanju, sodelujejo pri sofinanciranju gradnje komunalne opreme in lahko to dokažejo.
4
+
(4) Če je v območju opremljanja več lastnikov, in posamezni lastniki zemljišč ne sodelujejo pri opremljanju stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju, se jim odmeri komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo v celoti, razen če na podlagi dogovora z investitorjem, ki z občino sklene pogodbo o opremljanju, sodelujejo pri sofinanciranju gradnje komunalne opreme in lahko to dokažejo.
5
·
(5) Občina lahko sklene pogodbo o opremljanju, če ima sprejete podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje celotne občine v skladu z 230. členom tega zakona ali če za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo uporablja predpis iz petega odstavka 231. člena tega zakona ter sredstva za opremljanje niso načrtovana v občinskem proračunu za tekoče in prihodnje leto.
5
·
(5) Občina lahko sklene pogodbo o opremljanju, če ima sprejete podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje celotne občine v skladu z 230. členom tega zakona ali če za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo uporablja predpis iz petega odstavka 231. člena tega zakona ter sredstva za opremljanje niso načrtovana v občinskem proračunu za tekoče in prihodnje leto.
6
·
(6) Pogodba o opremljanju vsebuje:
6
·
(6) Pogodba o opremljanju vsebuje:
7
·
- seznam parcel, ki jih bo opremljal investitor;
7
·
- seznam parcel, ki jih bo opremljal investitor;
8
·
- navedbo obstoječe komunalne opreme v tem območju;
8
·
- navedbo obstoječe komunalne opreme v tem območju;
9
·
- navedbo nove komunalne opreme, ki jo bo zagotovil investitor;
9
·
- navedbo nove komunalne opreme, ki jo bo zagotovil investitor;
10
·
- navedbo obstoječe komunalne opreme, na katero bo investitor priključil novo zgrajeno komunalno opremo iz prejšnje alineje, in pogoje za priključitev novo zgrajene komunalne opreme na obstoječo komunalno opremo;
10
·
- navedbo obstoječe komunalne opreme, na katero bo investitor priključil novo zgrajeno komunalno opremo iz prejšnje alineje, in pogoje za priključitev novo zgrajene komunalne opreme na obstoječo komunalno opremo;
11
·
- rok, v katerem bo investitor zgradil manjkajočo komunalno opremo in jo predal občini;
11
·
- rok, v katerem bo investitor zgradil manjkajočo komunalno opremo in jo predal občini;
12
·
- zagotovilo, da se bo območje opremljalo na podlagi projektne dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, s katero soglaša občina;
12
·
- zagotovilo, da se bo območje opremljalo na podlagi projektne dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, s katero soglaša občina;
13
·
- opredelitev nadzornega organa občine, ki bo izvajal nadzor nad kakovostjo izvedbe, skladnostjo izvedbe del s pogodbo o opremljanju in predajo komunalne opreme;
13
·
- opredelitev nadzornega organa občine, ki bo izvajal nadzor nad kakovostjo izvedbe, skladnostjo izvedbe del s pogodbo o opremljanju in predajo komunalne opreme;
14
·
- pravice in dolžnosti investitorja ter roke za odpravo morebitnih nepravilnosti, ugotovljenih pri občinskem nadzoru;
14
·
- pravice in dolžnosti investitorja ter roke za odpravo morebitnih nepravilnosti, ugotovljenih pri občinskem nadzoru;
15
·
- pravice in dolžnosti občine;
15
·
- pravice in dolžnosti občine;
16
−
- dogovor o bančni garanciji v višini največ 20 odstotkov vrednosti načrtovane komunalne opreme, s katero se zavarujeta predvideni obseg in rok del, ali druge primerljive oblike finančnega zavarovanja, ki se predložijo ob sklenitvi pogodbe o opremljanju;
16
+
- dogovor o bančni garanciji v višini največ 20 odstotkov vrednosti načrtovane komunalne opreme, s katero se zavaruje dobra izvedba pogodbenih obveznosti, ali druge primerljive oblike finančnega zavarovanja (menica, denarni depozit, izvršnica, poroštvo, zastava premoženja ipd.), ki se predložijo ob sklenitvi pogodbe o opremljanju oziroma najkasneje do prijave začetka gradnje;
17
−
- dogovor o bančni garanciji v višini največ 15 odstotkov vrednosti zgrajene komunalne opreme brez vključenih stroškov zemljišč, s katero se zavarujeta dobra izvedba del in odprava napak v garancijskem roku, ali druge primerljive oblike finančnega zavarovanja, ki se predložijo pred predajo komunalne opreme občini;
17
+
- dogovor o bančni garanciji v višini največ 15 odstotkov vrednosti zgrajene komunalne opreme brez vključenih stroškov zemljišč, s katero se zavaruje odprava napak v garancijskem roku, ali druge primerljive oblike finančnega zavarovanja (menica, denarni depozit, izvršnica, poroštvo, zastava premoženja ipd.), ki se predložijo pred predajo komunalne opreme občini;
18
·
- navedbo načina upoštevanja stroškov nove komunalne opreme, če se ta priključuje na obstoječo komunalno opremo, kar je podlaga za izračun pripadajočega dela komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo;
18
·
- navedbo načina upoštevanja stroškov nove komunalne opreme, če se ta priključuje na obstoječo komunalno opremo, kar je podlaga za izračun pripadajočega dela komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo;
19
·
- rok, v katerem občina ne bo spreminjala tistega dela prostorskega izvedbenega akta, ki je podlaga za investicije po tej pogodbi in bi lahko vplival na izvedljivost pogodbe o opremljanju; če občina v tem roku spremeni prostorski izvedbeni akt, odgovarja za povzročeno škodo.
19
·
- rok, v katerem občina ne bo spreminjala tistega dela prostorskega izvedbenega akta, ki je podlaga za investicije po tej pogodbi in bi lahko vplival na izvedljivost pogodbe o opremljanju; če občina v tem roku spremeni prostorski izvedbeni akt, odgovarja za povzročeno škodo.
20
−
(7) S sklenjeno pogodbo o opremljanju investitor pred upravnim organom, pristojnim za gradbene zadeve, izkazuje minimalno komunalno oskrbo objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Investitor lahko izkazuje minimalno komunalno oskrbo objekta na podlagi sklenjene pogodbe o opremljanju le, če še ni potekel rok za dokončanje gradnje in predajo komunalne opreme, naveden v pogodbi o opremljanju.
20
+
(7) S sklenjeno pogodbo o opremljanju investitor pred upravnim organom, pristojnim za gradbene zadeve izkazuje minimalno komunalno oskrbo objekta s komunalno opremo, ki je predmet pogodbe o opremljanju, in pravico graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev za gradnjo te komunalne opreme na zemljiščih v lasti občine. Investitor lahko izkazuje minimalno komunalno oskrbo objekta na podlagi sklenjene pogodbe o opremljanju le, če še ni potekel rok za dokončanje gradnje in predajo komunalne opreme, naveden v pogodbi o opremljanju.
21
·
(8) Pred primopredajo komunalne opreme investitor občini predloži finančno dokumentacijo s končnim obračunom. Finančna dokumentacija je podlaga za povečanje osnovnih sredstev v poslovnih knjigah občine ter določitev višine finančnega zavarovanja za dobro izvedbo del in odpravo napak v garancijskemu roku.
21
·
(8) Pred primopredajo komunalne opreme investitor občini predloži finančno dokumentacijo s končnim obračunom. Finančna dokumentacija je podlaga za povečanje osnovnih sredstev v poslovnih knjigah občine ter določitev višine finančnega zavarovanja za dobro izvedbo del in odpravo napak v garancijskemu roku.
22
·
(9) Investitor preda občini komunalno opremo s primopredajnim zapisnikom. Primopredaja je uspešna, če primopredajni zapisnik podpišeta občina in investitor ter investitor izroči finančno zavarovanje za dobro izvedbo del in odpravo napak v garancijskemu roku.
22
·
(9) Investitor preda občini komunalno opremo s primopredajnim zapisnikom. Primopredaja je uspešna, če primopredajni zapisnik podpišeta občina in investitor ter investitor izroči finančno zavarovanje za dobro izvedbo del in odpravo napak v garancijskemu roku.
23
·
(10) Občina na podlagi finančne dokumentacije iz osmega odstavka tega člena vpiše nabavno vrednost komunalne opreme v poslovne knjige v skladu s predpisi in standardi, ki urejajo računovodske evidence.
23
·
(10) Občina na podlagi finančne dokumentacije iz osmega odstavka tega člena vpiše nabavno vrednost komunalne opreme v poslovne knjige v skladu s predpisi in standardi, ki urejajo računovodske evidence.
24
·
(11) Občina mora prevzeti komunalno opremo, zgrajeno v skladu s pogodbo o opremljanju, ko je zanjo izdano uporabno dovoljenje in so zanjo urejene lastniške ali druge stvarnopravne pravice. Ne glede na to občini komunalne opreme ni treba prevzeti, dokler ni izdano vsaj eno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se bo priključil na to komunalno opremo. Če so se pri gradnji komunalne opreme izvajali posegi v prostor, za katere v skladu s predpisi, ki urejajo graditev ni treba pridobiti gradbenega oziroma uporabnega dovoljenja, občina prevzame tako komunalno opremo, če iz ugotovitev nadzornega organa občine izhaja, da je ta izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, in pogodbo o opremljanju ter so zanjo urejene lastniške ali druge stvarnopravne pravice.
24
·
(11) Občina mora prevzeti komunalno opremo, zgrajeno v skladu s pogodbo o opremljanju, ko je zanjo izdano uporabno dovoljenje in so zanjo urejene lastniške ali druge stvarnopravne pravice. Ne glede na to občini komunalne opreme ni treba prevzeti, dokler ni izdano vsaj eno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se bo priključil na to komunalno opremo. Če so se pri gradnji komunalne opreme izvajali posegi v prostor, za katere v skladu s predpisi, ki urejajo graditev ni treba pridobiti gradbenega oziroma uporabnega dovoljenja, občina prevzame tako komunalno opremo, če iz ugotovitev nadzornega organa občine izhaja, da je ta izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, in pogodbo o opremljanju ter so zanjo urejene lastniške ali druge stvarnopravne pravice.
25
·
3. oddelek: Komasacija v območju stavbnih zemljišč 3.1 Pogodbena komasacija
25
·
3. oddelek: Komasacija v območju stavbnih zemljišč 3.1 Pogodbena komasacija
1
·
(1) Gradbena parcela se določa objektom v območju stavbnih zemljišč, na podlagi tega zakona, podrobnejših pravil urejanja prostora in prostorskih izvedbenih aktov.
1
·
(1) Gradbena parcela se določa objektom v območju stavbnih zemljišč, na podlagi tega zakona, podrobnejših pravil urejanja prostora in prostorskih izvedbenih aktov.
2
·
(2) Gradbena parcela se ne določa za:
2
·
(2) Gradbena parcela se ne določa za:
3
·
- objekte, ki so pomožni objekti v skladu s tem zakonom;
3
·
- objekte, ki so pomožni objekti v skladu s tem zakonom;
4
·
- enostavne in nezahtevne objekte v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
4
·
- enostavne in nezahtevne objekte v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
5
·
- gradbeno inženirske objekte, ki so linijski objekti in se gradijo pod zemeljskim površjem ali potekajo nad njim.
5
·
- gradbeno inženirske objekte, ki so linijski objekti in se gradijo pod zemeljskim površjem ali potekajo nad njim.
6
−
(3) Gradbena parcela obsega prostorsko oziroma funkcionalno medsebojno povezano zemljišče na katerem, nad ali pod katerim je načrtovan objekt, obstoječ objekt ali drugo zemljišče, ki je trajno namenjeno za redno rabo tega objekta. Gradbena parcela tega objekta obsega tudi zemljišče na katerem, nad ali pod katerim je predviden pomožni objekt ali stoji obstoječ pomožni objekt, in zemljišče, ki je trajno namenjeno redni rabi tega pomožnega objekta.
6
+
(3) Gradbena parcela obsega prostorsko in funkcionalno medsebojno povezano zemljišče na katerem, nad ali pod katerim je načrtovan objekt, obstoječ objekt in drugo zemljišče, ki je trajno namenjeno za redno rabo tega objekta. Gradbena parcela tega objekta obsega tudi zemljišče na katerem, nad ali pod katerim je predviden pomožni objekt ali stoji obstoječ pomožni objekt, in zemljišče, ki je trajno namenjeno redni rabi tega pomožnega objekta. Pri obstoječih objektih gradbena parcela šteje za prostorsko in funkcionalno medsebojno povezano zemljišče tudi v primeru, če jo deli občinska javna cesta, nekategorizirana cesta ali zemljišče razglašeno za javno dobro.
7
−
(4) Če se določeno zemljišče uporablja za redno rabo dveh ali več objektov, se lahko tem določi tudi skupna gradbena parcela.
7
+
(4) Če se določeno zemljišče uporablja za redno rabo dveh ali več objektov, se lahko tem določi tudi skupna gradbena parcela. Skupna gradbena parcela se ne more določiti za gradnjo enostanovanjskih stavb, razen za skupne dovoze, skupne komunalne površine ali skupne zelene in grajene površine.
8
·
(5) Sestavine gradbene parcele so:
8
·
(5) Sestavine gradbene parcele so:
9
·
- ena ali več parcel;
9
·
- ena ali več parcel;
10
·
- območja stvarne služnosti;
10
·
- območja stvarne služnosti;
11
·
- območja stavbnih pravic v skladu s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin.
11
·
- območja stavbnih pravic v skladu s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin.
12
·
(6) Ne glede na prejšnji odstavek so lahko sestavine gradbene parcele gradbeno inženirskega objekta, ki ni stavba v skladu s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin, tudi deli parcel.
12
·
(6) Ne glede na prejšnji odstavek so lahko sestavine gradbene parcele gradbeno inženirskega objekta, ki ni stavba v skladu s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin, tudi deli parcel.
13
·
(7) V velikost gradbene parcele se ne vštevajo površine za dostop do nje in izvedba priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.
13
·
(7) V velikost gradbene parcele se ne vštevajo površine za dostop do nje in izvedba priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.
14
·
(8) Občina v postopku projektiranja objektov v skladu z zakonom, ki ureja graditev, da mnenje k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja glede skladnosti gradbene parcele s prostorskim izvedbenim aktom.
14
·
(8) Občina v postopku projektiranja objektov v skladu z zakonom, ki ureja graditev, da mnenje k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja glede skladnosti gradbene parcele s prostorskim izvedbenim aktom.
15
−
(9) Investitor mora imeti izkazano pravico graditi, v skladu z zakonom, ki ureja graditev, na vseh sestavinah gradbene parcele.
15
+
(9) Investitor mora imeti izkazano pravico graditi, v skladu z zakonom, ki ureja graditev, na vseh sestavinah gradbene parcele, razen izjem v skladu z zakonom, ki ureja graditev.
16
−
(10) Gradbena parcela se določi v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
16
+
(10) Gradbena parcela se določi v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja ter v projektni dokumentaciji za legalizacijo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
+
17
+
(11) Sestavine gradbene parcele iz petega odstavka tega člena morajo biti za stavbe določene in evidentirane v katastru nepremičnin najpozneje do vložitve zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja. Če sestavine gradbene parcele sestavljajo tudi območja stvarne služnosti ali območja stavbne pravice, mora biti območje že povezano s pravico vpisano v zemljiško knjigo in v kataster nepremičnin prevzet identifikator pravice iz zemljiške knjige.
+
18
+
(12) Ne glede na tretji, peti in deveti odstavek tega člena, se pri obstoječih stavbah, pri katerih se v skladu z zakonom, ki ureja graditev, v postopkih rekonstrukcije, prizidave ali spremembe namembnosti obstoječe stavbe, pravica graditi za nadzemne dele obstoječih stavb, ki segajo nad sosednje nepremičnine, izkazuje s soglasjem upravljavca javnega dobra ali njeno izkazovanje ni potrebno, na teh delih gradbena parcela ne določa.
+
19
+
(13) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se gradbena parcela določa tudi objektom, ki se načrtujejo z občinskim podrobnim prostorskim načrtom na kmetijskih zemljiščih, v skladu s 3.ea členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 - ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 - ZUNPEOVE).
1
·
(1) Gradbena parcela stavbe se vpiše v kataster nepremičnin.
1
·
(1) Gradbena parcela stavbe se vpiše v kataster nepremičnin.
2
−
(2) Gradbena parcela stavbe ali skupna gradbena parcela stavbe se v kataster nepremičnin praviloma vpiše kot ena parcela, razen:
2
+
(2) Gradbena parcela stavbe ali skupna gradbena parcela stavbe se v kataster nepremičnin vpiše kot ena parcela, razen:
3
−
- pri stavbah, ki se zaradi posebnih fizičnih lastnosti ali iz drugih razlogov niso mogle zgraditi na eni parceli ali
3
+
- pri stavbah, ki se zaradi posebnih fizičnih lastnosti ali iz drugih razlogov niso mogle zgraditi na eni parceli, ali
4
−
- če je gradbena parcela stavbe ali skupna gradbena parcela stavbe na parcelah pri katerih v zemljiški knjigi ni mogoča poočitev združitve parcel.
4
+
- če je gradbena parcela stavbe ali skupna gradbena parcela stavbe na parcelah, za katere v zemljiški knjigi ni mogoča poočitev združitve parcel.
5
−
(3) Gradbena parcela gradbeno inženirskega objekta se evidentira v evidenci stavbnih zemljišč na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
5
+
(3) Gradbena parcela gradbeno-inženirskega objekta se evidentira v evidenci stavbnih zemljišč na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
6
·
(4) Gradbena parcela stavbe je določena z identifikacijsko oznako gradbene parcele stavbe.
6
·
(4) Gradbena parcela stavbe je določena z identifikacijsko oznako gradbene parcele stavbe.
7
·
(5) Identifikacijsko oznako iz prejšnjega odstavka določi upravni organ, pristojen za graditev v uporabnem dovoljenju.
7
·
(5) Identifikacijsko oznako iz prejšnjega odstavka določi upravni organ, pristojen za graditev v uporabnem dovoljenju.
8
−
(6) Identifikacijsko oznako iz četrtega odstavka tega člena upravni organ pristojen za graditev pridobi v prostorskem informacijskem sistemu (eGraditev).
8
+
(6) Upravni organ, pristojen za graditev, v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ugotovi, ali:
9
−
(7) Pred določitvijo identifikacijske oznake iz četrtega odstavka tega člena upravni organ pristojen za graditev ugotovi, ali:
−
10
·
- so vse sestavine gradbene parcele stavbe iz petega odstavka prejšnjega člena vpisane v kataster nepremičnin;
9
·
- so vse sestavine gradbene parcele stavbe iz petega odstavka prejšnjega člena vpisane v kataster nepremičnin;
11
−
- ima investitor izkazano pravico graditi na vseh sestavinah gradbene parcele;
10
+
- je gradbena parcela stavbe skladna z gradbeno parcelo, določeno v gradbenem dovoljenju, ob upoštevanju dopustnih odstopanj v skladu z zakonom, ki ureja graditev;
12
−
- je gradbena parcela stavbe skladna z gradbeno parcelo, določeno v gradbenem dovoljenju, ob upoštevanju dopustnih odstopanj v skladu z zakonom, ki ureja graditev.
11
+
- ima investitor izkazano pravico graditi na vseh sestavinah gradbene parcele stavbe.
13
−
(8) Če niso izpolnjeni pogoji za določitev identifikacijske oznake gradbene parcele stavbe, se šteje, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu z zakonom, ki ureja graditev.
12
+
(7) Če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, upravni organ, pristojen za graditev, iz prostorskega informacijskega sistema (eGraditev) pridobi identifikacijsko oznako gradbene parcele stavbe in jo zapiše v uporabno dovoljenje.
14
−
(9) Če je gradbena parcela stavbe sestavljena iz več parcel oziroma območij stavbnih pravic oziroma območij stvarne služnosti, se pri vseh parcelah, ki sestavljajo gradbeno parcelo stavbe, na podlagi pravnomočnega uporabnega dovoljenja po uradni dolžnosti v zemljiško knjigo vpiše zaznamba gradbene parcele stavbe.
13
+
(8) Če niso izpolnjeni pogoji za določitev identifikacijske oznake gradbene parcele stavbe iz šestega odstavka tega člena, se šteje, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu z zakonom, ki ureja graditev.
15
−
(10) Spremembe mej parcel, ki sestavljajo gradbeno parcelo stavbe, niso dovoljene, razen pod pogoji iz 194. člena tega zakona.
14
+
(9) Spremembe mej parcel, ki sestavljajo gradbeno parcelo stavbe, niso dovoljene, razen pod pogoji iz 194. člena tega zakona.
16
−
(11) Spremembe mej parcel, na katerih so območja stvarne služnosti ali območja stavbnih pravic, ki sestavljajo gradbeno parcelo stavbe, so dovoljene pod pogoji:
15
+
(10) Spremembe mej parcel, na katerih so območja stvarne služnosti ali območja stavbnih pravic, ki sestavljajo gradbeno parcelo stavbe, so dovoljene pod pogoji:
17
−
- iz 194. in 196. člena tega zakona, če sprememba meje parcela posega v območja stvarne služnosti ali območja stavbnih pravic, ali
16
+
- iz 194. in 196. člena tega zakona, če sprememba meje parcele posega v območja stvarne služnosti ali območja stavbnih pravic, ali
18
·
- iz 196. člena tega zakona, če sprememba meje parcele ne posega v območja stvarne služnosti ali območja stavbnih pravic.
17
·
- iz 196. člena tega zakona, če sprememba meje parcele ne posega v območja stvarne služnosti ali območja stavbnih pravic.
19
−
(12) Če stavba stoji na tuji nepremičnini, nad ali pod njo na podlagi stavbne pravice, mora lastnik nepremičnine zagotoviti evidentiranje gradbene parcele stavbe kot ene parcele, ko stavba postane sestavina nepremičnine zaradi prenehanja stavbne pravice.
18
+
(11) Če stavba stoji na tuji nepremičnini, nad ali pod njo na podlagi stavbne pravice, mora lastnik nepremičnine zagotoviti evidentiranje gradbene parcele stavbe kot ene parcele, ko stavba postane sestavina nepremičnine zaradi prenehanja stavbne pravice.
+
19
+
(12) Ne glede na določbe petega odstavka 190. člena in prve alineje šestega odstavka tega člena, se pri stavbah, katerim je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred 1. januarjem 2026 in so v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, za sestavine gradbene parcele štejejo tudi stvarna služnost in stavbna pravica, ki sta vpisani v zemljiško knjigo. V takšnem primeru se pri evidentiranju gradbene parcele stavbe v kataster nepremičnin, na parcelah na katerih je vpisana stvarna služnost ali stavbna pravica, gradbena parcela stavbe grafično ne prikaže, temveč se gradbena parcela stavbe določi le atributno z zapisom identifikacijske oznake gradbene parcele.
+
20
+
(13) Določbe tega člena se ne uporabljajo v postopkih izdaje uporabnega dovoljenja za obstoječe stavbe, ki imajo skladno z zakonom, ki ureja graditev predpisane drugačne postopke pridobitve uporabnega dovoljenja.
+
1
+
(1) Če je gradbena parcela sestavljena iz več parcel oziroma območij stavbnih pravic, morajo biti v uporabnem dovoljenju vse parcele in stavbne pravice kot nepremičnine označene z identifikacijskimi znaki, s katerimi so vpisane v zemljiški knjigi.
+
2
+
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravnomočnega uporabnega dovoljenja pri osnovnih pravnih položajih vseh parcel in stavbnih pravic kot nepremičnin, ki sestavljajo gradbeno parcelo, po uradni dolžnosti vpiše zaznambo gradbene parcele na podlagi obvestila upravnega organa, ki je izdal uporabno dovoljenje.
+
3
+
(3) Upravni organ mora obvestilo iz prejšnjega odstavka poslati zemljiškoknjižnemu sodišču v osmih dneh po pravnomočnosti uporabnega dovoljenja in mu priložiti uporabno dovoljenje s potrdilom o pravnomočnosti.
+
4
+
(4) Pri zaznambi gradbene parcele se vpiše identifikacijska oznaka gradbene parcele iz sedmega odstavka 191. člena tega zakona.
+
5
+
(5) Prvi do četrti odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vpis določitve gradbene parcele obstoječi stavbi na podlagi pravnomočne odločbe o določitvi gradbene parcele obstoječi stavbi iz 193. člena tega zakona in sprememb gradbene parcele na podlagi pravnomočne odločbe o spremembi gradbene parcele iz 194. člena tega zakona.
1
·
(1) Če je gradbena parcela stavbe sestavljena iz več parcel, se lastninska pravica na njih lahko prenaša samo skupaj.
1
·
(1) Če je gradbena parcela stavbe sestavljena iz več parcel, se lastninska pravica na njih lahko prenaša samo skupaj.
2
−
(2) Določba prejšnjega odstavka smiselno enako velja za stavbno pravico ali stvarno služnost, na podlagi katere se zagotavlja redna raba stavbe.
2
+
(2) Prejšnji odstavek smiselno enako velja za stavbno pravico, na podlagi katere se zagotavlja redna raba stavbe.
3
−
(3) Notar ne overi podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu, s katerim se prenaša lastninska pravica ali stavbna pravica na nepremičnini, če iz zaznambe iz devetega odstavka 191. člena tega zakona izhaja, da je nepremičnina del gradbene parcele stavbe, in če se lastninska pravica ali stavbna pravica ne prenaša na vseh parcelah, ki sestavljajo to gradbeno parcelo stavbe.
3
+
(3) Notar ne overi podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu, s katerim se prenaša lastninska pravica ali stavbna pravica na nepremičnini, če iz zaznambe iz 191.a člena tega zakona izhaja, da je nepremičnina del gradbene parcele stavbe, in če se lastninska pravica ali stavbna pravica ne prenaša na vseh parcelah, ki sestavljajo to gradbeno parcelo stavbe.
4
−
(4) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za delitev solastnine gradbene parcele stavbe, ki ni evidentirana kot ena parcela.
4
+
(4) Omejitev iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja za:
+
5
+
- prenos parcele oziroma stavbne pravice, ki ima položaj skupnega dela stavbe v etažni lastnini oziroma pomožne nepremičnine, če je ta prenos posledica prenosa lastninske pravice na delu stavbe, ki ima položaj posameznega dela stavbe v etažni lastnini, oziroma na glavni nepremični,
+
6
+
- prenos lastninske pravice na parceli, ki je sestavina gradbene parcele stavbe v etažni lastnini, na lastnika posameznega dela te stavbe v etažni lastnini.
+
7
+
(5) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za delitev solastnine gradbene parcele stavbe, ki ni evidentirana kot ena parcela.
1
−
(1) Gradbeno parcelo stavbi, zgrajeni pred začetkom uporabe tega zakona (v nadaljnjem besedilu: obstoječa stavba), z odločbo o določitvi gradbene parcele obstoječi stavbi ugotovi upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, na zahtevo lastnika stavbe. Zahtevo lahko vložita tudi država ali občina, če za to izkažeta javni interes.
1
+
(1) Gradbeno parcelo stavbi, zgrajeni pred začetkom uveljavitve tega zakona (v nadaljnjem besedilu: obstoječa stavba), z odločbo o določitvi gradbene parcele obstoječi stavbi določi upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, na zahtevo lastnika stavbe. Zahtevo lahko vložita tudi država ali občina, če za to izkažeta javni interes.
2
−
(2) Zemljišče iz tretjega odstavka 190. člena tega zakona je tisto zemljišče, ki je določeno v:
2
+
(2) Gradbena parcela iz tretjega odstavka 190. člena tega zakona je tisto zemljišče, ki je določeno v:
3
−
- gradbenem dovoljenju, na podlagi katerega je bila zgrajena stavba;
3
+
- gradbenem dovoljenju, na podlagi katerega je bila zgrajena stavba,
4
−
- odločbi, na podlagi katere je bilo k stavbi določeno funkcionalno zemljišče na podlagi ZUN ali gradbena parcela na podlagi Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13, 22/14 - odl. US, 19/15, 61/17 - GZ in 66/17 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZGO-1) ali
4
+
- odločbi o legalizaciji,
5
−
- odločbi o ugotovitvi pripadajočega zemljišča k stavbi v skladu s predpisi, ki urejajo vzpostavitev etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanju pripadajočega zemljišča.
5
+
- odločbi, na podlagi katere je bilo k stavbi določeno funkcionalno zemljišče na podlagi ZUN ali gradbena parcela na podlagi Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13, 22/14 - odl. US, 19/15, 61/17 - GZ in 66/17 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZGO-1),
6
−
(3) Ne glede na prvo in drugo alinejo prejšnjega odstavka lahko lastnik stavbe, občina ali država zahtevajo, da se kot zemljišče iz tretjega odstavka 190. člena tega zakona določi stavbno zemljišče, ki je bilo do začetka uporabe tega zakona v naravi urejeno in dejansko uporabljano kot gradbena parcela stavbe, če ima lastnik stavbe na vseh sestavinah gradbene parcele pridobljeno lastninsko ali drugo stvarno pravico, ki izkazuje pravico graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Tako določena gradbena parcela stavbe ne more presegati morebitne največje površine gradbene parcele stavbe, določene v prostorskem izvedbenem aktu.
6
+
- odločbi o ugotovitvi pripadajočega zemljišča k stavbi v skladu s predpisi, ki urejajo vzpostavitev etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanju pripadajočega zemljišča ali
+
7
+
- domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja v skladu z zakonom, ki ureja graditev.
+
8
+
(3) Ne glede na prvo, drugo, tretjo in peto alinejo prejšnjega odstavka lahko lastnik stavbe, občina ali država zahteva, da se kot gradbena parcela iz tretjega odstavka 190. člena tega zakona določi stavbno zemljišče, ki je bilo do uveljavitve tega zakona v naravi urejeno in dejansko uporabljano kot gradbena parcela stavbe, če iz listine iz prejšnjega odstavka in pripadajoče dokumentacije zaradi pomanjkanja podatkov ni mogoče določiti gradbene parcele, ali pripadajoča dokumentacija ne obstaja in ima lastnik stavbe na vseh sestavinah gradbene parcele pridobljeno lastninsko ali drugo stvarno pravico, ki izkazuje pravico graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Tako določena gradbena parcela stavbe ne more presegati morebitne največje površine gradbene parcele stavbe, določene v prostorskem izvedbenem aktu.
7
·
(4) Zahtevi za določitev gradbene parcele obstoječi stavbi se priloži listina iz drugega odstavka tega člena s pripadajočo dokumentacijo.
9
·
(4) Zahtevi za določitev gradbene parcele obstoječi stavbi se priloži listina iz drugega odstavka tega člena s pripadajočo dokumentacijo.
8
−
(5) Če iz listine iz drugega odstavka tega člena s pripadajočo dokumentacijo izhaja drugačno parcelno stanje, kot je določeno v katastru nepremičnin v času vložitve zahteve za določitev gradbene parcele obstoječi stavbi, se zahtevi priloži tudi dokumentacija iz prve alineje sedmega odstavka tega člena, s katero se rekonstruirajo in ponovno določijo sestavine gradbene parcele obstoječi stavbi, kot je bila določena v listini iz drugega odstavka tega člena.
10
+
(5) Če iz listine iz drugega odstavka tega člena s pripadajočo dokumentacijo izhaja drugačno parcelno stanje, kot je določeno v katastru nepremičnin v času vložitve zahteve za določitev gradbene parcele obstoječi stavbi, se zahtevi priloži tudi dokumentacija iz prve alineje šestega odstavka tega člena, s katero se rekonstruirajo in ponovno določijo sestavine gradbene parcele obstoječi stavbi, kot je bila določena v listini iz drugega odstavka tega člena.
9
−
(6) Če iz listine iz prve in druge alineje drugega odstavka tega člena in pripadajoče dokumentacije zaradi pomanjkanja podatkov ni mogoče določiti gradbene parcele, se gradbena parcela obstoječe stavbe lahko določi le na podlagi tretjega odstavka tega člena.
11
+
(6) Če se gradbena parcela obstoječi stavbi določa na podlagi tretjega odstavka tega člena, se zahtevi priložita tudi:
10
−
(7) Če se gradbena parcela obstoječi stavbi določa na podlagi tretjega odstavka tega člena se zahtevi priloži tudi:
−
11
·
- del projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, ki določa gradbeno parcelo;
12
·
- del projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, ki določa gradbeno parcelo;
12
−
- mnenje občine glede skladnosti gradbene parcele, z veljavnim prostorskim izvedbenim aktom; pri izdaji mnenja se smiselno upoštevajo določila zakona, ki ureja graditev.
13
+
- mnenje občine ali ministrstva glede skladnosti gradbene parcele, z veljavnim prostorskim izvedbenim aktom; pri izdaji mnenja se smiselno upoštevajo določila zakona, ki ureja graditev.
13
−
(8) Če iz listine iz drugega in sedmega odstavka tega člena in pripadajoče dokumentacije ali na podlagi projektne dokumentacije iz prve alineje prejšnjega odstavka izhaja, da gradbeno parcelo sestavlja eden ali več delov parcel ali območje stavbne pravice oziroma območje stvarne služnosti, ki ni vpisano v kataster nepremičnin, je treba pred izdajo odločbe o določitvi gradbene parcele obstoječi stavbi urediti sestavine gradbene parcele, kot jih določa peti odstavek 190. člena tega zakona.
14
+
(7) Če iz listine iz drugega odstavka tega člena in pripadajoče dokumentacije ali na podlagi projektne dokumentacije iz prve alineje prejšnjega odstavka izhaja, da gradbeno parcelo sestavlja eden ali več delov parcel ali območje stavbne pravice oziroma območje stvarne služnosti, ki ni vpisano v kataster nepremičnin, je treba pred izdajo odločbe o določitvi gradbene parcele obstoječi stavbi urediti sestavine gradbene parcele, kot jih določa peti odstavek 190. člena tega zakona.
14
−
(9) Stranka v postopku je predlagatelj določitve gradbene parcele stavbe. Če je predlagatelj določitve gradbene parcele stavbe država ali občina je stranka v postopku tudi lastnik stavbe, ki se ji predlaga določitev gradbene parcele stavbe.
15
+
(8) Stranka v postopku je predlagatelj določitve gradbene parcele stavbe. Če je predlagatelj določitve gradbene parcele stavbe država ali občina, je stranka v postopku tudi lastnik stavbe, ki se ji predlaga določitev gradbene parcele stavbe.
15
−
(10) Če je obstoječa stavba v lasti več oseb, je zahteva za določitev njene gradbene parcele posel rednega upravljanja stavbe.
16
+
(9) Če je obstoječa stavba v lasti več oseb, je zahteva za določitev njene gradbene parcele posel rednega upravljanja stavbe.
16
−
(11) Če so na podlagi listin iz drugega in osmega odstavka tega člena določljive vse sestavine gradbene parcele, kot jih določa peti odstavek 190. člena tega zakona in ima lastnik stavbe na vseh sestavinah gradbene parcele pridobljeno lastninsko ali drugo stvarno pravico, ki izkazuje pravico graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, upravni organ z odločbo o določitvi gradbene parcele obstoječi stavbi določi identifikacijsko oznako gradbene parcele.
17
+
(10) Če so na podlagi listin iz drugega odstavka tega člena s pripadajočo dokumentacijo ali listin iz drugega odstavka in dokumentacije iz šestega odstavka tega člena določljive vse sestavine gradbene parcele, kot jih določa peti odstavek 190. člena tega zakona, in ima lastnik stavbe na vseh sestavinah gradbene parcele pridobljeno lastninsko ali drugo stvarno pravico, ki izkazuje pravico graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, upravni organ z odločbo o določitvi gradbene parcele obstoječi stavbi določi identifikacijsko oznako gradbene parcele.
17
−
(12) Če niso izpolnjeni pogoji za določitev identifikacijske oznake gradbene parcele obstoječi stavbi, upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja zahtevo zavrne.
18
+
(11) Če niso izpolnjeni pogoji za določitev identifikacijske oznake gradbene parcele obstoječi stavbi, upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, zahtevo zavrne.
18
−
(13) Zoper odločbo o določitvi gradbene parcele obstoječi stavbi je dovoljena pritožba v osmih dneh od njene vročitve.
19
+
(12) Zoper odločbo o določitvi gradbene parcele obstoječi stavbi je dovoljena pritožba v osmih dneh od njene vročitve.
19
−
(14) Na podlagi pravnomočne odločbe o določitvi gradbene parcele obstoječi stavbi, upravni organ pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, po uradni dolžnosti predlaga spremembe vpisov v katastru nepremičnin. Če je gradbena parcela obstoječe stavbe sestavljena iz več parcel oziroma območij stavbnih pravic oziroma območij stvarne služnosti, upravni organ predlaga sodišču vpis zaznambe gradbene parcele stavbe v zemljiški knjigi.
20
+
(13) Na podlagi pravnomočne odločbe o določitvi gradbene parcele obstoječi stavbi, upravni organ pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, po uradni dolžnosti predlaga spremembe vpisov v katastru nepremičnin. Če je gradbena parcela obstoječe stavbe sestavljena iz več parcel oziroma območij stavbnih pravic oziroma območij stvarne služnosti upravni organ pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja v skladu s 191.a členom predlaga vpis zaznambe gradbene parcele stavbe v zemljiški knjigi.
20
−
(15) Ta člen se ne uporablja za stavbe, ki jim je najprej treba določiti pripadajoče zemljišče v skladu s predpisi, ki urejajo vzpostavitev etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanje pripadajočega zemljišča.
21
+
(14) Ta člen se ne uporablja za stavbe, ki jim je najprej treba določiti pripadajoče zemljišče v skladu s predpisi, ki urejajo vzpostavitev etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanje pripadajočega zemljišča.
1
−
(1) Gradbena parcela stavbe se lahko spremeni z odločbo o spremembi gradbene parcele stavbe, če so po predlagani spremembi izpolnjeni pogoji prostorskega izvedbenega akta za določitev gradbene parcele k tej stavbi in če ima predlagatelj na zemljiščih, ki sestavljajo novo gradbeno parcelo stavbe, pridobljeno lastninsko ali drugo stvarno pravico, ki izkazuje pravico graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
1
+
(1) Sprememba gradbene parcele stavbe pomeni zmanjšanje, povečanje ali preoblikovanje obstoječe gradbene parcele stavbe tako, da se gradbeni parceli stavbe odvzame ali doda ena ali več sestavin gradbene parcele stavbe, določene v petem odstavku 190. člena tega zakona. Za spremembo gradbene parcele stavbe gre tudi v primeru, če ena ali več sestavin gradbene parcele stavbe postane skupna gradbena parcela, ali če skupna gradbena parcela stavb postane sestavina nove gradbene parcele stavbe.
2
−
(2) Odločbo o spremembi gradbene parcele stavbi izda upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, na zahtevo lastnika parcel, na katerih je stavba. Zahtevo lahko vložita tudi država ali občina, če za to izkažeta javni interes.
2
+
(2) Za spremembo gradbene parcele stavbe se ne šteje, če se s katastrskim postopkom parcelacije (delitve, združitve ali preurejanjem parcel) ali z izravnavo meje spreminjajo samo sestavine v okviru gradbene parcele stavbe, zunanji obod gradbene parcele stavbe pa ostaja nespremenjen. V tem primeru upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, po uradni dolžnosti pripiše identifikacijsko oznako gradbene parcele stavbe novim sestavinam gradbene parcele stavbe in na podlagi pravnomočne odločbe izvedenega katastrskega postopka o tem obvesti zemljiško knjigo. Če se parcele, ki so v zemljiški knjigi zaznamovane z zaznambo gradbene parcele stavbe, v katastru nepremičnin združijo v eno parcelo, zemljiška knjiga po uradni dolžnosti zbriše zaznambe gradbene parcele pri starih parcelah in zaznambo izvede pri novi parceli.
3
−
(3) Zahtevi za spremembo gradbene parcele stavbe se priložita dokumenta iz sedmega odstavka prejšnjega člena.
3
+
(3) Za spremembo gradbene parcele stavbe se ne šteje, če se namesto stavbne pravice ali stvarne služnosti kot sestavina gradbene parcele opredeli zemljiška parcela v lasti lastnika stavbe na območjih, na katerih je bila gradbena parcela stavbe določena s stavbno pravico ali stvarno služnostjo.
4
−
(4) Če vsi lastniki skupne gradbene parcele zahtevajo, da se njeno zemljišče razdeli tako, da se vključi v gradbene parcele vseh ali posameznih stavb, ki jim je do zdaj pripadalo kot skupna gradbena parcela, upravni organ o takih spremembah gradbenih parcel odloči z eno odločbo.
4
+
(4) Za spremembo gradbene parcele stavbe se ne šteje postopek ureditve meje parcele na obodu gradbene parcele stavbe, v skladu s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin.
5
−
(5) Če je stavba v lasti več oseb, je zahteva za spremembo gradbene parcele stavbe posel, ki presega redno upravljanje.
5
+
(5) Gradbene parcele stavbe ni dovoljeno spreminjati s katastrskimi postopki, s katerimi se lahko v skladu s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin, spreminja meja parcele.
6
−
(6) V odločbi o spremembi gradbene parcele stavbe upravni organ, pristojen za gradbene zadeve:
6
+
(6) Gradbena parcela stavbe se spremeni z odločbo o spremembi gradbene parcele stavbe, če so po predlagani spremembi izpolnjeni pogoji prostorskega izvedbenega akta za določitev gradbene parcele k tej stavbi in če ima predlagatelj na zemljiščih, ki sestavljajo novo gradbeno parcelo stavbe, pridobljeno lastninsko ali drugo stvarno pravico, ki izkazuje pravico graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
7
−
- ugotovi s katerim gradbenim dovoljenjem je bila določena gradbena parcela stavbe;
7
+
(7) Odločbo o spremembi gradbene parcele stavbi izda upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, na zahtevo lastnika parcel, na katerih je stavba. Zahtevo lahko vloži tudi država ali občina, če za to izkažeta javni interes.
8
−
- na podlagi katerega uporabnega dovoljenja ali odločbe o določitvi gradbene parcele stavbi je bila gradbena parcela stavbe vpisana v kataster nepremičnin;
8
+
(8) Zahtevi za spremembo gradbene parcele stavbe se priložita dokumenta iz šestega odstavka prejšnjega člena.
+
9
+
(9) Če vsi lastniki skupne gradbene parcele zahtevajo, da se njeno zemljišče razdeli tako, da se vključi v gradbene parcele vseh ali posameznih stavb, ki jim je do zdaj pripadalo kot skupna gradbena parcela, upravni organ o takih spremembah gradbenih parcel odloči z eno odločbo.
+
10
+
(10) Če je stavba v lasti več oseb, je zahteva za spremembo gradbene parcele stavbe posel, ki presega redno upravljanje.
+
11
+
(11) V odločbi o spremembi gradbene parcele stavbe upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, ugotovi:
+
12
+
- s katerim gradbenim dovoljenjem je bila določena gradbena parcela stavbe;
+
13
+
- na podlagi katerega uporabnega dovoljenja ali odločbe o določitvi gradbene parcele obstoječi stavbi je bila gradbena parcela stavbe vpisana v kataster nepremičnin;
9
·
- katere so sestavine obstoječe gradbene parcele stavbe;
14
·
- katere so sestavine obstoječe gradbene parcele stavbe;
10
·
- katere so sestavine novo predlagane gradbene parcele stavbe in ali izpolnjujejo pogoje iz petega odstavka 190. člena tega zakona;
15
·
- katere so sestavine novo predlagane gradbene parcele stavbe in ali izpolnjujejo pogoje iz petega odstavka 190. člena tega zakona;
11
−
- ugotovi ali novo predlagana gradbena parcela stavbe izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena.
16
+
- ali novo predlagana gradbena parcela stavbe izpolnjuje pogoje iz šestega odstavka tega člena.
12
−
(7) Če so izpolnjeni pogoji iz četrte in pete alineje prejšnjega ostavka, upravni organ z odločbo o spremembi meje gradbene parcele stavbe določi novo identifikacijsko oznako gradbene parcele, ki nadomesti predhodno identifikacijsko oznako.
17
+
(12) Če sestavine novo predlagane gradbene parcele ne izpolnjujejo pogojev iz petega odstavka 190. člena tega zakona, je za spremembo gradbene parcele stavbe treba najprej izvesti katastrski postopek, v skladu s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin.
13
−
(8) Odločba o spremembi gradbene parcele stavbe dopolnjuje gradbeno dovoljenje in uporabno dovoljenje stavbe ali odločbo o določitvi gradbene parcele stavbi.
18
+
(13) Če so izpolnjeni pogoji iz četrte in pete alineje enajstega odstavka tega člena, upravni organ z odločbo o spremembi gradbene parcele stavbe določi novo identifikacijsko oznako gradbene parcele, ki nadomesti predhodno identifikacijsko oznako.
14
−
(9) Če niso izpolnjeni pogoji iz četrte in pete alineje šestega odstavka tega člena, upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja zahtevo zavrne.
19
+
(14) Odločba o spremembi gradbene parcele stavbe dopolnjuje gradbeno dovoljenje in uporabno dovoljenje stavbe ali odločbo o določitvi gradbene parcele obstoječi stavbi.
15
−
(10) Stranka v postopku je predlagatelj spremembe gradbene parcele stavbe. Če je predlagatelj spremembe gradbene parcele stavbe država ali občina, je stranka v postopku tudi lastnik stavbe, ki se ji predlaga sprememba gradbene parcele stavbe.
20
+
(15) Če niso izpolnjeni pogoji iz četrte in pete alineje enajstega odstavka tega člena, upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, zahtevo zavrne.
16
−
(11) Zoper odločbo o spremembi gradbene parcele stavbi je dovoljena pritožba v osmih dneh od njene vročitve.
21
+
(16) Stranka v postopku je predlagatelj spremembe gradbene parcele stavbe. Če je predlagatelj spremembe gradbene parcele stavbe država ali občina, je stranka v postopku tudi lastnik stavbe, ki se ji predlaga sprememba gradbene parcele stavbe.
17
−
(12) V odločbi o spremembi gradbene parcele stavbe upravni organ dovoli tudi potrebne spremembe vpisov v katastru nepremičnin. Na podlagi pravnomočne odločbe o spremembi gradbene parcele stavbe in izvedenih sprememb vpisov v katastru nepremičnin upravni organ sodišču predlaga izvedbo odločbe o spremembi gradbene parcele stavbe v zemljiški knjigi.
22
+
(17) Zoper odločbo o spremembi gradbene parcele stavbi je dovoljena pritožba v osmih dneh od njene vročitve.
18
−
(13) Če sestavine novo predlagane gradbene parcele ne izpolnjujejo pogojev iz petega odstavka 190. člena tega zakona, je za spremembo gradbene parcele stavbe treba najprej izvesti geodetski postopek spremembe mej sestavin gradbene parcele stavbe, v skladu s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin.
23
+
(18) V odločbi o spremembi gradbene parcele stavbe upravni organ dovoli spremembe vpisov v katastru nepremičnin. Na podlagi pravnomočne odločbe o spremembi gradbene parcele stavbe, upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, po uradni dolžnosti predlaga spremembe vpisov v katastru nepremičnin in zemljiški knjigi.
19
−
(14) Šteje se, da ne gre za spremembo gradbene parcele stavbe, če se spreminjajo samo sestavine gradbene parcele stavbe, območje gradbene parcele stavbe pa ostaja nespremenjeno. V tem primeru upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, po uradni dolžnosti pripiše identifikacijsko oznako gradbene parcele stavbe novim parcelam in na podlagi pravnomočne odločbe izvedenega geodetskega postopka po uradni dolžnosti predlaga zemljiški knjigi zaznambo gradbene parcele novim parcelam. Če se parcele, ki so v zemljiški knjigi zaznamovane z zaznambo gradbene parcele stavbe, v katastru nepremičnin združijo v eno parcelo, zemljiška knjiga po uradni dolžnosti zbriše zaznambe gradbene parcele pri starih parcelah in zaznambo izvede pri novi parceli.
−
1
·
(1) Gradbena parcela stavbe v celoti preneha z uničenjem stavbe, skupna gradbena parcela pa z uničenjem vseh stavb, ki jim pripada.
1
·
(1) Gradbena parcela stavbe v celoti preneha z uničenjem stavbe, skupna gradbena parcela pa z uničenjem vseh stavb, ki jim pripada.
2
·
(2) Gradbena parcela stavbe preneha na delu zemljišča, ki je vanjo vključeno, če na njem preneha stvarna pravica lastnika parcele, na kateri je stavba.
2
·
(2) Gradbena parcela stavbe preneha na delu zemljišča, ki je vanjo vključeno, če na njem preneha stvarna pravica lastnika parcele, na kateri je stavba.
3
·
(3) Gradbena parcela stavbe ne preneha, če stavba, zgrajena na podlagi stavbne pravice, postane sestavina zemljišča zaradi prenehanja stavbne pravice.
3
·
(3) Gradbena parcela stavbe ne preneha, če stavba, zgrajena na podlagi stavbne pravice, postane sestavina zemljišča zaradi prenehanja stavbne pravice.
4
·
(4) Upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, z odločbo ugotovi prenehanje gradbene parcele stavbe na zahtevo lastnika parcele stavbe, imetnika stavbne pravice, države ali občine in vsake druge osebe, ki za to izkaže pravni interes, postopek pa se lahko začne tudi po uradni dolžnosti.
4
·
(4) Upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, z odločbo ugotovi prenehanje gradbene parcele stavbe na zahtevo lastnika parcele stavbe, imetnika stavbne pravice, države ali občine in vsake druge osebe, ki za to izkaže pravni interes, postopek pa se lahko začne tudi po uradni dolžnosti.
5
−
(5) Na podlagi pravnomočne odločbe iz prejšnjega odstavka se po uradni dolžnosti izbrišeta gradbena parcela iz katastra nepremičnin in zaznamba gradbene parcele iz zemljiške knjige.
5
+
(5) Pristojna upravna enota po uradni dolžnosti obvesti upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, in zemljiško knjigo o prenehanju gradbene parcele stavbe. O izbrisu iz evidence in izbrisu zaznambe gradbene parcele stavbe organ, pristojen za geodetske zadeve in zemljiška knjiga odločita po uradni dolžnosti.
6
−
3. oddelek: Soglasje za spreminjanje meje parcele
6
+
3. oddelek: Omejitve v zvezi s spreminjanjem meje parcele in soglasje za spreminjanje meje parcele
1
−
(1) Če prostorski izvedbeni akt, za območja stavbnih zemljišč, določa pravila glede oblikovanja parcel ali določanja gradbenih parcel, se katastrski postopki, s katerimi se spreminjajo meje parcel, ne smejo izvajati v nasprotju s temi pravili.
1
+
(1) Če prostorski izvedbeni akt, za območja stavbnih zemljišč, določa pravila glede velikosti in oblik gradbenih parcel, se katastrski postopki, s katerimi se spreminjajo meje parcel, ne smejo izvajati v nasprotju s temi pravili.
2
·
(2) Če se katastrski postopek parcelacije ali izravnave meje izvaja na pobudo občine ali države, zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture ali zaradi ureditve lastninskega stanja obstoječe gospodarske javne infrastrukture in takšni katastrski postopki vplivajo na izpolnjevanje prostorsko izvedbenih pogojev obstoječih parcel ali pripadajočih zemljišč objektov, glede oblike ali velikosti gradbene parcele, mora občina ali država o tem seznaniti lastnika nepremičnine in po končanem katastrskem postopku dopustna odstopanja ustrezno urediti v prostorskem izvedbenem aktu.
2
·
(2) Če se katastrski postopek parcelacije ali izravnave meje izvaja na pobudo občine ali države, zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture ali zaradi ureditve lastninskega stanja obstoječe gospodarske javne infrastrukture in takšni katastrski postopki vplivajo na izpolnjevanje prostorsko izvedbenih pogojev obstoječih parcel ali pripadajočih zemljišč objektov, glede oblike ali velikosti gradbene parcele, mora občina ali država o tem seznaniti lastnika nepremičnine in po končanem katastrskem postopku dopustna odstopanja ustrezno urediti v prostorskem izvedbenem aktu.
3
·
(3) Na območjih, na katerih je z OPN predvidena priprava OPPN, od objave sklepa o pripravi OPPN do sprejema OPPN, niso dopustni katastrski postopki, s katerimi se spreminjajo meje parcel, razen če se s takšnimi katastrskimi postopki izvajajo pripravljalna dela, ki omogočajo načrtovane prostorske ureditve, ali so takšni katastrski postopki potrebni zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture oziroma zaradi ureditve lastninskega stanja obstoječe gospodarske javne infrastrukture.
3
·
(3) Na območjih, na katerih je z OPN predvidena priprava OPPN, od objave sklepa o pripravi OPPN do sprejema OPPN, niso dopustni katastrski postopki, s katerimi se spreminjajo meje parcel, razen če se s takšnimi katastrskimi postopki izvajajo pripravljalna dela, ki omogočajo načrtovane prostorske ureditve, ali so takšni katastrski postopki potrebni zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture oziroma zaradi ureditve lastninskega stanja obstoječe gospodarske javne infrastrukture.
4
·
(4) Pogoji za spreminjanje meje parcele se pridobijo v potrdilu o pogojih za spreminjanje meje parcele, ki vsebuje podatke o namenski rabi prostora, tiste določbe prostorskega izvedbenega akta, ki so pomembne za spreminjanje meje parcele, in navedbo začasnega ukrepa prepovedi spreminjanja meje parcele, če je ta vzpostavljen. Potrdilu se priloži tudi kopija grafičnega prikaza prostorskega izvedbenega akta.
4
·
(4) Pogoji za spreminjanje meje parcele se pridobijo v potrdilu o pogojih za spreminjanje meje parcele, ki vsebuje podatke o namenski rabi prostora, tiste določbe prostorskega izvedbenega akta, ki so pomembne za spreminjanje meje parcele, in navedbo začasnega ukrepa prepovedi spreminjanja meje parcele, če je ta vzpostavljen. Potrdilu se priloži tudi kopija grafičnega prikaza prostorskega izvedbenega akta.
5
·
(5) Potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele izda občina. Ima naravo potrdila iz uradne evidence in se izda v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek, proti plačilu upravne takse.
5
·
(5) Potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele izda občina. Ima naravo potrdila iz uradne evidence in se izda v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek, proti plačilu upravne takse.
6
−
prostorskim izvedbenim aktom
6
+
temi pravili
1
·
(1) Namen soglasja za spreminjanje meje parcele je zagotoviti in vzdrževati parcelno strukturo zemljišč, ki je v skladu z občinskim prostorskim izvedbenim aktom.
1
·
(1) Namen soglasja za spreminjanje meje parcele je zagotoviti in vzdrževati parcelno strukturo zemljišč, ki je v skladu z občinskim prostorskim izvedbenim aktom.
2
−
(2) Soglasje za spreminjanje meje parcele je treba pridobiti v postopkih pogodbene komasacije ter postopkih združitve in delitve parcel, izravnave meje in drugih postopkih, s katerimi se lahko v skladu s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin, spreminja meja parcele.
2
+
(2) Soglasje za spreminjanje meje parcele je treba pridobiti v katastrskih postopkih pogodbene komasacije ter postopkih združitve in delitve parcel, izravnave meje in drugih postopkih, s katerimi se lahko v skladu s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin, spreminja meja parcele za zemljišča, določena v tretjem in četrtem odstavku tega člena.
3
−
(3) Soglasje za spreminjanje meje parcele je treba pridobiti za spreminjanje mej gradbenih parcel stavb in pripadajočih zemljiščih stavb iz evidence stavbnih zemljišč.
3
+
(3) Soglasje za spreminjanje meje parcele je treba pridobiti, kadar se spreminjajo meje gradbenih parcel stavb in kadar se spreminjajo meje pripadajočih zemljiščih stavb iz evidence stavbnih zemljišč.
4
−
(4) Občina lahko z odlokom določi območje, v katerem je treba pridobiti soglasje za spreminjanje meje parcele, tudi za spreminjanje mej parcel. Območje se določi tako, da ga je mogoče grafično prikazati v katastru nepremičnin. Obvezo za pridobitev soglasja v tem območju občina vpiše na parcele v katastru nepremičnin.
4
+
(4) Soglasje za spreminjanje meje parcele je treba pridobiti tudi, kadar se spreminjajo meje parcel, če so parcele na območju, ki ga občina z odlokom določi kot območje, v katerem je treba pridobiti soglasje za spreminjanje meje parcele.
5
−
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko kot območje iz prejšnjega odstavka opredeli tudi območje iz druge alineje 144. člena tega zakona.
5
+
(5) Območje iz prejšnjega odstavka se določi tako, da ga je mogoče grafično prikazati v katastru nepremičnin. Občina obveznost za pridobitev soglasja na tem območju vpiše na parcele v katastru nepremičnin.
6
−
(6) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena soglasja za spreminjanje meje parcele ni treba pridobiti ob parcelaciji zaradi razlastitve ali upravni komasaciji.
6
+
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko kot območje iz prejšnjega odstavka opredeli tudi območje iz druge alineje 144. člena tega zakona.
7
−
(7) Odločba o komasacijskem soglasju iz 169. člena tega zakona se šteje kot soglasje za spreminjanje meje parcele.
7
+
(7) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena soglasja za spreminjanje meje parcele ni treba pridobiti ob parcelaciji zaradi razlastitve ali upravni komasaciji.
+
8
+
(8) Odločba o komasacijskem soglasju iz 169. člena tega zakona se šteje kot soglasje za spreminjanje meje parcele.
1
−
(1) Količinsko in časovno usklajeno zagotavljanje zemljišč in pravic na njih za prostorski razvoj se izvaja na podlagi načrta preskrbe in upravljanja zemljišč (v nadaljnjem besedilu: načrt preskrbe).
1
+
(1) Načrt preskrbe in upravljanja zemljišč (v nadaljnjem besedilu: načrt preskrbe) je razvojni dokument občine, za celovito načrtovanje in izvajanje ukrepov zemljiške politike.
2
−
(2) Načrt preskrbe vsebuje kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni del, pri čemer se šteje, da je kratki rok obdobje do dveh let, srednji rok od dveh do petih let, dolgi rok od pet do petnajst let.
2
+
(2) Z načrtom preskrbe se načrtujejo:
3
−
(3) Načrt preskrbe pripravi občina na podlagi razvojnih dokumentov občine in občinskih prostorskih aktov.
3
+
- ukrepi za izvajanje zemljiške politike, ki jih določa ta zakon, na območju celotne občine;
4
−
(4) Za oceno potreb po stavbnih in drugih zemljiščih se izdela strokovna podlaga, v kateri se:
4
+
- količinsko in časovno usklajeno zagotavljanje zemljišč in pravic na njih za prostorski razvoj občine;
+
5
+
- finančna sredstva za izvajanje ukrepov zemljiške politike;
+
6
+
- pridobivanje zemljišč, razpolaganje z njimi in upravljanje teh v skladu s predpisi, ki urejajo stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
+
7
+
(3) Načrt preskrbe vsebuje kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni del, pri čemer se šteje, da je kratek rok obdobje do dveh let, srednji rok od dveh do petih let, dolgi rok od pet do 15 let.
+
8
+
(4) Občina načrt preskrbe pripravi na podlagi svojih razvojnih dokumentov in občinskih prostorskih aktov.
+
9
+
(5) Za pripravo načrta preskrbe se pripravi strokovna podlaga, v kateri se:
+
10
+
- analizira izvajanje predhodnega načrta preskrbe;
5
·
- analizira stanje stavbnih zemljišč iz evidence stavbnih zemljišč;
11
·
- analizira stanje stavbnih zemljišč iz evidence stavbnih zemljišč;
6
−
- ocenijo potrebe po stavbnih zemljiščih za bivanje (stanovanja vseh vrst, zlasti javna najemna stanovanja), gospodarske dejavnosti in družbene infrastrukture, gospodarske javne službe in druge sektorske načrte občine po časovnih obdobjih iz drugega odstavka tega člena.
12
+
- oceni potreba po stavbnih zemljiščih za posamezne dejavnosti kot so: bivanje (stanovanja vseh vrst, zlasti javna najemna stanovanja), gospodarske dejavnosti, družbene infrastrukture itd.;
7
−
(5) Za pripravo strokovne podlage se uporabijo tudi strokovne podlage pripravljene v postopkih priprave prostorskih aktov, zlasti urbanistična zasnova, ocene demografskega razvoja, gospodarskega razvoja po gospodarskih dejavnostih ter razvoja občinske prometne infrastrukture in drugih občinskih infrastrukturnih omrežij.
13
+
- primerja razpoložljiva zemljišča in potrebe;
8
−
(6) Načrt preskrbe vsebuje besedilni in grafični del. Strokovna podlaga iz prejšnjega odstavka je spremljajoče gradivo načrta preskrbe.
14
+
- oceni potreba po nadomestitvenih kmetijskih ali gozdnih zemljiščih zaradi gradnje objektov gospodarske javne infrastrukture in objektov, ki se uporabljajo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
9
−
(7) Načrt preskrbe sprejme občinski svet.
15
+
- oceni potrebna finančna sredstva za izvajanje ukrepov zemljiške politike in oceni prejeta finančna sredstva iz naslova ukrepov zemljiške politike.
10
−
(8) Načrt preskrbe je podlaga za izvajanje ukrepov zemljiške politike v skladu s tem zakonom ter za pridobivanje zemljišč, razpolaganje z njimi in upravljanje teh v skladu s predpisi, ki urejajo stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
16
+
(6) Za pripravo strokovne podlage se uporabijo tudi strokovne podlage, pripravljene v postopkih priprave prostorskih aktov, kot so urbanistična zasnova in ocene demografskega razvoja, gospodarskega razvoja po gospodarskih dejavnostih ter razvoja občinske prometne infrastrukture in drugih občinskih infrastrukturnih omrežij.
+
17
+
(7) Načrt preskrbe vsebuje besedilni in grafični del.
+
18
+
(8) Besedilni del iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj:
+
19
+
- povzetke analiz iz strokovne podlage, določene v petem odstavku tega člena;
+
20
+
- usmeritve za izvajanje ukrepov za zagotavljanje zemljišč in pravic na njih za prostorski razvoj občine, glede na časovna obdobja iz tretjega odstavka tega člena;
+
21
+
- določitev območij izvajanja posameznih ukrepov zemljiške politike.
+
22
+
(9) Grafični del iz sedmega odstavka tega člena vsebuje pregledno karto načrta ukrepov zemljiške politike za vse ukrepe na celotnem območju občine, lahko pa tudi druge grafične prikaze.
+
23
+
(10) Strokovne podlage iz petega odstavka tega člena so spremljajoče gradivo načrta preskrbe.
+
24
+
(11) Načrt preskrbe sprejme občinski svet.
+
25
+
(12) Občina najpozneje v treh letih po sprejemu načrta preskrbe preveri njegovo izvajanje in ga na podlagi ugotovitev dopolni.
11
·
2. oddelek: Predkupna pravica države in občine
26
·
2. oddelek: Predkupna pravica države in občine
1
·
(1) Občina lahko določi območje predkupne pravice:
1
·
(1) Občina lahko določi območje predkupne pravice:
2
·
- na stavbnih zemljiščih;
2
·
- na stavbnih zemljiščih;
3
·
- v ureditvenem območju naselja;
3
·
- v ureditvenem območju naselja;
4
·
- v drugem ureditvenem območju;
4
·
- v drugem ureditvenem območju;
5
·
- na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih za graditev objektov gospodarske javne infrastrukture in objektov, ki se uporabljajo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
5
·
- na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih za graditev objektov gospodarske javne infrastrukture in objektov, ki se uporabljajo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
6
·
- v območju za dolgoročni razvoj naselja, kot je določen v OPN.
6
·
- v območju za dolgoročni razvoj naselja, kot je določen v OPN.
7
−
(2) Država lahko določi območje predkupne pravice v območju:
7
+
(2) Država lahko določi območje predkupne pravice v območju DPN, uredbe o najustreznejši varianti ali državnega prostorskega ureditvenega načrta. Država lahko določi območje predkupne pravice tudi na območjih za gradnjo javnih najemnih ali oskrbovanih stanovanj, določenih v občinskih prostorskih izvedbenih aktih.
8
−
- DPN,
−
9
−
- uredbe o najustreznejši varianti ali
−
10
−
- državnega prostorskega ureditvenega načrta.
−
11
·
(3) Območje predkupne pravice se določi tako, da ga je mogoče grafično prikazati v katastru nepremičnin.
8
·
(3) Območje predkupne pravice se določi tako, da ga je mogoče grafično prikazati v katastru nepremičnin.
12
·
(4) Območje predkupne pravice določi občinski svet z odlokom ali vlada z uredbo. Vlada lahko določi območje predkupne pravice z uredbo, s katero se sprejme državni prostorski izvedbeni akt.
9
·
(4) Območje predkupne pravice določi občinski svet z odlokom ali vlada z uredbo. Vlada lahko določi območje predkupne pravice z uredbo, s katero se sprejme državni prostorski izvedbeni akt.
1
−
(1) Lastnik nepremičnine, ki je v območju predkupne pravice, mora nepremičnino pred prodajo najprej ponuditi v odkup državi ali občini kot nosilcu predkupne pravice. O ponudbi in pogojih prodaje, vsebovanih v ponudbi, se lastnik nepremičnine z državo ali občino ni dolžen pogajati.
1
+
(1) Lastnik nepremičnine, ki je v območju predkupne pravice, mora nepremičnino pred prodajo najprej ponuditi v odkup državi ali občini kot nosilcu predkupne pravice. Ponudba iz prejšnjega stavka mora vsebovati obvestilo prodajalca o nameravani prodaji nepremičnine določeni osebi, obvestilo o vseh pogojih te prodaje ter njegovo ponudbo državi ali občini za nakup nepremičnine pod enakimi pogoji. O ponudbi in pogojih prodaje, vsebovanih v ponudbi, se lastnik nepremičnine z državo ali občino ni dolžen pogajati.
2
−
(2) Država ali občina se o sprejetju ali zavrnitvi ponudbe pisno izjavi v 15 dneh od njenega prejema. V izjavi o zavrnitvi ponudbe se navedeta datum prejema ponudbe in ponujena ceno.
2
+
(2) Država ali občina se o sprejetju ali zavrnitvi ponudbe pisno izjavi v 30 dneh od njenega prejema. V izjavi o zavrnitvi ponudbe se navedeta datum prejema ponudbe in ponujena ceno.
3
−
(3) Če država ali občina v 15 dneh od prejema ponudbe ne predloži izjave o njenem sprejetju, se šteje, da država ali občina ni sprejela ponudbe. V tem primeru lahko lastnik nepremičnino proda drugi osebi, pri čemer cena ne sme biti nižja od tiste, ki je bila ponujena državi ali občini.
3
+
(3) Če država ali občina v 30 dneh od prejema ponudbe ne predloži izjave o njenem sprejetju, se šteje, da država ali občina ni sprejela ponudbe. V tem primeru lahko lastnik nepremičnino proda drugi osebi, pri čemer cena ne sme biti nižja od tiste, ki je bila ponujena državi ali občini.
4
·
(4) Določba prejšnjega odstavka o višini cene za prodajo nepremičnine drugi osebi veže prodajalca še tri mesece po tem, ko je nepremičnino ponudil v odkup, vendar pa mora po preteku tega roka nepremičnino z enako ali drugačno ceno ponovno najprej ponuditi v odkup državi ali občini.
4
·
(4) Določba prejšnjega odstavka o višini cene za prodajo nepremičnine drugi osebi veže prodajalca še tri mesece po tem, ko je nepremičnino ponudil v odkup, vendar pa mora po preteku tega roka nepremičnino z enako ali drugačno ceno ponovno najprej ponuditi v odkup državi ali občini.
5
·
(5) Če občina ne namerava uveljaviti predkupne pravice, se o tem lahko izjavi že v lokacijski informaciji v skladu z 279. členom tega zakona, prodajalec pa v treh mesecih od njene izdaje občini ni dolžen dati ponudbe za odkup niti ga v tem roku ne zavezujejo določbe o višini cene pri prodaji drugi osebi.
5
·
(5) Če občina ne namerava uveljaviti predkupne pravice, se o tem lahko izjavi že v lokacijski informaciji v skladu z 279. členom tega zakona, prodajalec pa v treh mesecih od njene izdaje občini ni dolžen dati ponudbe za odkup niti ga v tem roku ne zavezujejo določbe o višini cene pri prodaji drugi osebi.
6
·
(6) Če gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije in občina ali država ne uveljavlja predkupne pravice, poteka prodaja kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča in gozdove.
6
·
(6) Če gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije in občina ali država ne uveljavlja predkupne pravice, poteka prodaja kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča in gozdove.
7
−
(7) Prodajalec mora v primeru prodaje nepremičnine drugi osebi notarju predložiti pisno ponudbo, ki jo je dal državi ali občini, in izjavo države ali občine, da ponudbe ni sprejela ali da ne uveljavlja predkupne pravice, ali dokazilo o tem, da je že preteklo 15 dni od njegove ponudbe. Notar mora pred overitvijo podpisa preveriti, ali je bila ponudba vložena in ali občina ali država dejansko ni izdala izjave v predpisanem roku.
7
+
(7) Prodajalec mora v primeru prodaje nepremičnine drugi osebi notarju predložiti pisno ponudbo, ki jo je dal državi ali občini, in izjavo države ali občine, da ponudbe ni sprejela ali da ne uveljavlja predkupne pravice, ali dokazilo o tem, da je že preteklo 30 dni od njegove ponudbe. Notar mora pred overitvijo podpisa preveriti, ali je bila ponudba vložena in ali občina ali država dejansko ni izdala izjave v predpisanem roku.
8
·
(8) Pogodba, sklenjena v nasprotju s tem členom, je nična.
8
·
(8) Pogodba, sklenjena v nasprotju s tem členom, je nična.
9
·
3. oddelek: Razlastitev in omejitev lastninske pravice 3.1 Splošna določba
9
·
3. oddelek: Razlastitev in omejitev lastninske pravice 3.1 Splošna določba
1
·
(1) Če razlastitveni upravičenec ali investitor v 30 dneh po vročitvi ponudbe za odkup z lastnikom nepremičnine ni uspel skleniti pogodbe o prodaji nepremičnine, sme razlastitveni upravičenec vložiti zahtevo za razlastitev, s čimer se začne razlastitveni postopek.
1
·
(1) Če razlastitveni upravičenec ali investitor v 30 dneh po vročitvi ponudbe za odkup z lastnikom nepremičnine ni uspel skleniti pogodbe o prodaji nepremičnine, sme razlastitveni upravičenec vložiti zahtevo za razlastitev, s čimer se začne razlastitveni postopek.
2
·
(2) Zahtevi za razlastitev se priložijo:
2
·
(2) Zahtevi za razlastitev se priložijo:
3
·
- seznam nepremičnin, predlaganih za razlastitev, z njihovimi podatki iz katastra nepremičnin in zemljiške knjige;
3
·
- seznam nepremičnin, predlaganih za razlastitev, z njihovimi podatki iz katastra nepremičnin in zemljiške knjige;
4
·
- izvleček iz ustreznega prostorskega akta iz prvega odstavka 204. člena tega zakona, ki je podlaga za razlastitev, v primerih iz drugega odstavka 204. člena tega zakona pa še sklep vlade ali občinskega sveta;
4
·
- izvleček iz ustreznega prostorskega akta iz prvega odstavka 204. člena tega zakona, ki je podlaga za razlastitev, v primerih iz drugega odstavka 204. člena tega zakona pa še sklep vlade ali občinskega sveta;
5
·
- razlastitveni elaborat z utemeljitvijo javne koristi in obrazložitvijo njene pravne podlage;
5
·
- razlastitveni elaborat z utemeljitvijo javne koristi in obrazložitvijo njene pravne podlage;
6
·
- roki izvajanja del, zaradi katerih je predlagana razlastitev;
6
·
- roki izvajanja del, zaradi katerih je predlagana razlastitev;
7
·
- ponudba iz 207. člena tega zakona.
7
·
- ponudba iz 207. člena tega zakona.
8
·
(3) V razlastitvenem elaboratu iz tretje alineje prejšnjega odstavka mora biti natančno določen obseg nepremičnin, glede katerih je predlagana razlastitev, pri čemer območje predlagane razlastitve ne sme presegati meje, določene s prostorskim izvedbenim aktom, razen v primeru iz tretje alineje drugega odstavka 204. člena tega zakona. Če je za izvedbo razlastitve potrebna parcelacija nepremičnine, mora razlastitveni elaborat vsebovati tudi načrt parcelacije oziroma natančen opis predvidene parcelacije.
8
·
(3) V razlastitvenem elaboratu iz tretje alineje prejšnjega odstavka mora biti natančno določen obseg nepremičnin, glede katerih je predlagana razlastitev, pri čemer območje predlagane razlastitve ne sme presegati meje, določene s prostorskim izvedbenim aktom, razen v primeru iz tretje alineje drugega odstavka 204. člena tega zakona. Če je za izvedbo razlastitve potrebna parcelacija nepremičnine, mora razlastitveni elaborat vsebovati tudi načrt parcelacije oziroma natančen opis predvidene parcelacije.
9
·
(4) Zahtevo za razlastitev lahko predloži tudi razlastitveni zavezanec, če ima lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremični omejeno, ker je na tej nepremičnini:
9
·
(4) Zahtevo za razlastitev lahko predloži tudi razlastitveni zavezanec, če ima lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremični omejeno, ker je na tej nepremičnini:
10
·
- uveljavljen državni prostorski načrt ali OPPN za prostorske ureditve, ki so lahko predmet razlastitve v skladu z 203. členom tega zakona, ali
10
·
- uveljavljen državni prostorski načrt ali OPPN za prostorske ureditve, ki so lahko predmet razlastitve v skladu z 203. členom tega zakona, ali
11
·
- že zgrajen objekt, ki je lahko predmet razlastitve v skladu z 203. členom tega zakona.
11
·
- že zgrajen objekt, ki je lahko predmet razlastitve v skladu z 203. členom tega zakona.
12
−
(5) Zahteva iz prejšnjega odstavka se lahko vloži, če razlastitveni upravičenec v 30 dneh od poziva k ureditvi zemljiškoknjižnega stanja tega pogodbeno ne uredi z razlastitvenim zavezancem. Zahteva v tem primeru vsebuje seznam nepremičnin, opis dejanskega stanja, izvleček iz ustreznega prostorskega izvedbenega akta in poziv k ureditvi zemljiškoknjižnega stanja, ki je bil poslan razlastitvenemu upravičencu. Upravni organ lahko na podlagi predloga razlastitvenega upravičenca ali razlastitvenega zavezanca z odločbo dovoli izvedbo postopka parcelacije. Predlogu se priloži načrt parcelacije oziroma natančen opis predvidene parcelacije.
12
+
(5) Zahteva iz prejšnjega odstavka se lahko vloži, če razlastitveni upravičenec v šestih mesecih od poziva k ureditvi zemljiškoknjižnega stanja tega pogodbeno ne uredi z razlastitvenim zavezancem. Zahteva v tem primeru vsebuje seznam nepremičnin, opis dejanskega stanja, izvleček iz ustreznega prostorskega izvedbenega akta in poziv k ureditvi zemljiškoknjižnega stanja, ki je bil poslan razlastitvenemu upravičencu. Upravni organ lahko na podlagi predloga razlastitvenega upravičenca ali razlastitvenega zavezanca z odločbo dovoli izvedbo postopka parcelacije. Predlogu se priloži načrt parcel oziroma natančen opis predvidene parcelacije.
13
−
(6) Zahteva iz prve alineje četrtega odstavka tega člena se lahko vloži po desetih letih od uveljavitve uredbe o državnem prostorskem načrtu ali odloka o OPPN.
13
+
(6) Zahteva iz prve alineje četrtega odstavka tega člena se lahko vloži po petih letih od uveljavitve uredbe o državnem prostorskem načrtu ali odloka o OPPN.
14
·
(7) Če upravni organ zahtevo razlastitvenega zavezanca zavrne z odločbo, razlastitveni zavezanec krije stroške postopka.
14
·
(7) Če upravni organ zahtevo razlastitvenega zavezanca zavrne z odločbo, razlastitveni zavezanec krije stroške postopka.
+
15
+
(8) Določbe četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka tega člena se ne uporabljajo, če poseben zakon to ureja drugače.
1
−
Zoper ta sklep je dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa.
1
+
(1) Po prejemu popolne zahteve za razlastitev upravni organ s sklepom odloči o uvedbi razlastitvenega postopka. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa.
2
·
(2) Na predlog razlastitvenega upravičenca upravni organ odloči tudi o položitvi zneska iz tretjega odstavka 215. člena tega zakona pri sodišču ali notarju.
2
·
(2) Na predlog razlastitvenega upravičenca upravni organ odloči tudi o položitvi zneska iz tretjega odstavka 215. člena tega zakona pri sodišču ali notarju.
3
·
(3) Upravni organ pošlje dokončen sklep o uvedbi razlastitvenega postopka sodišču, ki v skladu z zakonom, ki ureja zemljiško knjigo, odloči o zaznambi razlastitvenega postopka.
3
·
(3) Upravni organ pošlje dokončen sklep o uvedbi razlastitvenega postopka sodišču, ki v skladu z zakonom, ki ureja zemljiško knjigo, odloči o zaznambi razlastitvenega postopka.
4
·
(4) Dokler razlastitveni postopek ni pravnomočno končan, brez soglasja razlastitvenega upravičenca ni dopusten promet z nepremičnino, ki je predmet razlastitve, niti njeno bistveno spreminjanje. Pravni posel, sklenjen v nasprotju s tem odstavkom, je ničen.
4
·
(4) Dokler razlastitveni postopek ni pravnomočno končan, brez soglasja razlastitvenega upravičenca ni dopusten promet z nepremičnino, ki je predmet razlastitve, niti njeno bistveno spreminjanje. Pravni posel, sklenjen v nasprotju s tem odstavkom, je ničen.
1
·
(1) Komunalni prispevek za novo komunalno opremo je plačilo dela stroškov graditve komunalne opreme. Namenjen je povrnitvi stroškov opremljanja občini.
1
·
(1) Komunalni prispevek za novo komunalno opremo je plačilo dela stroškov graditve komunalne opreme. Namenjen je povrnitvi stroškov opremljanja občini.
2
·
(2) Komunalni prispevek za novo komunalno opremo se izračuna ob upoštevanju obračunskih stroškov nove komunalne opreme na enoto mere iz četrtega odstavka 164. člena tega zakona in meril za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno iz petega odstavka 164. člena tega zakona.
2
·
(2) Komunalni prispevek za novo komunalno opremo se izračuna ob upoštevanju obračunskih stroškov nove komunalne opreme na enoto mere iz četrtega odstavka 164. člena tega zakona in meril za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno iz petega odstavka 164. člena tega zakona.
3
·
(3) Komunalni prispevek za posamezno vrsto nove komunalne opreme iz programa opremljanja se lahko odmeri, če je zemljišče, na katerem je objekt, za katerega je treba plačati komunalni prispevek, v obračunskem območju tovrstne komunalne opreme.
3
·
(3) Komunalni prispevek za posamezno vrsto nove komunalne opreme iz programa opremljanja se lahko odmeri, če je zemljišče, na katerem je objekt, za katerega je treba plačati komunalni prispevek, v obračunskem območju tovrstne komunalne opreme.
4
·
(4) Komunalni prispevek za novo komunalno opremo se lahko odmeri le za tisto komunalno opremo, ki je določena v programu opremljanja in:
4
·
(4) Komunalni prispevek za novo komunalno opremo se lahko odmeri le za tisto komunalno opremo, ki je določena v programu opremljanja in:
5
−
- jo je občina že zgradila oziroma predala v upravljanje v obsegu iz programa opremljanja oziroma v obsegu, ki zagotavlja zavezancem enak raven oskrbe, če se pri podrobnejšem projektiranju ali izvedbi izkaže, da so zaradi tehničnih, funkcionalnih ali drugih rešitev oziroma razmer potrebna odstopanja od rešitev načrtovane komunalne opreme iz programa opremljanja, ali
5
+
- jo je občina že zgradila, zanjo pridobila uporabno dovoljenje, če je to potrebno v skladu s predpisi, ki urejajo graditev in jo predala v upravljanje v obsegu iz programa opremljanja oziroma v obsegu, ki zagotavlja zavezancem raven oskrbe, če se pri podrobnejšem projektiranju ali izvedbi izkaže, da so zaradi tehničnih, funkcionalnih ali drugih rešitev oziroma razmer potrebna odstopanja od rešitev načrtovane komunalne opreme iz programa opremljanja, ali
6
·
- je občina še ni zgradila oziroma predala v upravljanje v obsegu iz programa opremljanja, vendar le, če zavezanec in občina skleneta pogodbo o priključitvi v skladu z 239. členom tega zakona.
6
·
- je občina še ni zgradila oziroma predala v upravljanje v obsegu iz programa opremljanja, vendar le, če zavezanec in občina skleneta pogodbo o priključitvi v skladu z 239. členom tega zakona.
7
·
(5) Šteje se, da je komunalna oprema iz prve alineje prejšnjega odstavka nova in da se zanjo lahko odmerja komunalni prispevek za novo komunalno opremo najpozneje dokler niso izvedene vse prostorske ureditve, ki so s prostorskim izvedbenim aktom načrtovane v območju opremljanja.
7
·
(5) Šteje se, da je komunalna oprema iz prve alineje prejšnjega odstavka nova in da se zanjo lahko odmerja komunalni prispevek za novo komunalno opremo najpozneje dokler niso izvedene vse prostorske ureditve, ki so s prostorskim izvedbenim aktom načrtovane v območju opremljanja.
8
·
(6) S plačilom komunalnega prispevka za novo komunalno opremo je zavezancu zagotovljena možnost priključitve na novo komunalno opremo oziroma možnost njene uporabe ali mu je zagotovljeno, da bo ta zgrajena v roku in obsegu v skladu s programom opremljanja ali pogodbo o priključitvi iz 239. člena tega zakona.
8
·
(6) S plačilom komunalnega prispevka za novo komunalno opremo je zavezancu zagotovljena možnost priključitve na novo komunalno opremo oziroma možnost njene uporabe ali mu je zagotovljeno, da bo ta zgrajena v roku in obsegu v skladu s programom opremljanja ali pogodbo o priključitvi iz 239. člena tega zakona.
1
·
(1) Za odmero komunalnega prispevka je pristojna občina, v kateri je objekt, za katerega se odmerja komunalni prispevek.
1
·
(1) Za odmero komunalnega prispevka je pristojna občina, v kateri je objekt, za katerega se odmerja komunalni prispevek.
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je za odmero komunalnega prispevka pristojna tista občina, ki ima v lasti komunalno opremo, na katero se priključuje objekt, če to ni občina, v kateri je objekt.
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je za odmero komunalnega prispevka pristojna tista občina, ki ima v lasti komunalno opremo, na katero se priključuje objekt, če to ni občina, v kateri je objekt.
3
·
(3) Komunalni prispevek za novo komunalno opremo se odmeri zaradi:
3
·
(3) Komunalni prispevek za novo komunalno opremo se odmeri zaradi:
4
·
- gradnje objekta,
4
·
- gradnje objekta,
5
·
- akontacije komunalnega prispevka za novo komunalno opremo,
5
·
- akontacije komunalnega prispevka za novo komunalno opremo,
6
·
- legalizacije objekta,
6
·
- legalizacije objekta,
7
·
- naknadne priključitve objekta na novo komunalno opremo iz programa opremljanja.
7
·
- naknadne priključitve objekta na novo komunalno opremo iz programa opremljanja.
8
·
(4) Komunalni prispevek za novo komunalno opremo se ne odmerja če občina z investitorjem sklene pogodbo o opremljanju v skladu s 167. členom tega zakona.
8
·
(4) Komunalni prispevek za novo komunalno opremo se ne odmerja če občina z investitorjem sklene pogodbo o opremljanju v skladu s 167. členom tega zakona.
9
·
(5) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se odmeri zaradi:
9
·
(5) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se odmeri zaradi:
10
·
- gradnje objekta,
10
·
- gradnje objekta,
11
·
- izboljšanja opremljenosti s komunalno opremo,
11
·
- izboljšanja opremljenosti s komunalno opremo,
12
·
- legalizacije objekta,
12
·
- legalizacije objekta,
13
·
- naknadne priključitve na posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme.
13
·
- naknadne priključitve na posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme.
14
·
(6) Komunalni prispevek se odmeri z odmerno odločbo.
14
·
(6) Komunalni prispevek se odmeri z odmerno odločbo.
15
·
(7) Če se komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo odmerja zaradi gradnje objekta, ki se posredno priključuje na obstoječo komunalno opremo prek nove komunalne opreme iz programa opremljanja, se izda ena odmerna odločba, s katero se odmeri komunalni prispevek za obstoječo in novo komunalno opremo.
15
·
(7) Če se komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo odmerja zaradi gradnje objekta, ki se posredno priključuje na obstoječo komunalno opremo prek nove komunalne opreme iz programa opremljanja, se izda ena odmerna odločba, s katero se odmeri komunalni prispevek za obstoječo in novo komunalno opremo.
16
·
(8) Zoper odmerno odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča župan. Rok za odločitev o pritožbi je 30 dni.
16
·
(8) Zoper odmerno odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča župan. Rok za odločitev o pritožbi je 30 dni.
17
−
(9) Elektronsko poslovanje za odmero komunalnega prispevka zaradi gradnje in legalizacije objekta, razen za gradnjo enostavne stavbe in spremembe namembnosti nezahtevnega objekta, omogoča oddajo vloge za odmero komunalnega prispevka in dostop do dokumentacije za njegovo odmero.
17
+
(9) Komunalni prispevek za novo in obstoječo komunalno opremo se ne odmeri za pomožne objekte, ki so enostavne stavbe.
+
18
+
(10) Elektronsko poslovanje za odmero komunalnega prispevka zaradi gradnje in legalizacije objekta, razen za gradnjo enostavne stavbe, omogoča oddajo vloge za odmero komunalnega prispevka in dostop do dokumentacije za njegovo odmero.
1
−
(1) Komunalni prispevek zaradi gradnje objekta se odmeri na zahtevo investitorja.
1
+
(1) Komunalni prispevek zaradi gradnje objekta, razen za gradnjo enostavne stavbe, se odmeri na zahtevo investitorja pred izdajo gradbenega dovoljenja.
2
−
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se komunalni prispevek odmeri po uradni dolžnosti zaradi:
2
+
(2) Vloga za odmero komunalnega prispevka zaradi gradnje objekta iz prejšnjega odstavka se vloži v elektronski obliki z vsebino iz predpisanega obrazca prek storitev za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona.
3
−
- spremembe namembnosti nezahtevnega objekta ali
3
+
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se vloga za odmero komunalnega prispevka iz prejšnjega odstavka lahko vloži tudi v fizični obliki pri občini.
4
−
- gradnje enostavne stavbe.
4
+
(4) Vloga za odmero komunalnega prispevka iz prvega odstavka tega člena vsebuje:
5
−
(3) Vloga za odmero komunalnega prispevka zaradi gradnje objekta iz prvega odstavka tega člena se vloži v elektronski obliki z vsebino iz predpisanega obrazca prek storitev za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona.
−
6
−
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se vloga za odmero komunalnega prispevka iz prejšnjega odstavka lahko vloži tudi v fizični obliki pri občini, če investitor nima možnosti vloge oddati v elektronski obliki.
−
7
−
(5) Vloga za odmero komunalnega prispevka iz prvega odstavka tega člena vsebuje:
−
8
·
- podatke o objektu;
5
·
- podatke o objektu;
9
−
- dokončno oziroma pravnomočno gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
−
10
·
- mnenja pristojnih mnenjedajalcev za priključevanje na komunalno opremo;
6
·
- mnenja pristojnih mnenjedajalcev za priključevanje na komunalno opremo;
11
−
- projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, če gre za novogradnjo manj zahtevnega ali zahtevnega objekta;
7
+
- projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, če gre za novogradnjo manj zahtevnega ali zahtevnega objekta;
12
·
- dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, če gre za novogradnjo nezahtevnega objekta;
8
·
- dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, če gre za novogradnjo nezahtevnega objekta;
13
·
- dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, če gre za spremembo namembnosti objekta.
9
·
- dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, če gre za spremembo namembnosti objekta.
14
−
(6) Vlogi za odmero komunalnega prispevka iz prvega odstavka tega člena se lahko priložijo tudi podatki in dokazila o morebitnih preteklih vlaganjih v komunalno opremo, že poravnanih obveznosti plačila komunalnega prispevka in druga dokumentacija, pomembna za odločitev o odmeri komunalnega prispevka.
10
+
(5) Vlogi za odmero komunalnega prispevka iz prvega odstavka tega člena se lahko priložijo tudi podatki in dokazila o morebitnih preteklih vlaganjih v komunalno opremo in že poravnanih obveznostih plačila komunalnega prispevka ter druga dokumentacija, pomembna za odločitev o odmeri komunalnega prispevka.
15
−
(7) Šteje se, da so vlogi priloženi dokumenti iz petega in šestega odstavka tega člena, če so evidentirani v storitvi za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona ali vloženi pri občini.
11
+
(6) Šteje se, da so vlogi priloženi dokumenti iz prve alineje četrtega odstavka in petega odstavka tega člena, če so evidentirani v storitvi za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona ali vloženi pri občini. Šteje se, da so vlogi priloženi dokumenti iz druge do pete alineje četrtega odstavka tega člena, če so evidentirani v storitvi za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona.
16
−
(8) Rok za izdajo odmerne odločbe je 15 dni od popolne vloge iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena.
12
+
(7) Odmerna odločba mora biti izdana najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je organ prejel vlogo.
17
−
(9) Plačilo komunalnega prispevka v primeru novogradnje objekta, razen enostavnega objekta, je pogoj za prijavo začetka gradnje objekta, razen če odmerna odločba ni izdana v roku iz prejšnjega odstavka ali če o pritožbi ni odločeno v roku iz osmega odstavka prejšnjega člena.
13
+
(8) Plačilo komunalnega prispevka v primeru gradnje objekta, razen enostavne stavbe, je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, razen če odmerna odločba ni izdana v roku iz prejšnjega odstavka ali če o pritožbi ni odločeno v roku iz osmega odstavka prejšnjega člena.
18
−
(10) Plačilo komunalnega prispevka v primeru spremembe namembnosti objekta, razen nezahtevnega objekta, je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za spremembo namembnosti objekta, razen če odmerna odločba ni izdana v roku iz osmega odstavka tega člena ali če o pritožbi ni odločeno v roku iz osmega odstavka prejšnjega člena.
14
+
(9) Občina v primeru odmere komunalnega prispevka iz prvega odstavka tega člena, najpozneje naslednji dan po plačilu komunalnega prispevka potrdi plačilo komunalnega prispevka v storitvi za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona.
19
−
(11) Občina v primeru odmere komunalnega prispevka zaradi gradnje objekte, razen v primeru spremembe namembnosti nezahtevnega objekta in gradnje enostavne stavbe, najpozneje naslednji dan po plačilu komunalnega prispevka v storitvi za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona potrdi plačilo komunalnega prispevka.
15
+
(10) Občina komunalni prispevek zaradi gradnje enostavne stavbe odmeri po uradni dolžnosti po izdaji soglasja k priglašenemu posegu v prostor v skladu z 284. členom tega zakona. Če občina komunalnega prispevka zaradi gradnje enostavne stavbe ne odmeri v 60 dneh od izdaje soglasja k priglašenemu posegu v prostor ali če o pritožbi zoper odmerno odločbo ni odločeno v roku iz osmega odstavka prejšnjega člena, se šteje, da je komunalni prispevek plačan.
20
−
(12) V primeru iz prve alineje drugega odstavka tega člena občina odmeri komunalni prispevek po uradni dolžnosti po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti. Če občina komunalnega prispevka ne odmeri v 30 dneh od prejema obvestila o pravnomočnosti gradbenega dovoljenja ali če o pritožbi ni odločeno v roku iz osmega odstavka prejšnjega člena, se šteje, da je komunalni prispevek plačan.
16
+
(11) Vsebino obrazca vloge iz petega odstavka tega člena podrobneje predpiše minister.
21
−
(13) V primeru iz druge alineje drugega odstavka tega člena občina odmeri komunalni prispevek po uradni dolžnosti na podlagi prejema obvestila o prijavi začetka gradnje enostavne stavbe v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Če občina komunalnega prispevka ne odmeri v 30 dneh od prejema obvestila o prijavi začetka gradnje enostavne stavbe ali če o pritožbi ni odločeno v roku iz osmega odstavka prejšnjega člena, se šteje, da je komunalni prispevek plačan.
−
22
−
(14) Minister podrobneje predpiše vsebino obrazca vloge iz petega odstavka tega člena.
−
1
·
(1) Komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti se odmeri, če se zemljišče opremi z dodatno vrsto komunalne opreme, na katero se obstoječi objekt do tedaj ni mogel priključiti oziroma uporaba katere mu ni bila omogočena.
1
·
(1) Komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti se odmeri, če se zemljišče opremi z dodatno vrsto komunalne opreme, na katero se obstoječi objekt do tedaj ni mogel priključiti oziroma uporaba katere mu ni bila omogočena.
2
·
(2) Komunalni prispevek iz prejšnjega odstavka se odmeri po uradni dolžnosti kot komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 161. člena tega zakona.
2
·
(2) Komunalni prispevek iz prejšnjega odstavka se odmeri po uradni dolžnosti kot komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 161. člena tega zakona.
3
·
(3) Pri odmeri komunalnega prispevka iz prvega odstavka tega člena se podatek o bruto tlorisni površini objekta in namembnosti objekta pridobi iz uradnih evidenc. Če zavezanec dokaže, da je dejanska bruto tlorisna površina objekta manjša od bruto tlorisne površine objekta, navedene v uradnih evidencah, se pri izračunu komunalnega prispevka upošteva bruto tlorisna površina objekta iz elaborata za vpis v uradno evidenco če je vložena vloga za vpis spremembe neto oziroma bruto tlorisne površine objekta v uradno evidenco.
3
·
(3) Pri odmeri komunalnega prispevka iz prvega odstavka tega člena se podatek o bruto tlorisni površini objekta in namembnosti objekta pridobi iz uradnih evidenc. Če zavezanec dokaže, da je dejanska bruto tlorisna površina objekta manjša od bruto tlorisne površine objekta, navedene v uradnih evidencah, se pri izračunu komunalnega prispevka upošteva bruto tlorisna površina objekta iz elaborata za vpis v uradno evidenco če je vložena vloga za vpis spremembe neto oziroma bruto tlorisne površine objekta v uradno evidenco.
4
·
(4) Če je v uradni evidenci ali elaboratu za vpis v uradno evidenco naveden podatek o neto tlorisni površini stavbe, se pri odmeri komunalnega prispevka upošteva bruto tlorisna površina stavbe določena kot zmnožek neto tlorisne površine stavbe, pomnožene s faktorjem 1,2.
4
·
(4) Če je v uradni evidenci ali elaboratu za vpis v uradno evidenco naveden podatek o neto tlorisni površini stavbe, se pri odmeri komunalnega prispevka upošteva bruto tlorisna površina stavbe določena kot zmnožek neto tlorisne površine stavbe, pomnožene s faktorjem 1,2.
5
·
(5) Ne glede na osmi odstavek 230. člena tega zakona se pri izračunu komunalnega prispevka iz prvega odstavka tega člena upošteva dejanska površina gradbene parcele, če zavezanec dokaže, da je dejanska površina gradbene parcele iz gradbenega dovoljenja ali katastra nepremičnin manjša od računske gradbene parcele.
5
·
(5) Ne glede na osmi odstavek 230. člena tega zakona se pri izračunu komunalnega prispevka iz prvega odstavka tega člena upošteva dejanska površina gradbene parcele, če zavezanec dokaže, da je dejanska površina gradbene parcele iz gradbenega dovoljenja ali katastra nepremičnin manjša od računske gradbene parcele.
6
·
(6) Občina pozove zavezanca, naj ji predloži podatke iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, če ti niso razvidni iz uradne evidence.
6
·
(6) Občina pozove zavezanca, naj ji predloži podatke iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, če ti niso razvidni iz uradne evidence.
7
−
(7) Komunalni prispevek iz prvega odstavka tega člena se odmeri najpozneje v dveh letih od izboljšanja opremljenosti zemljišča, pri čemer začne rok za odmero teči, ko je komunalna oprema zgrajena, je zanjo pridobljeno uporabno dovoljenje in je predana v upravljanje. Če za gradnjo komunalne opreme gradbeno oziroma uporabno dovoljenje ni potrebno, se šteje, da je zemljišče opremljeno z dodatno vrsto komunalne opreme, ko je ta predana v upravljanje. Če občina v štirih letih od izboljšanja opremljenosti zemljišča komunalnega prispevka ne odmeri, se ne glede na peti odstavek 226. člena tega zakona objekt priključi brez pogoja plačila komunalnega prispevka.
7
+
(7) Komunalni prispevek iz prvega odstavka tega člena se odmeri najpozneje v štirih letih od izboljšanja opremljenosti zemljišča, pri čemer začne rok za odmero teči, ko je komunalna oprema zgrajena, je zanjo pridobljeno uporabno dovoljenje in je predana v upravljanje. Če za gradnjo komunalne opreme gradbeno oziroma uporabno dovoljenje ni potrebno, se šteje, da je zemljišče opremljeno z dodatno vrsto komunalne opreme, ko je ta predana v upravljanje. Če občina v štirih letih od izboljšanja opremljenosti zemljišča komunalnega prispevka ne odmeri, se ne glede na peti odstavek 226. člena tega zakona objekt priključi brez pogoja plačila komunalnega prispevka.
1
−
(1) Akontacija komunalnega prispevka za novo komunalno opremo se odmeri po uradni dolžnosti lastniku urejenega zazidljivega zemljišča v območju opremljanja, ki je opremljeno s komunalno opremo iz programa opremljanja, če je zgrajena ali predana v upravljanje vsa komunalna oprema v obračunskih območjih, kjer leži urejeno zazidljivo zemljišče. Akontacija komunalnega prispevka se lahko odmeri tudi, če urejeno zazidljivo zemljišče še ni vpisano v evidenco stavbnih zemljišč v skladu s tem zakonom.
1
+
(1) Akontacija komunalnega prispevka za novo komunalno opremo se odmeri po uradni dolžnosti na območju opremljanja, ki je opremljeno s komunalno opremo iz programa opremljanja.
2
−
(2) Akontacija komunalnega prispevka iz prejšnjega odstavka se odmeri od površine urejenega zazidljivega zemljišča.
2
+
(2) Akontacija komunalnega prispevka iz prejšnjega odstavka se odmeri lastniku urejenega zazidljivega zemljišča. Ne glede na določbe 156. člena tega zakona se za potrebe odmere akontacije za urejeno zazidljivo zemljišče šteje tudi neurejeno zazidljivo zemljišče, ki samostojno po velikosti in obliki ne izpolnjuje pogojev za urejeno zazidljivo zemljišče, vendar te pogoje izpolnjuje skupaj s sosednjimi zemljišči v lasti istega lastnika oziroma lastnikov.
3
−
(3) Plačana akontacija komunalnega prispevka iz prvega odstavka tega člena se upošteva pri odmeri komunalnega prispevka zaradi gradnje.
3
+
(3) Občina lahko odmeri akontacijo komunalnega prispevka za novo komunalno opremo, če je ta zgrajena, je zanjo pridobljeno uporabno dovoljenje, razen, če uporabnega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, ni treba pridobiti, in je predana v upravljanje vsa komunalna oprema na obračunskih območjih, na katerih leži zemljišče, za katero se odmerja akontacija.
4
−
(4) Vlada podrobneje predpiše način izračuna akontacije komunalnega prispevka za novo komunalno opremo in način upoštevanja plačane akontacije iz prejšnjega odstavka.
4
+
(4) Akontacija komunalnega prispevka se lahko odmeri tudi, če urejeno oziroma neurejeno zazidljivo zemljišče iz drugega odstavka tega člena še ni vpisano v evidenco stavbnih zemljišč v skladu s tem zakonom. V tem primeru se razvojna stopnja določi v odločbi o odmeri akontacije.
+
5
+
(5) Akontacija komunalnega prispevka se odmeri od površine urejenega zazidljivega oziroma neurejenega zazidljivega zemljišča iz drugega odstavka tega člena.
+
6
+
(6) Plačana akontacija komunalnega prispevka iz prvega odstavka tega člena se upošteva pri odmeri komunalnega prispevka zaradi gradnje.
+
7
+
(7) Način izračuna akontacije komunalnega prispevka za novo komunalno opremo in način upoštevanja plačane akontacije iz prejšnjega odstavka podrobneje predpiše vlada.
+
8
+
(8) Občina na zahtevo zavezanca izda potrdilo o plačani akontaciji komunalnega prispevka.
1
−
(1) Komunalni prispevek zaradi legalizacije objekta se odmeri na zahtevo investitorja pred izdajo odločbe o legalizaciji ali dovoljenja za objekt daljšega obstoja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
1
+
(1) Komunalni prispevek zaradi legalizacije objekta se odmeri na zahtevo investitorja oziroma lastnika objekta pred izdajo odločbe o legalizaciji ali dovoljenja za objekt daljšega obstoja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
2
−
(2) Vloga za odmero komunalnega prispevka zaradi legalizacije objekta se vloži po tem, ko upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, potrdi, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo odločbe o legalizaciji objekta ali dovoljenja za objekt daljšega obstoja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, razen pogoja plačila komunalnega prispevka.
2
+
(2) Vloga za odmero komunalnega prispevka zaradi legalizacije objekta se vloži v elektronski obliki z vsebino iz predpisanega obrazca prek storitev za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona.
3
−
(3) Vloga za odmero komunalnega prispevka zaradi legalizacije objekta se vloži v elektronski obliki z vsebino iz predpisanega obrazca prek storitev za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona.
3
+
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se vloga za odmero komunalnega prispevka iz prejšnjega odstavka lahko na občino vloži v fizični obliki.
4
−
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se vloga za odmero komunalnega prispevka iz prejšnjega odstavka lahko na občino vloži v fizični obliki, če investitor nima možnosti, da bi vlogo oddal v elektronski obliki.
4
+
(4) Vloga za odmero komunalnega prispevka zaradi legalizacije objekta vsebuje:
5
−
(5) Vloga za odmero komunalnega prispevka zaradi legalizacije objekta vsebuje:
−
6
·
- podatke o objektu;
5
·
- podatke o objektu;
7
−
- dokumentacijo za legalizacijo objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
6
+
- dokumentacijo za legalizacijo objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
8
−
- potrdilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo odločbe o legalizaciji objekta ali dovoljenja za objekt daljšega obstoja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, razen pogoja plačila komunalnega prispevka.
7
+
(5) Vlogi za odmero komunalnega prispevka iz prejšnjega odstavka se lahko priložijo tudi podatki in dokazila o morebitnih preteklih vlaganjih v komunalno opremo in že poravnanih obveznostih plačila komunalnega prispevka ter druga dokumentacija, pomembna za odločitev o odmeri komunalnega prispevka.
9
−
(6) Vlogi za odmero komunalnega prispevka iz prejšnjega odstavka se lahko priložijo tudi podatki in dokazila o morebitnih preteklih vlaganjih v komunalno opremo, že poravnanih obveznosti plačila komunalnega prispevka in druga dokumentacija, pomembna za odločitev o odmeri komunalnega prispevka.
8
+
(6) Šteje se, da so vlogi priloženi dokumenti iz prve alineje četrtega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka, če so evidentirani v storitvi za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona ali oddani občini.
10
−
(7) Šteje se, da so vlogi priloženi dokumenti iz petega in šestega odstavka tega člena, če so evidentirani v storitvi za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona ali oddani občini.
9
+
(7) Šteje se, da so vlogi priloženi dokumenti iz druge alineje četrtega odstavka tega člena, če so evidentirani v storitvi za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona.
11
−
(8) Rok za izdajo odmerne odločbe je 15 dni od popolne vloge.
10
+
(8) Odmerna odločba mora biti izdana najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je organ prejel vlogo.
12
·
(9) Plačilo komunalnega prispevka zaradi legalizacije objekta je pogoj za izdajo odločbe o legalizaciji objekta ali dovoljenja za objekt daljšega obstoja, razen če odmerna odločba ni izdana v roku iz prejšnjega odstavka ali če o pritožbi ni odločeno v roku iz osmega odstavka 232. člena tega zakona.
11
·
(9) Plačilo komunalnega prispevka zaradi legalizacije objekta je pogoj za izdajo odločbe o legalizaciji objekta ali dovoljenja za objekt daljšega obstoja, razen če odmerna odločba ni izdana v roku iz prejšnjega odstavka ali če o pritožbi ni odločeno v roku iz osmega odstavka 232. člena tega zakona.
13
·
(10) Občina najpozneje naslednji dan po plačilu komunalnega prispevka v storitvi za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona potrdi plačilo komunalnega prispevka.
12
·
(10) Občina najpozneje naslednji dan po plačilu komunalnega prispevka v storitvi za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona potrdi plačilo komunalnega prispevka.
14
−
(11) Minister podrobneje predpiše vsebino obrazca vloge iz petega odstavka tega člena.
13
+
(11) Vsebino obrazca vloge iz petega odstavka tega člena podrobneje predpiše minister.
+
1
+
Za objekt, za katerega v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, velja domneva izdanega gradbenega oziroma uporabnega dovoljenja, se šteje, da ima poravnan komunalni prispevek za komunalno opremo, na katero je priključen, ali mu je omogočena njena uporaba.
1
·
(1) Komunalni prispevek zaradi priključitve obstoječega objekta se odmeri na zahtevo lastnika objekta, pred priključitvijo obstoječega objekta na novo vrsto komunalne opreme, na katero do tedaj še ni bil priključen, in pri kateri ne gre za izboljšanje opremljenosti zemljišča.
1
·
(1) Komunalni prispevek zaradi priključitve obstoječega objekta se odmeri na zahtevo lastnika objekta, pred priključitvijo obstoječega objekta na novo vrsto komunalne opreme, na katero do tedaj še ni bil priključen, in pri kateri ne gre za izboljšanje opremljenosti zemljišča.
2
−
(2) Pri odmeri komunalnega prispevka iz prejšnjega odstavka se podatek o bruto tlorisni površini objekta in namembnosti objekta pridobi iz uradnih evidenc. Če zavezanec dokaže, da je dejanska bruto tlorisna površina objekta manjša od bruto tlorisne površine objekta navedene v uradnih evidencah, se pri izračunu komunalnega prispevka upošteva površina objekta iz elaborata za vpis v uradno evidenco, če je vložena popolna vloga za vpis spremembe v uradno evidenco.
2
+
(2) Lastnik mora zahtevi iz prejšnjega odstavka predložiti dokazilo o legalnosti objekta in soglasje upravljavca komunalne opreme, iz katerega je razvidno, da je priključitev možna.
3
−
(3) Če je v uradni evidenci naveden podatek o neto tlorisni površini stavbe, se uporabi četrti odstavek 234. člena tega zakona.
3
+
(3) Pri odmeri komunalnega prispevka iz prvega odstavka tega člena se podatek o bruto tlorisni površini objekta in namembnosti objekta pridobi iz uradnih evidenc. Če zavezanec dokaže, da je dejanska bruto tlorisna površina objekta manjša od bruto tlorisne površine objekta navedene v uradnih evidencah, se pri izračunu komunalnega prispevka upošteva površina objekta iz elaborata za vpis v uradno evidenco, če je vložena vloga za vpis spremembe v uradno evidenco.
4
−
(4) Občina pozove zavezanca, naj ji predloži podatke iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, če ti niso razvidni iz uradne evidence.
4
+
(4) Če je v uradni evidenci naveden podatek o neto tlorisni površini stavbe, se uporabi četrti odstavek 234. člena tega zakona.
+
5
+
(5) Občina pozove zavezanca, naj ji predloži podatke iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, če ti niso razvidni iz uradne evidence.
+
6
+
(6) Pri odmeri komunalnega prispevka se uporabi podatek o površini gradbene parcele stavbe iz gradbenega dovoljenja ali katastra nepremičnin. Če gradbena parcela ni znana, se uporabi računska gradbena parcela.
1
·
(1) Občina lahko predpiše možnost obročnega plačevanja komunalnega prispevka v primeru odmere komunalnega prispevka zaradi:
1
·
(1) Občina lahko predpiše možnost obročnega plačevanja komunalnega prispevka v primeru odmere komunalnega prispevka zaradi:
2
·
- izboljšanja opremljenosti zemljišča,
2
·
- izboljšanja opremljenosti zemljišča,
3
·
- akontacije komunalnega prispevka za novo komunalno opremo.
3
·
- akontacije komunalnega prispevka za novo komunalno opremo.
4
·
(2) V primeru obročnega odplačevanja komunalnega prispevka se komunalni prispevek plača v enakih zaporednih mesečnih obrokih. Občina glede na vrednost odmerjenega komunalnega prispevka predpiše število zaporednih obrokov oziroma najdaljšo dobo odplačevanja in najmanjšo višino posameznega obroka ter pogoje za odobritev obročnega odplačevanja.
4
·
(2) V primeru obročnega odplačevanja komunalnega prispevka se komunalni prispevek plača v enakih zaporednih mesečnih obrokih. Občina glede na vrednost odmerjenega komunalnega prispevka predpiše število zaporednih obrokov oziroma najdaljšo dobo odplačevanja in najmanjšo višino posameznega obroka ter pogoje za odobritev obročnega odplačevanja.
5
−
(3) Pri odmeri komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti je lahko najdaljša doba odplačevanja 36 mesecev, pri čemer je najmanjši znesek obroka 50 eurov.
5
+
(3) Pri odmeri komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti je lahko najdaljša doba odplačevanja 60 mesecev, pri čemer je najmanjši znesek obroka 50 eurov.
6
·
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko občina za socialno šibkejše občane predpiše tudi daljšo dobo odplačevanja in nižji najmanjši znesek obroka.
6
·
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko občina za socialno šibkejše občane predpiše tudi daljšo dobo odplačevanja in nižji najmanjši znesek obroka.
7
−
(5) Pri odmeri akontacije komunalnega prispevka za novo komunalno opremo je lahko najdaljša doba odplačevanja 24 mesecev, pri čemer je lahko najmanjši znesek obroka 200 eurov.
7
+
(5) Pri odmeri akontacije komunalnega prispevka za novo komunalno opremo je lahko najdaljša doba odplačevanja 48 mesecev, pri čemer je lahko najmanjši znesek obroka 200 eurov.
8
·
(6) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka mora v primeru obročnega odplačevanja komunalnega prispevka, to finančno zavarovati, in sicer:
8
·
(6) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka mora v primeru obročnega odplačevanja komunalnega prispevka, to finančno zavarovati, in sicer:
9
·
- z zastavo premoženja,
9
·
- z zastavo premoženja,
10
·
- zavarovanjem pri zavarovalnici,
10
·
- zavarovanjem pri zavarovalnici,
11
·
- bančno garancijo ali
11
·
- bančno garancijo ali
12
·
- poroštvom.
12
·
- poroštvom.
13
·
(7) Ne glede na prejšnji odstavek finančno zavarovanje obročnega odplačevanja komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti ni potrebno, če znesek, za katerega je odobreno obročno odplačevanje, ne presega 3.500 eurov.
13
·
(7) Ne glede na prejšnji odstavek finančno zavarovanje obročnega odplačevanja komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti ni potrebno, če znesek, za katerega je odobreno obročno odplačevanje, ne presega 3.500 eurov.
14
·
(8) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka vloži vlogo za obročno odplačevanje komunalnega prispevka najpozneje do dne zapadlosti obveznosti plačila komunalnega prispevka.
14
·
(8) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka vloži vlogo za obročno odplačevanje komunalnega prispevka najpozneje do dne zapadlosti obveznosti plačila komunalnega prispevka.
15
·
(9) Če zavezanec zamudi s plačilom treh zaporednih obrokov in po opozorilu občine v 30 dneh ne poravna svojih zapadlih obveznosti, zapadejo v takojšnje plačilo tudi vsi preostali neporavnani obroki komunalnega prispevka, razen če se zavezanec in občina ne dogovorita drugače.
15
·
(9) Če zavezanec zamudi s plačilom treh zaporednih obrokov in po opozorilu občine v 30 dneh ne poravna svojih zapadlih obveznosti, zapadejo v takojšnje plačilo tudi vsi preostali neporavnani obroki komunalnega prispevka, razen če se zavezanec in občina ne dogovorita drugače.
16
·
(10) Če je obročno odplačevanje daljše od 12 mesecev, se zaračunajo obresti. Če občina ne predpiše načina obrestovanja, se zaračunajo obresti po evropski medbančni obrestni meri.
16
·
(10) Če je obročno odplačevanje daljše od 12 mesecev, se zaračunajo obresti. Če občina ne predpiše načina obrestovanja, se zaračunajo obresti po evropski medbančni obrestni meri.
1
·
(1) Če se objekt nadomešča zaradi naravne ali druge nesreče, se v obsegu nadomeščenega objekta ne plača komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo, in sicer ne glede na to, ali se objekt zgradi na isti ali drugi lokaciji.
1
·
(1) Če se objekt nadomešča zaradi naravne ali druge nesreče, se v obsegu nadomeščenega objekta ne plača komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo, in sicer ne glede na to, ali se objekt zgradi na isti ali drugi lokaciji.
2
·
(2) Komunalni prispevek za novo in obstoječo komunalno opremo se ne plača za objekte, investitor katerih je občina ali pravna oseba javnega prava, ustanoviteljica katere je občina.
2
·
(2) Komunalni prispevek za novo in obstoječo komunalno opremo se ne plača za objekte, investitor katerih je občina ali pravna oseba javnega prava, ustanoviteljica katere je občina.
3
·
(3) Če je občina ali oseba iz prejšnjega odstavka investitor le za del objekta, se oprostitev plačila komunalnega prispevka za novo in obstoječo komunalno opremo upošteva le za ta del objekta.
3
·
(3) Če je občina ali oseba iz prejšnjega odstavka investitor le za del objekta, se oprostitev plačila komunalnega prispevka za novo in obstoječo komunalno opremo upošteva le za ta del objekta.
+
4
+
(4) Komunalni prispevek za novo in obstoječo komunalno opremo se ne plača za obstoječo stavbo, ki se ji poveča bruto tlorisna površina zaradi energetske ali statične sanacije ali se ji prizidajo zunanje stopnice ali zunanje dvigalo.
1
−
(1) Občina lahko ob upoštevanju razvojnih dokumentov predpiše oprostitev plačila komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, in sicer:
1
+
(1) Občina lahko predpiše oprostitev plačila komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, in sicer:
2
−
- delno oprostitev do višine 50 odstotkov za posamezne vrste stanovanjskih stavb v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo vrst objektov;
2
+
- delno ali celotno oprostitev za posamezne vrste stanovanjskih stavb v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo vrst objektov;
3
·
- delno ali celotno oprostitev za posamezne vrste nestanovanjskih stavb v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo vrst objektov;
3
·
- delno ali celotno oprostitev za posamezne vrste nestanovanjskih stavb v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo vrst objektov;
4
−
- delno oprostitev do višine 50 odstotkov za prizidavo obstoječega objekta.
4
+
- delno ali celotno oprostitev za posamezne vrste gradbeno inženirskih objektov, v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo vrst objektov;
5
−
(2) Občina lahko predpiše oprostitev plačila komunalnega prispevka za novo in obstoječo komunalno opremo za stavbe, ki so enostavni objekti in se v skladu s tem zakonom štejejo za pomožne objekte na gradbeni parceli ali pripadajočem zemljišču osnovnega objekta.
5
+
- delno ali celotno oprostitev za prizidavo obstoječega objekta.
+
6
+
(2) Občina lahko predpiše oprostitev plačila komunalnega prispevka za novo oziroma obstoječo komunalno opremo:
+
7
+
- za javna najemna stanovanja in javna najemna oskrbovana stanovanja, katerih investitor je država, pravna oseba javnega prava, katere ustanoviteljica je država ali občina, ali pravna oseba s statusom neprofitne stanovanjske organizacije, ki je v 100-odstotni neposredni lasti države, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava;
+
8
+
- za stavbe, namenjene izvajanju javne gasilske službe v skladu s predpisi, ki urejajo gasilstvo;
+
9
+
- za stavbe, namenjene izvajanju javnih služb za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
+
10
+
- za objekte, katerih investitor so država, društva ali pravne osebe zasebnega prava, katerih delovanje je v javnem interesu;
+
11
+
- za stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, katerih investitor je država, občina ali pravna oseba, katere ustanoviteljica je država ali občina.
+
12
+
(3) Če primeri iz prejšnjega odstavka predstavljajo le del objekta, se oprostitev plačila komunalnega prispevka upošteva le za ta del objekta.
1
−
(1) Če investitor plača komunalni prispevek za novo oziroma obstoječo komunalno opremo zaradi gradnje, ne prijavi pa začetka gradnje oziroma mu gradbeno dovoljenje preneha veljati, ni upravičen do vračila komunalnega prispevka. Poravnane obveznosti plačila komunalnega prispevka se investitorju ali njegovemu pravnemu nasledniku upoštevajo pri naslednji odmeri na predmetnem zemljišču ali v funkcionalno zaokroženem območju, v katerem je več med seboj prostorsko in funkcionalno povezanih objektov, če gre za gradnjo v kompleksnih območjih.
1
+
(1) Če investitor plača komunalni prispevek za novo komunalno opremo zaradi gradnje, in gradbeno dovoljenje ni bilo izdano oziroma je prenehalo veljati, ni upravičen do vračila komunalnega prispevka. Poravnane obveznosti plačila komunalnega prispevka se investitorju ali njegovemu pravnemu nasledniku upoštevajo pri naslednji odmeri na predmetnem zemljišču ali na funkcionalno zaokroženem območju, na katerem je več med seboj prostorsko in funkcionalno povezanih objektov, če gre za gradnjo na kompleksnih območjih.
2
−
(2) Poravnane obveznosti iz prejšnjega odstavka se upoštevajo največ 20 let od njihovega plačila.
2
+
(2) Če investitor plača komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo, je upravičen do vračila komunalnega prispevka, če ga je plačal za objekt, za katerega:
3
−
(3) Občina pri odmeri komunalnega prispevka upošteva pretekla vlaganja ali že poravnane obveznosti plačila komunalnega prispevka, če gre za odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta na tem zemljišču.
3
+
- gradbeno dovoljenje ni bilo izdano ali je prenehalo veljati;
4
−
(4) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je, v primeru uveljavljana preteklih vlaganj ali že poravnanih obveznosti iz prejšnjega odstavka, občini dolžen predložiti vsa zahtevana dokazila o odstranjenem objektu.
4
+
- ni bila izdana odločba o legalizaciji, ali
5
−
(5) Občina lahko pri odmeri komunalnega prispevka predpiše delno ali celotno upoštevanje preteklih vlaganj v komunalno opremo oziroma že poravnanih obveznosti plačila komunalnega prispevka za posamezno vrsto komunalne opreme v primeru vlaganja zavezanca ali njegovega pravnega naslednika v izgradnjo posamezne vrste komunalne opreme ali v obliki finančnih ali drugih sredstev.
5
+
- se je gradbeno dovoljenje spremenilo tako, da je komunalni prispevek po spremembi manjši od plačanega komunalnega prispevka in je razlika večja od 100 eurov.
6
−
(6) Občina lahko pri odmeri komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti zemljišča določi upoštevanje preteklih vlaganj v individualne sisteme za komunalno samooskrbo.
6
+
(3) Vračilo iz prejšnjega odstavka se lahko uveljavi v petih letih po plačilu komunalnega prispevka, če gradbeno dovoljenje ali odločba o legalizaciji ni bilo izdano, v petih letih po prenehanju veljavnosti gradbenega dovoljenja ali v petih letih po spremembi gradbenega dovoljenja.
7
−
(7) Pri odmeri komunalnega prispevka zaradi legalizacije v primeru izdaje dovoljenja za objekt daljšega obstoja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, se pri objektu, za katerega je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, vendar je ta zgrajen v nasprotju z njim, upošteva že poravnan komunalni prispevek ali plačilo sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča.
7
+
(4) Vračilo iz drugega odstavka tega člena lahko zahteva investitor, ki je komunalni prispevek plačal, ali njegovi pravni nasledniki.
8
−
(8) Za objekt, za katerega se šteje, da ima v skladu s 197. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13, 22/14 - odl. US, 19/15, 61/17 - GZ in 66/17 - odl. US) uporabno dovoljenje, se šteje, da ima poravnan komunalni prispevek za komunalno opremo, na katero je objekt priključen, ali mu je omogočena njena uporaba.
8
+
(5) Če vračilo komunalnega prispevka iz drugega odstavka tega člena ni bilo izvedeno, občina po preteku roka iz tretjega odstavka tega člena, upošteva poravnane obveznosti plačila komunalnega prispevka pri naslednji odmeri komunalnega prispevka na predmetnem zemljišču.
9
−
(9) Vlada podrobneje predpiše način upoštevanja preteklih vlaganj in že poravnanih obveznosti iz tega člena.
9
+
(6) Poravnane obveznosti plačila komunalnega prispevka veljajo v primerih iz prvega odstavka tega člena ali, če investitor ni zahteval vračila plačila komunalnega prispevka iz drugega odstavka tega člena, 20 let od njihovega plačila.
+
10
+
(7) Prejšnji odstavek se ne uporablja na območjih, na katerih je bilo priznano plačilo komunalnega prispevka za novo komunalno opremo zaradi izpolnitve obveznosti po pogodbi o opremljanju.
+
11
+
(8) Občina pri odmeri komunalnega prispevka upošteva pretekla vlaganja ali že poravnane obveznosti plačila komunalnega prispevka, če gre za odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta na tem zemljišču. Pri tem je lahko obstoječi objekt v času odmere že odstranjen.
+
12
+
(9) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka mora v primeru uveljavljanja preteklih vlaganj ali že poravnanih obveznosti iz prejšnjega odstavka, občini predložiti dokazila o obstoju in legalnosti objekta, ki je predviden za odstranitev ali je bil odstranjen.
+
13
+
(10) Pretekla vlaganja ali že poravnane obveznosti iz osmega odstavka tega člena se upoštevajo največ 20 let od odstranitve objekta.
+
14
+
(11) V primeru iz osmega odstavka tega člena občina po uradni dolžnosti ponovno odloči o odmeri komunalnega prispevka, če v roku dveh let po pridobitvi uporabnega dovoljenja za nov objekt, obstoječi objekt še ni odstranjen.
+
15
+
(12) Občina lahko predpiše delno ali celotno upoštevanje preteklih vlaganj v komunalno opremo oziroma že poravnanih obveznosti plačila komunalnega prispevka za posamezno vrsto komunalne opreme v obliki finančnih ali drugih sredstev.
+
16
+
(13) Občina lahko predpiše, kako se pri odmeri komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti zemljišča upoštevajo pretekla vlaganja v sisteme za komunalno samooskrbo.
+
17
+
(14) Pri odmeri komunalnega prispevka zaradi legalizacije objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, se pri objektu, za katerega je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, vendar je ta zgrajen v nasprotju z njim, upošteva že poravnan komunalni prispevek ali plačilo sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča.
+
18
+
(15) Način upoštevanja preteklih vlaganj in že poravnanih obveznosti iz tega člena podrobneje predpiše vlada.
1
−
Občina lahko za doseganje racionalne rabe prostora in razvoja stavbnih zemljišč določi območja, v katerih se plačuje taksa na neizkoriščeno stavbno zemljišče.
1
+
Občina za doseganje racionalne rabe prostora in razvoja stavbnih zemljišč določi območja, v katerih se plačuje taksa na neizkoriščeno stavbno zemljišče.
1
·
(1) V zbirki prostorskih aktov se vodijo in vzdržujejo podatki o pravnem stanju v prostoru na podlagi prostorskih aktov, vključno s podatki, ki nastanejo v postopkih njihove priprave.
1
·
(1) V zbirki prostorskih aktov se vodijo in vzdržujejo podatki o pravnem stanju v prostoru na podlagi prostorskih aktov, vključno s podatki, ki nastanejo v postopkih njihove priprave.
2
·
(2) Zbirko prostorskih aktov vodi in vzdržuje ministrstvo v sodelovanju z udeleženci pri urejanju prostora in graditvi objektov v okviru pristojnosti, ki jih imajo v skladu s tem zakonom.
2
·
(2) Zbirko prostorskih aktov vodi in vzdržuje ministrstvo v sodelovanju z udeleženci pri urejanju prostora in graditvi objektov v okviru pristojnosti, ki jih imajo v skladu s tem zakonom.
3
−
(3) Zbirka prostorskih aktov je povezana s katastrom nepremičnin.
3
+
(3) Zbirka prostorskih aktov se povezuje s katastrom nepremičnin, registrom predpisov in registrom pravnih aktov lokalnih skupnosti.
4
·
(4) Udeleženci pri urejanju prostora in graditvi objektov v okviru pristojnosti, ki jih imajo v skladu s tem zakonom, redno in brezplačno posredujejo podatke ter zagotavljajo popolno in ažurno stanje v zbirki prostorskih aktov. Pripravljavec je dolžen v zbirki prostorskih aktov evidentirati tudi podatke, povezane s prostorskimi akti. Nabor teh podatkov se določi v predpisu iz šestega odstavka 263. člena tega zakona.
4
·
(4) Udeleženci pri urejanju prostora in graditvi objektov v okviru pristojnosti, ki jih imajo v skladu s tem zakonom, redno in brezplačno posredujejo podatke ter zagotavljajo popolno in ažurno stanje v zbirki prostorskih aktov. Pripravljavec je dolžen v zbirki prostorskih aktov evidentirati tudi podatke, povezane s prostorskimi akti. Nabor teh podatkov se določi v predpisu iz šestega odstavka 263. člena tega zakona.
5
·
(5) Podatki v zbirki prostorskih aktov se hranijo trajno.
5
·
(5) Podatki v zbirki prostorskih aktov se hranijo trajno.
1
·
(1) Prikaz stanja prostora omogoča storitve v zvezi s podatki, in sicer zlasti s:
1
·
(1) Prikaz stanja prostora omogoča storitve v zvezi s podatki, in sicer zlasti s:
2
·
- podatki iz zbirke prostorskih aktov,
2
·
- podatki iz zbirke prostorskih aktov,
3
·
- podatki iz zbirke podatkov o graditvi objektov,
3
·
- podatki iz zbirke podatkov o graditvi objektov,
4
·
- podatki iz evidence stavbnih zemljišč,
4
·
- podatki iz evidence stavbnih zemljišč,
5
·
- podatki iz evidenc dejanskih rab prostora,
5
·
- podatki iz evidenc dejanskih rab prostora,
6
·
- podatki iz zbirk podatkov o pravnih režimih,
6
·
- podatki iz zbirk podatkov o pravnih režimih,
7
·
- podatki o nepremičninah,
7
·
- podatki o nepremičninah,
8
−
- podatki državnega topografskega sistema.
8
+
- podatki državnega topografskega sistema,
+
9
+
- podatki iz zbirk podatkov v zvezi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in varstvom naravnih vrednot v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, in
+
10
+
- podatki iz drugih zbirk podatkov nosilcev urejanja prostora in mnenjedajalcev.
9
·
(2) Podatki, ki so na voljo prek storitev prikaza stanja prostora, so temeljni podatki za pripravo prostorskih aktov. Dostop do osebnih podatkov je omejen v skladu s predpisi, ki določajo namen, vsebino in dostop do zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka.
11
·
(2) Podatki, ki so na voljo prek storitev prikaza stanja prostora, so temeljni podatki za pripravo prostorskih aktov. Dostop do osebnih podatkov je omejen v skladu s predpisi, ki določajo namen, vsebino in dostop do zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka.
10
·
(3) Pred uporabo podatkov iz prvega odstavka tega člena se preveri njihova kakovost, pri tem pa se upoštevajo evidentirana neskladja zemljišč iz prejšnjega člena. Če kakovost ne ustreza predvidenemu namenu, se podatki izboljšajo.
12
·
(3) Pred uporabo podatkov iz prvega odstavka tega člena se preveri njihova kakovost, pri tem pa se upoštevajo evidentirana neskladja zemljišč iz prejšnjega člena. Če kakovost ne ustreza predvidenemu namenu, se podatki izboljšajo.
11
·
(4) Za vzpostavitev in zagotavljanje rednega delovanja storitev prikaza stanja prostora lahko ministrstvo z upravljavci zbirk podatkov oziroma storitev sklene dogovor, s katerim se podrobneje opredelijo medsebojne pravice in dolžnosti, pravila za dostop do podatkov oziroma izmenjavo in uporabo teh, ter uporabo storitev v zvezi z zbirkami podatkov in drugo.
13
·
(4) Za vzpostavitev in zagotavljanje rednega delovanja storitev prikaza stanja prostora lahko ministrstvo z upravljavci zbirk podatkov oziroma storitev sklene dogovor, s katerim se podrobneje opredelijo medsebojne pravice in dolžnosti, pravila za dostop do podatkov oziroma izmenjavo in uporabo teh, ter uporabo storitev v zvezi z zbirkami podatkov in drugo.
12
·
2. poglavje: SISTEM SPREMLJANJA STANJA PROSTORSKEGA RAZVOJA
14
·
2. poglavje: SISTEM SPREMLJANJA STANJA PROSTORSKEGA RAZVOJA
1
−
(1) Vlada vsaka štiri leta sprejme poročilo o prostorskem razvoju in ga predstavi Državnemu zboru Republike Slovenije. Poročilo pripravi ministrstvo, potrdi pa Komisija za prostorski razvoj. Poročilo vsebuje analizo stanja in smernic prostorskega razvoja, analizo izvajanja Strategije in drugih prostorskih aktov in predloge za nadaljnji prostorski razvoj države, vključno s predlogi za posodobitev Strategije in drugih državnih predpisov v zvezi z urejanjem prostora.
1
+
(1) Vlada vsaka štiri leta sprejme poročilo o prostorskem razvoju in ga predstavi Državnemu zboru Republike Slovenije. Poročilo pripravi ministrstvo. Poročilo vsebuje analizo stanja in smernic prostorskega razvoja, analizo izvajanja Strategije in drugih prostorskih aktov in predloge za nadaljnji prostorski razvoj države, vključno s predlogi za posodobitev Strategije in drugih državnih predpisov v zvezi z urejanjem prostora.
2
·
(2) Ministrstvo po lastni presoji pripravlja tudi problemska ali tematska poročila.
2
·
(2) Ministrstvo po lastni presoji pripravlja tudi problemska ali tematska poročila.
3
·
(3) Lokalne skupnosti vsaka štiri leta pripravijo poročilo o prostorskem razvoju v njihovem območju, v katerem prikažejo analizo stanja in smernic prostorskega razvoja občine, analizo izvajanja občinskih prostorskih aktov in predloge za prilagoditev občinskih prostorskih aktov ter ga objavijo na krajevno običajen način. Poročilo pripravijo občine, ki imajo veljaven občinski prostorski plan, pri drugih občinah pa to poročilo nadomesti poročilo o prostorskem razvoju za območje sprejetega regionalnega prostorskega plana.
3
·
(3) Lokalne skupnosti vsaka štiri leta pripravijo poročilo o prostorskem razvoju v njihovem območju, v katerem prikažejo analizo stanja in smernic prostorskega razvoja občine, analizo izvajanja občinskih prostorskih aktov in predloge za prilagoditev občinskih prostorskih aktov ter ga objavijo na krajevno običajen način. Poročilo pripravijo občine, ki imajo veljaven občinski prostorski plan, pri drugih občinah pa to poročilo nadomesti poročilo o prostorskem razvoju za območje sprejetega regionalnega prostorskega plana.
4
·
(4) Pripravljavec regionalnega prostorskega plana vsaka štiri leta po sprejetju regionalnega prostorskega plana pripravi poročilo o prostorskem razvoju za območje regionalnega prostorskega plana. Poročilo je tudi osnova za načrtovanje kohezijske politike in se navezuje na analizo stanja v skladu s predpisi, ki urejajo skladen regionalni razvoj. Vsebina poročila se lahko podrobneje določi v posameznem regionalnem prostorskem planu.
4
·
(4) Pripravljavec regionalnega prostorskega plana vsaka štiri leta po sprejetju regionalnega prostorskega plana pripravi poročilo o prostorskem razvoju za območje regionalnega prostorskega plana. Poročilo je tudi osnova za načrtovanje kohezijske politike in se navezuje na analizo stanja v skladu s predpisi, ki urejajo skladen regionalni razvoj. Vsebina poročila se lahko podrobneje določi v posameznem regionalnem prostorskem planu.
5
·
3. poglavje: INFORMACIJE S PODROČJA UREJANJA PROSTORA
5
·
3. poglavje: INFORMACIJE S PODROČJA UREJANJA PROSTORA
1
−
(1) Potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele vsebuje podatke o namenski rabi prostora, tiste določbe prostorskega izvedbenega akta, ki so pomembne za spreminjanje meje parcele, in navedbo začasnega ukrepa prepovedi spreminjanja meje parcele, če je ta vzpostavljen. Potrdilu se priloži tudi kopija grafičnega prikaza prostorskega izvedbenega akta.
−
2
−
(2) Potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele izda občina. Ima naravo potrdila iz uradne evidence in se izda v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek proti plačilu upravne takse.
−
3
·
4. poglavje: PODATKI O OMREŽJIH GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
1
·
4. poglavje: PODATKI O OMREŽJIH GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
1
·
(1) Posegi v prostor se izvajajo tako, da so skladni:
1
·
(1) Posegi v prostor se izvajajo tako, da so skladni:
2
·
- z neposredno uporabnimi temeljnimi pravili urejanja prostora;
2
·
- z neposredno uporabnimi temeljnimi pravili urejanja prostora;
3
·
- s podrobnejšimi pravili urejanja prostora iz drugega odstavka 15. člena tega zakona;
3
·
- s podrobnejšimi pravili urejanja prostora iz drugega odstavka 15. člena tega zakona;
4
·
- s prostorskimi izvedbenimi akti in
4
·
- s prostorskimi izvedbenimi akti in
5
·
- s sorodnimi predpisi.
5
·
- s sorodnimi predpisi.
6
·
(2) Skladnost iz prejšnjega odstavka se za gradbene posege zagotavlja z izdajo mnenja občine o skladnosti gradnje oziroma uporabe objekta in skladnosti gradbene parcele z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti, neposredno uporabnimi temeljnimi pravili urejanja prostora in podrobnejšimi pravili urejanja prostora iz drugega odstavka 15. člena tega zakona, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
6
·
(2) Skladnost iz prejšnjega odstavka se za gradbene posege zagotavlja z izdajo mnenja občine o skladnosti gradnje oziroma uporabe objekta in skladnosti gradbene parcele z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti, neposredno uporabnimi temeljnimi pravili urejanja prostora in podrobnejšimi pravili urejanja prostora iz drugega odstavka 15. člena tega zakona, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
7
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se skladnost iz prvega odstavka tega člena na območju DPN in uredbe o državnem prostorskem ureditvenem načrtu zagotavlja z izdajo mnenja ministrstva o skladnosti gradnje oziroma uporabe objekta z državnim prostorskim izvedbenim aktom, neposredno uporabnimi temeljnimi pravili urejanja prostora in podrobnejšimi pravili urejanja prostora iz drugega odstavka 15. člena tega zakona, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
7
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se skladnost iz prvega odstavka tega člena na območju DPN in uredbe o državnem prostorskem ureditvenem načrtu zagotavlja z izdajo mnenja ministrstva o skladnosti gradnje oziroma uporabe objekta z državnim prostorskim izvedbenim aktom, neposredno uporabnimi temeljnimi pravili urejanja prostora in podrobnejšimi pravili urejanja prostora iz drugega odstavka 15. člena tega zakona, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
8
−
(4) Mnenje o skladnosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se izda v roku 30 dni od prejetja popolne zahteve za pridobitev mnenja. Pri nepopolni zahtevi za izdajo mnenja mnenjedajalec zahteva dopolnitev, in to v desetih dneh od prejema zahteve, sicer se šteje, da je zahteva za izdajo mnenja popolna.
8
+
(4) Mnenje o skladnosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se izda v roku 30 dni od prejetja zahteve za pridobitev mnenja. Pri nepopolni zahtevi za izdajo mnenja mnenjedajalec zahteva dopolnitev, in to v desetih dneh od prejema zahteve, sicer se šteje, da je zahteva za izdajo mnenja popolna.
9
·
(5) Skladnost negradbenih posegov s pravili in akti iz prve do tretje alineje prvega odstavka tega člena se zagotavlja z njihovo priglasitvijo, izvedbo in inšpekcijskim nadzorom v skladu s tem zakonom. Skladnost negradbenih posegov s sorodnimi predpisi se zagotavlja v skladu z njihovimi določbami, razen če ta zakon ne določa drugače.
9
·
(5) Skladnost negradbenih posegov s pravili in akti iz prve do tretje alineje prvega odstavka tega člena se zagotavlja z njihovo priglasitvijo, izvedbo in inšpekcijskim nadzorom v skladu s tem zakonom. Skladnost negradbenih posegov s sorodnimi predpisi se zagotavlja v skladu z njihovimi določbami, razen če ta zakon ne določa drugače.
10
·
(6) Ne glede na drugi odstavek tega člena se za gradbene posege, za katere v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, gradbeno dovoljenje ni potrebno, skladnost s pravili iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena ter z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti zagotavlja tudi s priglasitvijo v skladu s tem zakonom.
10
·
(6) Ne glede na drugi odstavek tega člena se za gradbene posege, za katere v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, gradbeno dovoljenje ni potrebno, skladnost s pravili iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena ter z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti zagotavlja tudi s priglasitvijo v skladu s tem zakonom.
+
11
+
(7) Ne glede na prostorske izvedbene akte je dopustno izvesti poseg na ali ob obstoječem objektu, ki ga je treba izvesti zaradi izpolnjevanja bistvenih zahtev za objekte, če se neto tlorisna površina objekta ne poveča ter namembnost objekta ne spremeni. Ne glede na prejšnji stavek se neto tlorisna površina lahko poveča za toliko, kolikor je neto tlorisna površina zunanjega dvigala ali zunanjega stopnišča, če je njuna gradnja potrebna zaradi izpolnjevanja bistvenih zahtev.
+
12
+
(8) Neposredno uporabna temeljna pravila urejanja prostora so pravila iz petega in šestega odstavka 21. člena zakona, pravila iz 35. člena zakona ter pravila iz prejšnjega odstavka.
1
·
(1) Občina lahko zahteva priglasitev izvedbe negradbenih posegov in izvedbe gradbenih posegov, za katere gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, ni potrebno, in k priglašenemu posegu v prostor izda soglasje. Soglasje k priglašenemu posegu v prostor se izda v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek proti plačilu upravne takse.
1
·
(1) Občina lahko zahteva priglasitev izvedbe negradbenih posegov in izvedbe gradbenih posegov, za katere gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, ni potrebno, in k priglašenemu posegu v prostor izda soglasje. Soglasje k priglašenemu posegu v prostor se izda v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek proti plačilu upravne takse.
2
·
(2) Občina z odlokom določi, za katere posege v prostor oziroma v katerih območjih v občini je priglasitev potrebna.
2
·
(2) Občina z odlokom določi, za katere posege v prostor oziroma v katerih območjih v občini je priglasitev potrebna.
3
·
(3) Občina izda soglasje k priglašenemu posegu v prostor, če je ta v skladu s pravili in akti iz prve do tretje alineje prvega odstavka 282. člena tega zakona.
3
·
(3) Občina izda soglasje k priglašenemu posegu v prostor, če je ta v skladu s pravili in akti iz prve do tretje alineje prvega odstavka 282. člena tega zakona.
4
·
(4) Rok za izdajo soglasja k priglašenemu posegu v prostor je 15 dni. Če soglasje v tem roku ni izdano se šteje, da je priglašen poseg v skladu s pravili in akti iz prve do tretje alineje prvega odstavka 282. člena tega zakona.
4
·
(4) Rok za izdajo soglasja k priglašenemu posegu v prostor je 15 dni. Če soglasje v tem roku ni izdano se šteje, da je priglašen poseg v skladu s pravili in akti iz prve do tretje alineje prvega odstavka 282. člena tega zakona.
5
·
(5) Če sorodni predpisi določajo, da je treba za izvedbo posegov iz prvega odstavka tega člena pridobiti soglasje, dovoljenje ali drugo odobritev, in je za izdajo takega akta pristojna občina, ki je za tak poseg predpisala tudi priglasitev, se ne izda ločeno, temveč kot del soglasja iz tretjega odstavka tega člena.
5
·
(5) Če sorodni predpisi določajo, da je treba za izvedbo posegov iz prvega odstavka tega člena pridobiti soglasje, dovoljenje ali drugo odobritev, in je za izdajo takega akta pristojna občina, ki je za tak poseg predpisala tudi priglasitev, se ne izda ločeno, temveč kot del soglasja iz tretjega odstavka tega člena.
6
−
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena je obvezna priglasitev gradbenih posegov, za katere gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, ni potrebno, če ti predpisi določajo, da je:
6
+
(6) Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena je obvezna priglasitev začetka gradnje začasnega skladiščnega objekta, občina pa izda soglasje k priglašenemu posegu samo, če ta leži na območju, ki se ureja z občinskim prostorskim izvedbenim aktom.
7
−
- pred njihovo izvedbo treba pridobiti mnenje občine o njihovi skladnosti s prostorskim aktom ali
7
+
(7) Soglasje k priglašenemu posegu v prostor neha veljati, če investitor ne začne z izvedbo priglašenega posega v prostor v šestih mesecih po pravnomočnosti soglasja.
8
−
- treba prijaviti začetek njihove gradnje in je pristojni organ za evidentiranje te prijave občina.
−
9
−
(7) V primeru iz prejšnjega odstavka se ne glede na predpise, ki urejajo graditev, kot mnenje občine oziroma kot evidentiranje prijave začetka gradnje šteje soglasje k priglašenemu posegu v prostor.
−
10
−
(8) Soglasje k priglašenemu posegu v prostor neha veljati, če investitor ne začne z izvedbo priglašenega posega v prostor v šestih mesecih po pravnomočnosti soglasja. VIII. del: INŠPEKCIJSKI NADZOR
−
11
−
1. poglavje: IZVAJANJE INŠPEKCIJSKEGA NADZORA
−
+
1
+
(1) Mnenjedajalec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ali izvajanja posega v prostor, za katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno, ne sme uveljavljati zahtev, ki so v nasprotju z določili prostorskega izvedbenega akta, pri pripravi katerega je sodeloval kot nosilec urejanja prostora in k njemu podal pozitivno mnenje.
+
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek prepoved uveljavljanja zahtev iz prejšnjega odstavka ne velja na območju, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji, sprejetimi na podlagi ZUN.
+
3
+
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena prepoved uveljavljanja zahtev iz prvega odstavka tega člena ne velja na območju, na katerem je bil po uveljavitvi prostorskega izvedbenega akta sprejet sorodni predpis, v skladu in na način, določen v 62. členu tega zakona ali drug predpis, ki vpliva na odobritev posega v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ali izvajanja posega v prostor, za katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno iz prvega odstavka tega člena, če je treba izvesti podrobnejšo presojo vplivov na varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, če gre za izvršitev sodbe sodišča ali odpravo kršitve iz obrazloženega mnenja Evropske komisije. VIII. del: INŠPEKCIJSKI NADZOR
+
4
+
1. poglavje: IZVAJANJE INŠPEKCIJSKEGA NADZORA
1
·
(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov v delih, ki se nanašajo na ravnanja izdelovalcev in odgovornih vodij, ter nad skladnostjo izvajanja vseh negradbenih posegov v prostor z državnim prostorskim izvedbenim aktom, opravljajo gradbeni inšpektorji.
1
·
(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov v delih, ki se nanašajo na ravnanja izdelovalcev in odgovornih vodij, ter nad skladnostjo izvajanja vseh negradbenih posegov v prostor z državnim prostorskim izvedbenim aktom, opravljajo gradbeni inšpektorji.
2
−
(2) Nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov glede evidentiranja gospodarske javne infrastrukture opravljajo geodetski inšpektorji.
2
+
(2) Nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov glede izvajanja katastrskih postopkov spreminjanja meje parcele in evidentiranja gospodarske javne infrastrukture opravljajo geodetski inšpektorji.
3
−
(3) Občinska inšpekcija je pristojna za inšpekcijski nadzor nad:
3
+
(3) Občinski inšpektor ali skupni občinski inšpektor, ki deluje v okviru skupne občinske uprave (v nadaljnjem besedilu: občinski inšpektor), je pristojen za inšpekcijski nadzor nad:
4
·
- skladnostjo izvajanja vseh negradbenih posegov v prostor z neposredno uporabnimi temeljnimi pravili urejanja prostora v skladu s tem zakonom, s podrobnejšimi pravili urejanja prostora iz drugega odstavka 15. člena tega zakona in z občinskim prostorskim izvedbenim aktom;
4
·
- skladnostjo izvajanja vseh negradbenih posegov v prostor z neposredno uporabnimi temeljnimi pravili urejanja prostora v skladu s tem zakonom, s podrobnejšimi pravili urejanja prostora iz drugega odstavka 15. člena tega zakona in z občinskim prostorskim izvedbenim aktom;
5
·
- priglasitvijo nameravane izvedbe posega v prostor, kadar je ta predpisana, in izvajanjem posegov v prostor v skladu z njo;
5
·
- priglasitvijo nameravane izvedbe posega v prostor, kadar je ta predpisana, in izvajanjem posegov v prostor v skladu z njo;
6
−
- delom občinskega urbanista v skladu s šestim, sedmim in osmim odstavkom 46. člena tega zakona;
6
+
- prenehanjem izvajanja začasnih posegov v prostor kot začasna raba, po preteku predpisanega časa za njihovo postavitev in uporabo;
7
·
- priklopom objektov na posamezno vrsto komunalne opreme brez poravnanih obveznosti komunalnega prispevka in priklopom začasnih objektov na posamezno vrsto komunalne opreme brez poravnanih obveznosti prispevka za začasne objekte.
7
·
- priklopom objektov na posamezno vrsto komunalne opreme brez poravnanih obveznosti komunalnega prispevka in priklopom začasnih objektov na posamezno vrsto komunalne opreme brez poravnanih obveznosti prispevka za začasne objekte.
8
·
(4) Inšpektorji s področja kmetijstva, gozdarstva, prometa, energetike, rudarstva, kulturne dediščine, varstva okolja, voda in ohranjanja narave v sklopu inšpekcijskega nadzora in izrekanja ukrepov, ki ga opravljajo v skladu s predpisi s svojih delovnih področij, preverjajo in upoštevajo tudi skladnost dejanske rabe objektov ali rabe zemljišči z namensko rabo prostora, določeno v občinskih prostorskih izvedbenih aktih.
8
·
(4) Inšpektorji s področja kmetijstva, gozdarstva, prometa, energetike, rudarstva, kulturne dediščine, varstva okolja, voda in ohranjanja narave v sklopu inšpekcijskega nadzora in izrekanja ukrepov, ki ga opravljajo v skladu s predpisi s svojih delovnih področij, preverjajo in upoštevajo tudi skladnost dejanske rabe objektov ali rabe zemljišči z namensko rabo prostora, določeno v občinskih prostorskih izvedbenih aktih.
9
·
2. poglavje: INŠPEKCIJSKI UKREPI
9
·
2. poglavje: INŠPEKCIJSKI UKREPI
1
−
(1) Pri izvajanju inšpekcijskega nadzora iz prve in druge alineje tretjega odstavka prejšnjega člena občinski inšpektor odredi, da se poseg odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oziroma upravljavca zemljišča, če ugotovi, da se negradbeni poseg v prostor izvaja v nasprotju:
1
+
(1) Pri izvajanju inšpekcijskega nadzora iz prve, druge in tretje alineje tretjega odstavka prejšnjega člena občinski inšpektor odredi, da se poseg odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oziroma upravljavca zemljišča, če ugotovi, da se negradbeni poseg v prostor izvaja v nasprotju:
2
·
- z neposredno uporabnimi temeljnimi pravili urejanja prostora po tem zakonu;
2
·
- z neposredno uporabnimi temeljnimi pravili urejanja prostora po tem zakonu;
3
·
- s podrobnejšimi pravili urejanja iz drugega odstavka 15. člena tega zakona;
3
·
- s podrobnejšimi pravili urejanja iz drugega odstavka 15. člena tega zakona;
4
·
- z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti;
4
·
- z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti;
5
·
- brez soglasja k priglašenemu posegu, kadar je to predpisano.
5
·
- brez soglasja k priglašenemu posegu, kadar je to predpisano.
6
·
(2) Če se negradbeni poseg v prostor izvaja v nasprotju s soglasjem o priglašenem posegu, inšpektor odredi, da se dela uskladijo s pogoji iz tega soglasja.
6
·
(2) Če se negradbeni poseg v prostor izvaja v nasprotju s soglasjem o priglašenem posegu, inšpektor odredi, da se dela uskladijo s pogoji iz tega soglasja.
7
·
(3) Če del iz prejšnjega odstavka ni mogoče uskladiti, inšpektor odredi, da se izvajanje posega ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega soglasja o priglašenem posegu. Investitor mora za spremembo tega soglasja zaprositi v enem mesecu po izdanem ukrepu ustavitve izvajanja posega.
7
·
(3) Če del iz prejšnjega odstavka ni mogoče uskladiti, inšpektor odredi, da se izvajanje posega ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega soglasja o priglašenem posegu. Investitor mora za spremembo tega soglasja zaprositi v enem mesecu po izdanem ukrepu ustavitve izvajanja posega.
8
·
(4) Inšpektor odredi ukrep v skladu s prvim odstavkom tega člena, če:
8
·
(4) Inšpektor odredi ukrep v skladu s prvim odstavkom tega člena, če:
9
·
- investitor nadaljuje dela kljub izdanemu ukrepu iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena;
9
·
- investitor nadaljuje dela kljub izdanemu ukrepu iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena;
10
·
- občina izdajo spremenjenega soglasja zavrne ali
10
·
- občina izdajo spremenjenega soglasja zavrne ali
11
·
- investitor v roku iz prejšnjega odstavka ne zaprosi za spremembo soglasja.
11
·
- investitor v roku iz prejšnjega odstavka ne zaprosi za spremembo soglasja.
12
·
(5) Če inšpektor iz četrtega odstavka prejšnjega člena pri izvajanju inšpekcijskega nadzora, ki ga opravlja v skladu s predpisi s svojih delovnih področij, ugotovi neskladnost dejanske rabe objektov ali rabe zemljišč z namensko rabo prostora, določeno v občinskih prostorskih izvedbenih aktih, odredi, da se v določenem roku neskladna raba odpravi, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira raba prostora, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna in sicer na stroške uporabnika objekta ali zemljišča, če tega ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oziroma upravljavca objekta ali zemljišča.
12
·
(5) Če inšpektor iz četrtega odstavka prejšnjega člena pri izvajanju inšpekcijskega nadzora, ki ga opravlja v skladu s predpisi s svojih delovnih področij, ugotovi neskladnost dejanske rabe objektov ali rabe zemljišč z namensko rabo prostora, določeno v občinskih prostorskih izvedbenih aktih, odredi, da se v določenem roku neskladna raba odpravi, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira raba prostora, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna in sicer na stroške uporabnika objekta ali zemljišča, če tega ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oziroma upravljavca objekta ali zemljišča.
13
·
(6) Gradbeni inšpektor izreče ukrep ustavitve gradnje in naloži odpravo nepravilnosti, če ugotovi, da investitor k prijavi začetka gradnje ni priložil listin iz tretjega odstavka 109. člena tega zakona ali če prejme obvestilo ministrstva v skladu s petim odstavkom 109. člena tega zakona. IX. del: KAZENSKE DOLOČBE
13
·
(6) Gradbeni inšpektor izreče ukrep ustavitve gradnje in naloži odpravo nepravilnosti, če ugotovi, da investitor k prijavi začetka gradnje ni priložil listin iz tretjega odstavka 109. člena tega zakona ali če prejme obvestilo ministrstva v skladu s petim odstavkom 109. člena tega zakona. IX. del: KAZENSKE DOLOČBE
1
·
(1) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje občinski urbanist, ki v nasprotju s šestim odstavkom 46. člena tega zakona v občini, kjer opravlja naloge občinskega urbanista, preverja skladnost pobude za lokacijsko preveritev, če:
1
·
(1) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje občinski urbanist, ki v nasprotju s šestim odstavkom 46. člena tega zakona v občini, kjer opravlja naloge občinskega urbanista, preverja skladnost pobude za lokacijsko preveritev, če:
2
−
- kot pobudnik te lokacijske preveritve nastopa bodisi on sam bodisi njegov zakonec ali zunajzakonski partner ali bližnji sorodnik do tretjega kolena;
2
+
- kot pobudnik te lokacijske preveritve nastopa bodisi on sam bodisi njegov zakonec ali zunajzakonski partner ali sorodnik do tretjega kolena;
3
·
- je lastnik ali imetnik drugih stvarnih pravic na zemljišču, na katerega se nanaša pobuda za lokacijsko preveritev, ali
3
·
- je lastnik ali imetnik drugih stvarnih pravic na zemljišču, na katerega se nanaša pobuda za lokacijsko preveritev, ali
4
·
- če v tej lokacijski preveritvi nastopa kot izdelovalec elaborata lokacijske preveritve.
4
·
- če v tej lokacijski preveritvi nastopa kot izdelovalec elaborata lokacijske preveritve.
5
·
(2) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje občinski urbanist, ki v nasprotju s šestim odstavkom 46. člena tega zakona v občini, kjer opravlja naloge občinskega urbanista, potrdi mnenje o skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, če kot investitor ali projektant nastopa bodisi on sam bodisi njegov zakonec ali zunajzakonski partner ali bližnji sorodnik do tretjega kolena.
5
·
(2) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje občinski urbanist, ki v nasprotju s šestim odstavkom 46. člena tega zakona v občini, kjer opravlja naloge občinskega urbanista, potrdi mnenje o skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, če kot investitor ali projektant nastopa bodisi on sam bodisi njegov zakonec ali zunajzakonski partner ali bližnji sorodnik do tretjega kolena.
6
·
(3) Z globo od 3.000 do 15.000 eurov se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, pri kateri je zaposlen občinski urbanist, če gre za pravno osebo, ki v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 6.000 do 30.000 eurov.
6
·
(3) Z globo od 3.000 do 15.000 eurov se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, pri kateri je zaposlen občinski urbanist, če gre za pravno osebo, ki v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 6.000 do 30.000 eurov.
7
·
(4) Z globo od 3.000 do 15.000 eurov se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, pri katerem je zaposlen občinski urbanist.
7
·
(4) Z globo od 3.000 do 15.000 eurov se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, pri katerem je zaposlen občinski urbanist.
8
·
(5) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pri katerem je zaposlen občinski urbanist.
8
·
(5) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pri katerem je zaposlen občinski urbanist.
1
·
(1) Z globo od 2.000 do 9.000 eurov se za prekršek kaznuje investitor ali upravljavec objekta gospodarske javne infrastrukture, ki je pravna oseba če:
1
·
(1) Z globo od 2.000 do 9.000 eurov se za prekršek kaznuje investitor ali upravljavec objekta gospodarske javne infrastrukture, ki je pravna oseba če:
2
·
- v skladu četrtim odstavkom 281. člena tega zakona ne vloži vloge za vpis podatkov v kataster gospodarske javne infrastrukture za infrastrukturo, ki še ni vpisana v predmetni kataster, ali če vlogi ne priloži elaborata za vpis;
2
·
- v skladu četrtim odstavkom 281. člena tega zakona ne vloži vloge za vpis podatkov v kataster gospodarske javne infrastrukture za infrastrukturo, ki še ni vpisana v predmetni kataster, ali če vlogi ne priloži elaborata za vpis;
3
·
- v skladu s petim odstavkom 281. člena tega zakona ne vloži vloge za vpis podatkov v kataster gospodarske javne infrastrukture pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, če za infrastrukturo pridobitev uporabnega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, ni potrebna, pa vloge za vpis podatkov v kataster gospodarske javne infrastrukture ne vloži najpozneje v 30 dneh po dokončanju posega v prostor;
3
·
- v skladu s petim odstavkom 281. člena tega zakona ne vloži vloge za vpis podatkov v kataster gospodarske javne infrastrukture pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, če za infrastrukturo pridobitev uporabnega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, ni potrebna, pa vloge za vpis podatkov v kataster gospodarske javne infrastrukture ne vloži najpozneje v 30 dneh po dokončanju posega v prostor;
4
·
- v skladu s šestim odstavkom 281. člena tega zakona v treh mesecih ne vloži vloge za vpis spremembe podatkov v katastru gospodarske javne infrastrukture, ki pomeni tudi spremembo podatka v zbirki topografskih podatkov.
4
·
- v skladu s šestim odstavkom 281. člena tega zakona v treh mesecih ne vloži vloge za vpis spremembe podatkov v katastru gospodarske javne infrastrukture, ki pomeni tudi spremembo podatka v zbirki topografskih podatkov.
5
·
(2) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
5
·
(2) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
6
·
(3) Z globo od 500 do 3.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba državnega organa in odgovorna oseba organa samoupravne lokalne skupnosti.
6
·
(3) Z globo od 500 do 3.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba državnega organa in odgovorna oseba organa samoupravne lokalne skupnosti.
+
7
+
(4) Z globo od 500 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če spreminja meje parcele v nasprotju s prvim odstavkom 195.a člena tega zakona.
+
8
+
(5) Z globo od 300 do 1.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
+
1
+
(1) Z globo od 1.000 do 14.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če gre za pravno osebo, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 2.000 do 15.000 eurov, če po preteku predpisanega časa za začasno rabo iz sedme alineje drugega odstavka 137. člena tega zakona ne odstrani začasnega posega v prostor.
+
2
+
(2) Z globo od 1.000 do 14.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
+
3
+
(3) Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
+
4
+
(4) Z globo od 100 do 1.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
1
·
(1) Kot predpisi, izdani na podlagi 81. člena tega zakona, še naprej veljajo:
1
·
(1) Kot predpisi, izdani na podlagi 81. člena tega zakona, še naprej veljajo:
2
·
- občinski prostorski plani, sprejeti na podlagi ZUreP-2 in
2
·
- občinski prostorski plani, sprejeti na podlagi ZUreP-2 in
3
·
- občinski prostorski akti, ki se v skladu s prvim odstavkom in prvo alinejo drugega odstavka 267. člena ZUreP-2 štejejo za občinske prostorske plane.
3
·
- občinski prostorski akti, ki se v skladu s prvim odstavkom in prvo alinejo drugega odstavka 267. člena ZUreP-2 štejejo za občinske prostorske plane.
4
·
(2) Kot predpisi, izdani na podlagi 124. člena tega zakona, še naprej veljajo:
4
·
(2) Kot predpisi, izdani na podlagi 124. člena tega zakona, še naprej veljajo:
5
·
- občinski prostorski načrti, sprejeti na podlagi ZUreP-2,
5
·
- občinski prostorski načrti, sprejeti na podlagi ZUreP-2,
6
·
- občinski prostorski izvedbeni akti, ki se v skladu z drugo alinejo drugega odstavka in četrtim odstavkom 267. člena ZUreP-2 štejejo za OPN in
6
·
- občinski prostorski izvedbeni akti, ki se v skladu z drugo alinejo drugega odstavka in četrtim odstavkom 267. člena ZUreP-2 štejejo za OPN in
7
·
- občinski prostorski izvedbeni akti, ki se v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 273. člena ZUreP-2 štejejo za OPN.
7
·
- občinski prostorski izvedbeni akti, ki se v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 273. člena ZUreP-2 štejejo za OPN.
8
·
(3) Kot predpisi, izdani na podlagi 129. člena tega zakona, še naprej veljajo:
8
·
(3) Kot predpisi, izdani na podlagi 129. člena tega zakona, še naprej veljajo:
9
·
- občinski podrobni prostorski načrti, sprejeti na podlagi ZUreP-2, in
9
·
- občinski podrobni prostorski načrti, sprejeti na podlagi ZUreP-2, in
10
−
- občinski prostorski izvedbeni akti, ki se v skladu s četrtim odstavkom 267. členom ZUreP-2 štejejo za OPPN.
10
+
- občinski prostorski izvedbeni akti, ki se v skladu s tretjim odstavkom 267. členom ZUreP-2 štejejo za OPPN.
1
−
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (v nadaljnjem besedilu: prostorske sestavine). Ne glede na to se te sestavine še uporabljajo do uveljavitve OPN v skladu s tem zakonom, najpozneje pa do 31. decembra 2024.
1
+
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (v nadaljnjem besedilu: prostorske sestavine). Ne glede na to se te sestavine še uporabljajo do uveljavitve OPN v skladu s tem zakonom, najpozneje pa do 30. oktobra 2026.
2
−
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona ostanejo v veljavi prostorski ureditveni pogoji, sprejeti na podlagi ZUN. Prenehati veljajo z dnem uveljavitve OPN v skladu s tem zakonom, najpozneje pa 31. decembra 2024. Do prenehanja veljavnosti se ne smejo spreminjati in dopolnjevati. Postopki za spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po postopku, kot je v skladu s tem zakonom predpisan za pripravo OPPN, razen če ta zakon ne določa drugače.
2
+
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona ostanejo v veljavi prostorski ureditveni pogoji, sprejeti na podlagi ZUN. Prenehati veljajo z dnem uveljavitve OPN v skladu s tem zakonom, najpozneje pa 30. oktobra 2026. Do prenehanja veljavnosti se ne smejo spreminjati in dopolnjevati. Postopki za spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po postopku, kot je v skladu s tem zakonom predpisan za pripravo OPPN, razen če ta zakon ne določa drugače.
3
·
(3) Kot predpisi, izdani na podlagi 129. člena tega zakona, še naprej veljajo tudi:
3
·
(3) Kot predpisi, izdani na podlagi 129. člena tega zakona, še naprej veljajo tudi:
4
·
- prostorski izvedbeni načrti, sprejeti na podlagi ZUN,
4
·
- prostorski izvedbeni načrti, sprejeti na podlagi ZUN,
5
·
- občinski lokacijski načrti, sprejeti na podlagi ZUreP-1, ter
5
·
- občinski lokacijski načrti, sprejeti na podlagi ZUreP-1, ter
6
·
- zazidalni načrti, sprejeti na podlagi ZUPl.
6
·
- zazidalni načrti, sprejeti na podlagi ZUPl.
7
·
(4) Z OPN se ugotovi, kateri prostorski akti iz prejšnjega odstavka ali njihove posamezne sestavine so v neskladju z OPN ali že izvedeni. Če občina ugotovi, da so ti akti že izvedeni ali da so v celoti ali v posameznih delih v neskladju z OPN, jih v celoti oziroma v neskladnem delu razveljavi.
7
·
(4) Z OPN se ugotovi, kateri prostorski akti iz prejšnjega odstavka ali njihove posamezne sestavine so v neskladju z OPN ali že izvedeni. Če občina ugotovi, da so ti akti že izvedeni ali da so v celoti ali v posameznih delih v neskladju z OPN, jih v celoti oziroma v neskladnem delu razveljavi.
8
·
(5) Če občina ne sprejme odloka o ugotovitvi skladnosti, se prostorski akti iz tretjega odstavka tega člena ne smejo izvajati.
8
·
(5) Če občina ne sprejme odloka o ugotovitvi skladnosti, se prostorski akti iz tretjega odstavka tega člena ne smejo izvajati.
9
·
(6) Za prostorske akte iz prvega in drugega odstavka tega člena se 141. in 142. člen tega zakona ne uporabljata.
9
·
(6) Za prostorske akte iz prvega in drugega odstavka tega člena se 141. in 142. člen tega zakona ne uporabljata.
10
−
(7) Do ureditve v predpisih, ki urejajo varstva okolja, je na območjih teles odlagališč odpadkov do izdaje odločbe o prenehanju okoljevarstvenega dovoljenja zaradi prenehanja obratovanja naprave v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, dopustno načrtovati in izvajati le tiste posege v prostor, ki so potrebni zaradi obratovanja odlagališča in spremljanja stanja na njih. Ne glede na prejšnjo poved se lahko na območju telesa odlagališča odpadkov izjemoma načrtuje in izvaja tudi druge posege v telo odlagališča, ki ne vplivajo na stabilnost odlagališča, pri čemer je za načrtovanje teh posegov treba pridobiti pozitivno mnenje ministrstva, pristojnega za okolje. Ministrstvo, pristojno za okolje, pozitivno mnenje oziroma soglasje izda, če so za odlagališče zagotovljene vse zahteve, kot jih določa predpis, ki ureja odlagališča odpadkov.
10
+
(7) (črtan)
1
−
(1) Postopki priprave prostorskih aktov, začeti na podlagi ZPNačrt, katerih priprava se je v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 273. člena ZUreP-2 nadaljevala po dosedanjih predpisih, se končajo po ZPNačrt.
1
+
(1) Postopki priprave občinskih prostorskih aktov, začeti na podlagi ZPNačrt, katerih priprava se je v skladu s prvim, drugim, tretjim in četrtim odstavkom 273. člena ZUreP-2 nadaljevala po dosedanjih predpisih, se končajo po ZPNačrt.
2
−
(2) Postopki priprave prostorskih aktov, začeti na podlagi ZUPUDPP, katerih priprava se je v skladu s prvim odstavkom 270. člena ZUreP-2 nadaljevala po dosedanjih predpisih, se končajo po ZUPUDPP.
2
+
(2) Postopki priprave občinskih prostorskih aktov, začeti na podlagi ZUreP-2, se končajo po ZUreP-2. V postopku priprave občinskega prostorskega načrta se lahko določi tudi območja iz prvega odstavka 305. člena zakona ob upoštevanju četrtega odstavka 305. člena zakona.
3
−
(3) Postopki priprave prostorskih aktov, začeti na podlagi ZUreP-2, se končajo po dosedanjih predpisih.
3
+
(3) Postopki priprave državnih prostorskih aktov, začeti na podlagi ZUreP-1, ZPNačrt, ZUPUDPP in ZUreP-2 se nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona.
4
−
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se postopki priprave državnih prostorskih izvedbenih aktov iz drugega in tretjega odstavka tega člena lahko nadaljujejo po tem zakonu, če tako predlaga pobudnik priprave državnega prostorskega izvedbenega akta, pri čemer se postopek nadaljuje glede na že opravljena dejanja v postopku in tako, da ne pride do zmanjšanja ravni sodelovanja nosilcev urejanja prostora in javnosti.
4
+
(4) Postopki iz prejšnjega odstavka se nadaljujejo glede na že opravljena dejanja v postopku.
5
−
(5) Postopka priprave lokacijskih načrtov, začeta v skladu z ZUOPZP, za katera sta izdana Odlok o programu priprave lokacijskega načrta za vplivno območje plazu Macesnik v Občini Solčava (Uradni list RS, št. 92/03, 85/07 in 59/11) in Odlok o programu priprave lokacijskega načrta za vplivno območje plazu Slano Blato v Občini Ajdovščina (Uradni list RS, št. 23/04 in 31/17), se nadaljujeta po tem zakonu, pri čemer se postopek nadaljuje glede na že opravljena dejanja v postopku in tako, da ne pride do zmanjšanja ravni sodelovanja nosilcev urejanja prostora in javnosti.
5
+
(5) Postopka priprave lokacijskih načrtov, ki sta se začela v skladu z ZUOPZP in za katera sta izdana Odlok o programu priprave lokacijskega načrta za vplivno območje plazu Macesnik v Občini Solčava (Uradni list RS, št. 92/03, 85/07 in 59/11) in Odlok o programu priprave lokacijskega načrta za vplivno območje plazu Slano Blato v Občini Ajdovščina (Uradni list RS, št. 23/04 in 31/17), se nadaljujeta po tem zakonu, pri čemer se postopek nadaljuje glede na že opravljena dejanja v postopku.
1
−
(1) Regionalni prostorski plan za posamezno razvojno regijo se sprejme najpozneje do 1. januarja 2027.
1
+
(1) Regionalni prostorski plan za posamezno razvojno regijo se sprejme najpozneje do 1. januarja 2028.
2
·
(2) Do sprejetja regionalnega prostorskega plana za posamezno razvojno regijo lahko občina v tej razvojni regiji v občinskem prostorskem planu določi tudi zasnove prostorskih ureditev lokalnega pomena iz četrtega odstavka 75. člena tega zakona.
2
·
(2) Do sprejetja regionalnega prostorskega plana za posamezno razvojno regijo lahko občina v tej razvojni regiji v občinskem prostorskem planu določi tudi zasnove prostorskih ureditev lokalnega pomena iz četrtega odstavka 75. člena tega zakona.
1
−
(1) Občine najpozneje do 31. decembra 2024 uskladijo občinske prostorske načrte s tem zakonom glede določanja poselitvenih območij in območij za dolgoročni razvoj naselij ter glede izvedbe prve tehnične posodobitve.
1
+
(1) Občine najpozneje do 30. oktobra 2026 uskladijo občinske prostorske načrte s tem zakonom glede določanja poselitvenih območij in območij za dolgoročni razvoj naselij ter glede izvedbe prve tehnične posodobitve.
2
−
(2) Če z dnem uporabe tega zakona občina že pripravlja občinski prostorski načrt ali njegove spremembe in dopolnitve, lahko že v tem postopku določi tudi območja iz prejšnjega odstavka.
2
+
(2) Če občina v postopku priprave občinskega prostorskega načrta ali njegovih sprememb in dopolnitev določa trajno varovana kmetijska zemljišča v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, mora določiti tudi območja iz prejšnjega odstavka in izvesti prvo tehnično posodobitev.
3
−
(3) Če občina v postopku priprave občinskega prostorskega načrta ali njegovih sprememb in dopolnitev določa trajno varovana kmetijska zemljišča v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, mora določiti tudi območja iz prvega odstavka tega člena in izvesti prvo tehnično posodobitev.
3
+
(3) Občina v postopku priprave sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta, v katerih določa območja iz prvega odstavka tega člena, spremeni in dopolni tudi njegov strateški del, in sicer ne glede na to, ali je bil sprejet kot poseben akt ali kot del občinskega prostorskega načrta tako, da se strateški del sprejme kot občinski prostorski plan, če še ni sprejet regionalni prostorski plan. V takem primeru občina v občinskem prostorskem planu lahko načrtuje tudi okvirna območja za dolgoročni razvoj naselij za tista naselja, ki so poimensko navedena v policentričnem urbanem sistemu, kot ga določa prostorski strateški akt o usmerjanju prostorskega razvoja države.
4
−
(4) Občina v postopku priprave sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta, v katerih določa območja iz prvega odstavka tega člena, spremeni in dopolni tudi njegov strateški del, in sicer ne glede na to, ali je bil sprejet kot poseben akt ali kot del občinskega prostorskega načrta tako, da se strateški del sprejme kot občinski prostorski plan, če še ni sprejet regionalni prostorski plan. V takem primeru občina v občinskem prostorskem planu lahko načrtuje tudi okvirna območja za dolgoročni razvoj naselij za tista naselja, ki so poimensko navedena v policentričnem urbanem sistemu, kot ga določa prostorski strateški akt o usmerjanju prostorskega razvoja države.
−
5
−
(5) Če občina ne uskladi občinskega prostorskega načrta s tem zakonom v skladu s prvim odstavkom tega člena, po 31. decembru 2024 ne sme izvajati lokacijskih preveritev v skladu s tem zakonom.
−
+
1
+
Župan občine, ki do 31. decembra 2024 ni sprejela občinskega prostorskega načrta, izvede dejanja v naslednjih rokih:
+
2
+
- do 31. januarja 2025 sprejme in objavi sklep o spremembi oziroma dopolnitvi sklepa o pripravi občinskega prostorskega načrta, s katerim določi nove roke za pripravo občinskega prostorskega načrta in posameznih faz postopka, ali sprejme in objavi sklep o pripravi občinskega prostorskega načrta, če ta sklep še ni sprejet;
+
3
+
- do 31. marca 2025 posreduje ministrstvu osnutek občinskega prostorskega načrta za objavo na spletni strani ministrstva;
+
4
+
- do 30. oktobra 2025 javno objavi dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta in okoljsko poročilo ter datum javne obravnave; in
+
5
+
- do 30. aprila 2026 predlaga občinskemu svetu predlog občinskega prostorskega načrta v sprejem.
+
1
+
(1) Minister s sklepom ustanovi koordinacijsko skupino za spremljanje in spodbujanje postopkov priprave občinskih prostorskih načrtov občin iz prejšnjega člena in koordinacijo pridobivanja mnenj državnih nosilcev urejanja prostora ter njihovo pravočasno uskladitev.
+
2
+
(2) Člani koordinacijske skupine so predstavniki državnih nosilcev urejanja prostora. Koordinacijsko skupino vodi državni sekretar ministrstva. Namestnik vodje koordinacijske skupine je generalni direktor direktorata, pristojnega za prostor.
1
·
Določbe 35. člena tega zakona se uporabljajo od 1. januarja 2024.
1
·
Določbe 35. člena tega zakona se uporabljajo od 1. januarja 2024.
2
−
5. poglavje: DELOVANJE KOMISIJE ZA PROSTORSKI RAZVOJ
2
+
5. poglavje: DELOVANJE KOMISIJE ZA PROSTORSKI RAZVOJ (črtano)
1
−
(1) Komisija za prostorski razvoj začne delovati v treh mesecih po začetku uporabe tega zakona.
−
2
−
(2) Vlada sprejme poslovnik delovanja Komisije za prostorski razvoj iz osmega odstavka 40. člena tega zakona pred začetkom delovanja Komisije za prostorski razvoj na predlog ministrstva.
−
3
−
(3) Do začetka delovanja Komisije za prostorski razvoj se naloge iz prvega odstavka 40. člena tega zakona ne izvajajo.
−
4
·
6. poglavje: USKLADITEV GLEDE PROSTORSKIH UKREPOV PO ZUreP-1
1
·
6. poglavje: USKLADITEV GLEDE PROSTORSKIH UKREPOV PO ZUreP-1
1
·
(1) Do vzpostavitve prostorskega informacijskega sistema je sestavni del lokacijske informacije iz 279. člena tega zakona tudi podatek o prostorskih izvedbenih pogojih, če ga naročnik lokacijske informacije zahteva in če prostorski izvedbeni akti niso dostopni na svetovnem spletu.
1
·
(1) Do vzpostavitve prostorskega informacijskega sistema je sestavni del lokacijske informacije iz 279. člena tega zakona tudi podatek o prostorskih izvedbenih pogojih, če ga naročnik lokacijske informacije zahteva in če prostorski izvedbeni akti niso dostopni na svetovnem spletu.
2
−
(2) Do uskladitve predpisov, ki urejajo upravne takse, se:
2
+
(2) Do uskladitve predpisov, ki urejajo upravne takse, se upravna taksa obračuna po tarifi, kot je v skladu s predpisi, ki urejajo upravne takse, določena za lokacijsko informacijo za gradnjo objektov in izvajanje drugih del (tarifna št. 36).
3
−
- upravna taksa obračuna po tarifi, kot je v skladu s predpisi, ki urejajo upravne takse, določena za potrdilo o namenski rabi zemljišča (tarifna št. 37), če se zahtevek za izdajo lokacijske informacije v skladu s tem zakonom nanaša samo na podatek o namenski rabi prostora;
−
4
−
- v drugih primerih upravna taksa obračuna po tarifi, kot je v skladu s predpisi, ki urejajo upravne takse, določena za lokacijsko informacijo za gradnjo objektov in izvajanje drugih del (tarifna št. 36).
−
5
·
(3) Do uskladitve predpisov, ki urejajo zemljiško knjigo, lokacijska informacija šteje kot potrdilo o namenski rabi zemljišča.
3
·
(3) Do uskladitve predpisov, ki urejajo zemljiško knjigo, lokacijska informacija šteje kot potrdilo o namenski rabi zemljišča.
6
·
12. poglavje: DOLOČANJE ODŠKODNIN V RAZLASTITVENIH POSTOPKIH
4
·
12. poglavje: DOLOČANJE ODŠKODNIN V RAZLASTITVENIH POSTOPKIH
1
−
(1) Do zakonske ureditve metodologije ocenjevanja vrednosti nepremičnin, škod na njih in drugih stroškov ter izvajalcev tega ocenjevanja izvajajo ocenjevanje odškodnin iz 216. člena tega zakona cenilci iz 49. člena tega zakona, pri čemer upoštevajo naslednje podatke in stanje na dan uvedbe razlastitvenega postopka:
1
+
(1) Do zakonske ureditve metodologije ocenjevanja vrednosti nepremičnin, škod na njih in drugih stroškov ter izvajalcev tega ocenjevanja izvajajo ocenjevanje odškodnin iz 216. člena tega zakona cenilci iz 49. člena tega zakona, pri čemer upoštevajo naslednje podatke in stanje:
2
−
- o nepremičninah in o njihovi posplošeni vrednosti, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin in množično vrednotenje nepremičnin vodijo v javnih evidencah, ter druge podatke, ki jih pridobijo od lastnikov nepremičnin oziroma nosilcev pravic na njih, ter skladnost navedenih podatkov s primerljivimi nepremičninami;
2
+
- o nepremičninah in o njihovi posplošeni vrednosti, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin in množično vrednotenje nepremičnin vodijo v javnih evidencah, ter druge podatke, ki jih pridobijo od lastnikov nepremičnin oziroma nosilcev pravic na njih, ter skladnost navedenih podatkov s primerljivimi nepremičninami na dan uvedbe razlastitvenega postopka;
3
−
- stanje nepremičnin v naravi;
3
+
- stanje nepremičnin v naravi na dan uvedbe razlastitvenega postopka;
4
−
- namensko rabo prostora, pri državnem prostorskem izvedbenem aktu pa namensko rabo prostora pred uveljavitvijo tega akta, ki je podlaga za razlastitev, in
4
+
- namensko rabo prostora pred uveljavitvijo akta, ki je podlaga za razlastitev, in
5
−
- mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti.
5
+
- mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti na dan uvedbe razlastitvenega postopka.
6
·
(2) Pri ocenjevanju vrednosti se upoštevajo podatki o nepremičninah, kot se vodijo v javnih evidencah v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
6
·
(2) Pri ocenjevanju vrednosti se upoštevajo podatki o nepremičninah, kot se vodijo v javnih evidencah v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
7
·
(3) Če lastnik nepremičnin oziroma nosilec pravic na njih na poziv cenilca ne predloži zahtevanih podatkov, se pri ocenjevanju vrednosti uporabijo razpoložljivi podatki iz javnih evidenc.
7
·
(3) Če lastnik nepremičnin oziroma nosilec pravic na njih na poziv cenilca ne predloži zahtevanih podatkov, se pri ocenjevanju vrednosti uporabijo razpoložljivi podatki iz javnih evidenc.
8
·
(4) Razlastitveni upravičenec ali investitor ima za pripravo ponudbe za odkup nepremičnine pravico pridobiti podatke iz uradnih evidenc.
8
·
(4) Razlastitveni upravičenec ali investitor ima za pripravo ponudbe za odkup nepremičnine pravico pridobiti podatke iz uradnih evidenc.
9
·
(5) Kadar je za ocenjevanje vrednosti nepremičnine treba pridobiti podatke, ki se ne vodijo v uradnih evidencah, imata cenilec iz 49. člena tega zakona, razlastitveni upravičenec in investitor pravico pridobiti te podatke neposredno od lastnika nepremičnine ali od imetnika stvarnih ter obligacijskih pravic na njej.
9
·
(5) Kadar je za ocenjevanje vrednosti nepremičnine treba pridobiti podatke, ki se ne vodijo v uradnih evidencah, imata cenilec iz 49. člena tega zakona, razlastitveni upravičenec in investitor pravico pridobiti te podatke neposredno od lastnika nepremičnine ali od imetnika stvarnih ter obligacijskih pravic na njej.
10
·
13. poglavje: ODMERA TAKSE NA NEIZKORIŠČENO STAVBNO ZEMLJIŠČE IN AKONTACIJA KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA NOVO KOMUNALNO OPREMO
10
·
13. poglavje: ODMERA TAKSE NA NEIZKORIŠČENO STAVBNO ZEMLJIŠČE IN AKONTACIJA KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA NOVO KOMUNALNO OPREMO
1
·
(1) Do posredovanja podatkov iz šestega odstavka 324. člena tega zakona v evidenco stavbnih zemljišč se izpolnjevanje pogojev za urejeno zazidljivo zemljišče iz prve alineje 246. člena tega zakona dokazuje v postopku izdaje odločbe o odmeri takse na neizkoriščeno stavbno zemljišče iz 250. člena tega zakona.
1
·
(1) Do posredovanja podatkov iz šestega odstavka 324. člena tega zakona v evidenco stavbnih zemljišč se izpolnjevanje pogojev za urejeno zazidljivo zemljišče iz prve alineje 246. člena tega zakona dokazuje v postopku izdaje odločbe o odmeri takse na neizkoriščeno stavbno zemljišče iz 250. člena tega zakona.
2
−
(2) Do posredovanja podatkov iz šestega odstavka 324. člena tega zakona v evidenco stavbnih zemljišč se izpolnjevanje pogojev za urejeno zazidljivo zemljišče iz prvega odstavka 235. člena tega zakona dokazuje v postopku izdaje odločbe o odmeri akontacije komunalnega prispevka za novo komunalno opremo.
2
+
(2) Do posredovanja podatkov iz šestega odstavka 324. člena tega zakona v evidenco stavbnih zemljišč se izpolnjevanje pogojev za neurejeno zazidljivo in urejeno zazidljivo zemljišče iz 235. člena tega zakona dokazuje v postopku izdaje odločbe o odmeri akontacije komunalnega prispevka za novo komunalno opremo.
3
·
14. poglavje: DOLOČANJE BRUTO TLORISNE POVRŠINE OBJEKTA
3
·
14. poglavje: DOLOČANJE BRUTO TLORISNE POVRŠINE OBJEKTA
1
−
(1) Ne glede na deveti odstavek 232. člena in 233. člen tega zakona se do vzpostavitve storitev za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona komunalni prispevek zaradi gradnje objekta odmeri na zahtevo investitorja, ki se vloži v fizični obliki.
1
+
(1) Ne glede na deveti odstavek 232. člena in 233. člen zakona se do vzpostavitve storitev za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena zakona komunalni prispevek zaradi gradnje objekta odmeri na zahtevo investitorja, ki se vloži v fizični obliki. Investitor obvesti upravni organ za gradbene zadeve o vloženi zahtevi.
2
−
(2) Ne glede na drugo alinejo drugega odstavka in trinajsti odstavek 233. člena tega zakona se do vzpostavitve storitev za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona komunalni prispevek za gradnjo enostavnih stavb ne odmerja.
2
+
(2) Upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, seznani občino z uvedbo postopka izdaje gradbenega dovoljenja, če investitor upravnemu organu ni sporočil, da je postopek odmere komunalnega prispevka že uveden. Če občina še ni uvedla postopka odmere komunalnega prispevka na zahtevo investitorja, uvede postopek in investitorju odmeri komunalni prispevek na podlagi obvestila upravnega organa.
3
−
(3) Upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, seznani občino o uvedbi postopka izdaje gradbenega dovoljenja, če investitor upravnemu organu ni sporočil, da je postopek odmere komunalnega prispevka že uveden. Če občina še ni uvedla postopka odmere komunalnega prispevka na zahtevo investitorja, uvede postopek in investitorju odmeri komunalni prispevek na podlagi obvestila upravnega organa.
3
+
(3) Vlogi investitorja ali obvestilu iz prejšnjega odstavka se priloži dokumentacija iz četrtega odstavka 233. člena zakona. Če želi investitor uveljavljati pretekla vlaganja predloži tudi dokumentacijo iz petega odstavka 233. člena zakona.
4
−
(4) Vlogi investitorja ali obvestilu iz prejšnjega odstavka se priložijo:
4
+
(4) V primeru iz drugega odstavka tega člena investitor upravnemu organu, pristojnemu za gradbene zadeve, predloži dodaten izvod dokumentacije iz prejšnjega odstavka.
5
−
- dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelana v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
5
+
(5) Rok za izdajo odmerne odločbe je 30 dni od prejema vloge investitorja iz prvega odstavka tega člena ali obvestila iz tretjega odstavka tega člena.
6
−
- mnenja pristojnih mnenjedajalcev za priključevanje na komunalno opremo ali dokazilo o tem, da mnenje ni bilo izdano v predpisanem roku;
6
+
(6) Občina izda potrdilo o plačanem komunalnem prispevku, s katerim investitor pred upravnim organom za gradbene zadeve izkazuje plačilo komunalnega prispevka.
7
−
- podatki in dokazila o morebitnih preteklih vlaganjih v komunalno opremo, morebitnih že poravnanih obveznostih plačila komunalnega prispevka in druga dokumentacija, ki je pomembna za odločitev o odmeri komunalnega prispevka.
7
+
(7) Če odmerna odločba ni izdana v roku iz petega odstavka tega člena ali če o pritožbi ni odločeno v roku iz osmega odstavka 232. člena zakona, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.
8
−
(5) V primeru iz tretjega odstavka tega člena investitor upravnemu organu, pristojnemu za gradbene zadeve, predloži dodaten izvod dokumentacije iz prejšnjega odstavka.
−
9
−
(6) Vloga za odmero komunalnega prispevka iz prvega odstavka tega člena je popolna, če so ji priloženi dokumenti iz prve in druge alineje četrtega odstavka tega člena.
−
10
−
(7) Rok za izdajo odmerne odločbe je 15 dni od prejema popolne vloge investitorja iz prvega odstavka tega člena ali obvestila iz tretjega odstavka tega člena.
−
11
−
(8) Občina izda potrdilo o plačanem komunalnem prispevku.
−
12
−
(9) Če odmerna odločba ni izdana v roku iz sedmega odstavka tega člena ali če o pritožbi ni odločeno v roku iz osmega odstavka 232. člena tega zakona, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.
−
1
−
(1) Ne glede na deveti odstavek 232. člena in 236. člen tega zakona se do vzpostavitve storitev za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona komunalni prispevek zaradi legalizacije objekta odmeri na zahtevo investitorja, ki se vloži v fizični obliki.
1
+
(1) Ne glede na deveti odstavek 232. člena in 236. člen zakona se do vzpostavitve storitev za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena zakona komunalni prispevek zaradi legalizacije objekta odmeri na zahtevo investitorja, ki se vloži v fizični obliki. Investitor obvesti upravni organ za gradbene zadeve o vloženi zahtevi.
2
−
(2) Upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, seznani občino o uvedbi postopka legalizacije objekta, če investitor upravnemu organu ni sporočil, da je postopek odmere komunalnega prispevka že uveden. Če občina še ni uvedla postopka odmere komunalnega prispevka na zahtevo investitorja, uvede postopek in investitorju odmeri komunalni prispevek na podlagi obvestila upravnega organa.
2
+
(2) Upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, seznani občino z uvedbo postopka legalizacije objekta, če investitor upravnemu organu ni sporočil, da je postopek odmere komunalnega prispevka že uveden. Če občina še ni uvedla postopka odmere komunalnega prispevka na zahtevo investitorja, uvede postopek in investitorju odmeri komunalni prispevek na podlagi obvestila upravnega organa.
3
−
(3) Vlogi investitorja ali obvestilu iz prejšnjega odstavka se priložijo:
3
+
(3) Vlogi investitorja ali obvestilu iz prejšnjega odstavka se priloži dokumentacija iz četrtega odstavka 236. člena zakona. Če želi investitor uveljavljati pretekla vlaganja predloži tudi dokumentacijo iz petega odstavka 236. člena zakona.
4
−
- dokumentacija za legalizacijo objekta, izdelana v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
−
5
−
- podatki in dokazila o morebitnih preteklih vlaganjih v komunalno opremo in morebitnih že poravnanih obveznosti plačila komunalnega prispevka ter druga dokumentacija, ki je pomembna za odločitev o odmeri komunalnega prispevka.
−
6
·
(4) V primeru iz drugega odstavka tega člena investitor upravnemu organu, pristojnemu za gradbene zadeve, predloži dodaten izvod dokumentacije iz prejšnjega odstavka.
4
·
(4) V primeru iz drugega odstavka tega člena investitor upravnemu organu, pristojnemu za gradbene zadeve, predloži dodaten izvod dokumentacije iz prejšnjega odstavka.
7
−
(5) Vloga za odmero komunalnega prispevka iz prvega odstavka tega člena je popolna, če so ji priloženi dokumenti iz prve alineje tretjega odstavka tega člena.
5
+
(5) Rok za izdajo odmerne odločbe je 30 dni od prejema vloge investitorja iz prvega odstavka tega člena ali obvestila iz drugega odstavka tega člena.
8
−
(6) Rok za izdajo odmerne odločbe je 15 dni od prejema popolne vloge investitorja iz prvega odstavka tega člena ali obvestila iz drugega odstavka tega člena.
6
+
(6) Občina izda potrdilo o plačanem komunalnem prispevku, s katerim investitor pred upravnim organom za gradbene zadeve izkazuje plačilo komunalnega prispevka.
9
−
(7) Občina izda potrdilo o plačanem komunalnem prispevku.
7
+
(7) Če odmerna odločba ni izdana v roku iz petega odstavka tega člena ali če o pritožbi ni odločeno v roku iz osmega odstavka 232. člena zakona, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo odločbe o legalizaciji objekta ali dovoljenja za objekt daljšega obstoja.
10
−
(8) Če odmerna odločba ni izdana v roku iz šestega odstavka tega člena ali če o pritožbi ni odločeno v roku iz osmega odstavka 232. člena tega zakona, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo odločbe o legalizaciji objekta ali dovoljenja za objekt daljšega obstoja.
−
1
·
(1) Šteje se, da posameznik, ki je bil 1. junija 2018 vpisan v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor z licenco P v skladu z ZGO-1, izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost.
1
·
(1) Šteje se, da posameznik, ki je bil 1. junija 2018 vpisan v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor z licenco P v skladu z ZGO-1, izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost.
2
−
(2) Posamezniku iz prejšnjega odstavka Zbornica za arhitekturo in prostor vpiše v imenik poklicni naziv pooblaščeni prostorski načrtovalec. Posameznik mora najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe tega zakona predložiti dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog iz tretjega odstavka 5. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/2017; v nadaljnjem besedilu: ZAID) in dokazila o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena ZAID. Če v tem roku dokazil ne predloži, mu zbornica po uradni dolžnosti izda odločbo o mirovanju in vpiše mirovanje v imenik.
2
+
(2) Posamezniku iz prejšnjega odstavka Zbornica za arhitekturo in prostor vpiše v imenik poklicni naziv pooblaščeni prostorski načrtovalec. Posameznik mora najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe tega zakona predložiti dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog iz tretjega odstavka 5. člena ZAID in dokazila o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena ZAID. Če v tem roku dokazil ne predloži, mu zbornica po uradni dolžnosti izda odločbo o mirovanju in vpiše mirovanje v imenik.
3
·
(3) Šteje se, da ima posameznik, ki je imel z dnem 1. junija 2018 pridobljen status prostorskega načrtovalca v skladu z ZGO-1 in ZUreP-1, najmanj štiri leta delovnih izkušenj s področja priprave prostorskih izvedbenih aktov in je sodeloval pri pripravi najmanj štirih prostorskih izvedbenih aktov, pridobljene praktične izkušnje in opravljen strokovni izpit za pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.
3
·
(3) Šteje se, da ima posameznik, ki je imel z dnem 1. junija 2018 pridobljen status prostorskega načrtovalca v skladu z ZGO-1 in ZUreP-1, najmanj štiri leta delovnih izkušenj s področja priprave prostorskih izvedbenih aktov in je sodeloval pri pripravi najmanj štirih prostorskih izvedbenih aktov, pridobljene praktične izkušnje in opravljen strokovni izpit za pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.
1
−
(1) Nosilci urejanja prostora morajo pripraviti smernice iz prve alineje tretjega odstavka 41. člena tega zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona in jih predložiti v obravnavo Komisiji za prostorski razvoj.
1
+
(1) Nosilci urejanja prostora morajo pripraviti smernice iz prve alineje tretjega odstavka 41. člena tega zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
2
·
(2) Do objave smernic iz prejšnjega odstavka pripravljavci prostorskih aktov pri pripravi prostorskih aktov upoštevajo splošne smernice nosilcev urejanja prostora, pripravljene v skladu z ZUreP-2, in lahko zaprosijo nosilce urejanja prostora za konkretne smernice v skladu z ZUreP-2.
2
·
(2) Do objave smernic iz prejšnjega odstavka pripravljavci prostorskih aktov pri pripravi prostorskih aktov upoštevajo splošne smernice nosilcev urejanja prostora, pripravljene v skladu z ZUreP-2, in lahko zaprosijo nosilce urejanja prostora za konkretne smernice v skladu z ZUreP-2.
3
·
(3) Do uskladitve predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, se smernice v skladu s tem zakonom štejejo za splošne smernice.
3
·
(3) Do uskladitve predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, se smernice v skladu s tem zakonom štejejo za splošne smernice.
4
·
17. poglavje: PRENEHANJE VELJAVNOSTI IN UPORABA ZAKONOV
4
·
17. poglavje: PRENEHANJE VELJAVNOSTI IN UPORABA ZAKONOV
1
·
(1) Po uveljavitvi tega zakona še naprej veljajo:
1
·
(1) Po uveljavitvi tega zakona še naprej veljajo:
2
·
- Pravilnik o elaboratu ekonomike (Uradni list RS, št. 61/17), kot predpis izdan na podlagi tretjega odstavka 68. člena tega zakona;
2
·
- Pravilnik o elaboratu ekonomike (Uradni list RS, št. 61/17), kot predpis izdan na podlagi tretjega odstavka 68. člena tega zakona;
3
·
- Pravilnik o povrnitvi stroškov občinam za investicije v izgradnjo elektroenergetskega omrežja (Uradni list RS, št. 93/08 in 61/17 - ZUreP-2), kot predpis izdan na podlagi petega odstavka 162. člena tega zakona;
3
·
- Pravilnik o povrnitvi stroškov občinam za investicije v izgradnjo elektroenergetskega omrežja (Uradni list RS, št. 93/08 in 61/17 - ZUreP-2), kot predpis izdan na podlagi petega odstavka 162. člena tega zakona;
4
−
- Pravilnik o vodenju in vsebini podatkov o komunikacijskih omrežjih in pripadajoči infrastrukturi, omrežnih priključnih točkah in drugih elektronskih komunikacijskih omrežjih (Uradni list RS, št. 55/15 in 40/17 - ZEKom-1C), kot predpis izdan na podlagi devetega odstavka 281. člena tega zakona;
4
+
- (črtana)
5
·
- Pravilnik o katastrih gospodarske javne infrastrukture javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 28/11), kot predpis izdan na podlagi devetega odstavka 281. člena tega zakona;
5
·
- Pravilnik o katastrih gospodarske javne infrastrukture javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 28/11), kot predpis izdan na podlagi devetega odstavka 281. člena tega zakona;
6
·
- Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora (Uradni list RS, št. 9/04, 7/18 - ZEN-A in 33/19 - ZEN-B);
6
·
- Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora (Uradni list RS, št. 9/04, 7/18 - ZEN-A in 33/19 - ZEN-B);
7
·
- Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladnih organizacij za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju urejanja prostora (Uradni list RS, št. 52/19).
7
·
- Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladnih organizacij za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju urejanja prostora (Uradni list RS, št. 52/19).
8
·
(2) Do uveljavitve oziroma začetka uporabe podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, se uporabljajo naslednji predpisi:
8
·
(2) Do uveljavitve oziroma začetka uporabe podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, se uporabljajo naslednji predpisi:
9
·
- Uredba o prostorskem informacijskem sistemu (Uradni list RS, št. 119/07, 8/10 - ZIPI in 61/17 - ZUreP-2);
9
·
- Uredba o prostorskem informacijskem sistemu (Uradni list RS, št. 119/07, 8/10 - ZIPI in 61/17 - ZUreP-2);
10
·
- Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 - popr. in 34/19);
10
·
- Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 - popr. in 34/19);
11
·
- Pravilnik o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov (Uradni list RS, št. 108/04, 114/06 - ZUE, 33/07 - ZPNačrt, 57/12 - ZGO-1D in 61/17 - ZUreP-2);
11
·
- Pravilnik o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov (Uradni list RS, št. 108/04, 114/06 - ZUE, 33/07 - ZPNačrt, 57/12 - ZGO-1D in 61/17 - ZUreP-2);
12
·
- Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07 in 61/17 - ZUreP-2);
12
·
- Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07 in 61/17 - ZUreP-2);
13
·
- Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 106/11);
13
·
- Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 106/11);
14
·
- Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07 in 61/17 - ZUreP-2);
14
·
- Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07 in 61/17 - ZUreP-2);
15
·
- Pravilnik o obliki lokacijske informacije ter o načinu njene izdaje (Uradni list RS, št. 35/04, 33/07 - ZPNačrt in 61/17 - ZUreP-2);
15
·
- Pravilnik o obliki lokacijske informacije ter o načinu njene izdaje (Uradni list RS, št. 35/04, 33/07 - ZPNačrt in 61/17 - ZUreP-2);
16
·
- Pravilnik o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (Uradni list RS, št. 66/18).
16
·
- Pravilnik o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (Uradni list RS, št. 66/18).
1
−
Ta zakon začne veljati 31. decembra 2021. Št. 800-01/21-3/47 Ljubljana, dne 9. decembra 2021 EPA 1960-VIII Državni zbor Republike Slovenije Igor Zorčič predsednik
1
+
Ta zakon začne veljati 31. decembra 2021.
1
−
Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3D) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 11. februarja 2026. Št. 003-02-1/2026-80 Ljubljana, dne 19. februarja 2026 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU PROSTORA (ZUreP-3D)
−
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 801-01/26-2/26 Ljubljana, dne 11. februarja 2026 EPA 2712-IX Državni zbor Republike Slovenije Nataša Sukič podpredsednica
−