Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina · Spremembe zakonov Republike Slovenije

1

−

Geografsko poreklo vina in drugih proizvodov se označi po geografskem območju, kjer je bilo pridelano grozdje in so zaradi naravnih oziroma človeških dejavnikov grozdje, vino oziroma drugi proizvodi pridobili določene posebne značilnosti. Vrste oznak geografskega porekla vina so naslednje:

1

+

V zakonu o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97) se v 4. členu tretji stavek petega odstavka nadomesti z naslednjim besedilom: “Z oznako priznano tradicionalno poimenovanje (PTP) se označita vini teran in cviček. Vino teran je vino pridelano in polnjeno v originalno embalažo znotraj vinorodnega podokoliša Kraška planota. Vino cviček je vino pridelano in polnjeno v originalno embalažo znotraj vinorodnega okoliša Dolenjska.”

2

−

- zaščiteno geografsko poreklo (ZGP);

−

3

−

- priznana geografska oznaka (PGO);

−

4

−

- priznano tradicionalno poimenovanje (PTP). Z oznako zaščiteno geografsko poreklo (ZGP) se lahko označijo le vina iz razreda kakovostnih vin, pri katerih sta grozdje in vino pridelana na določenem območju, ki je enako ali manjše od vinorodnega okoliša. Imena in pogoji za zaščiteno geografsko poreklo vina so predpisani, pravno varstvo pravic je zagotovljeno po tem zakonu in po predpisih o industrijski lastnini. Z oznako priznana geografska oznaka (PGO) se lahko označijo deželna vina, za katera je vse grozdje pridelano v določeni vinorodni deželi ali manjšem območju od vinorodne dežele. Imena in pogoji za priznano geografsko oznako so predpisani, pravno varstvo pravic je zagotovljeno po tem zakonu in po predpisih o industrijski lastnini. Z oznako priznano tradicionalno poimenovanje (PTP) se lahko označijo vina, če je za tako označevanje predhodno izdelan elaborat, ki opredeljuje geografsko območje in lastnosti vina ter utemeljuje uporabo tradicionalnega poimenovanja. Elaborat pripravijo zainteresirani pridelovalci, potrdi ga minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem mnenju pooblaščene organizacije. Ne glede na določbe prvega in drugega stavka tega odstavka se z oznako PTP označita vino teran in cviček. Z vpisom imena priznanega tradicionalnega poimenovanja v seznam geografskih oznak vina, pridobijo pridelovalci takega vina pravico do varstva oznake po tem zakonu in po predpisih o industrijski lastnini. Oznaka geografskega porekla je skupinska pravica in jo smejo uporabljati tisti, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina, za vino oziroma druge proizvode, če so grozdje, vino in drugi proizvodi pridelani oziroma proizvedeni na določenem območju in izpolnjujejo druge predpisane pogoje. Zaradi zaščite in kontrole geografskega porekla vina in drugih proizvodov se v skladu s tem zakonom vodi seznam geografskih oznak vina in drugih proizvodov. V ta namen se vinogradniško območje Slovenije razdeli na pridelovalna območja; vodi kataster dejanskih in možnih vinogradniških površin z absolutnimi vinogradniškimi legami (v nadaljnjem besedilu: kataster vinogradov); vodi register pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register); predpišejo priporočene in dovoljene sorte vinske trte ter podlage za vinsko trto (v nadaljnjem besedilu: trsni izbor); spremlja dozorevanje grozdja in določa rok trgatve; ustrezno omeji hektarski pridelek grozdja; vino in drugi proizvodi ocenjujejo in označujejo. Za vino in druge proizvode se glede oznake porekla blaga predpisi o industrijski lastnini uporabljajo le, če v tem zakonu ni drugače določeno. Pridelovalci vina, katerih vino izpolnjuje pogoje za označevanje porekla po tem zakonu, uživajo pravno varstvo po predpisih o industrijski lastnini.

−

1

−

Glede na ekološke razmere (relief, podnebje, tla, agrobiološke dejavnike ter vede o vinski trti), glavne organoleptične lastnosti vin ter zgodovinsko tradicionalne vidike predelave grozdja in vina se vinogradniško območje Slovenije deli na pridelovalna območja: vinorodne dežele, vinorodne okoliše ter vinorodne podokoliše, vinorodne ožje okoliše, vinorodne kraje in vinorodne lege. Vinorodna dežela je širše geografsko območje, ki ima podobne podnebne in talne razmere, ki skupaj z agrobiološkimi dejavniki vplivajo na glavne organoleptične lastnosti vina, pridelanega na območju dežele. Vinorodne dežele so: Podravje, Posavje in Primorska. Vinorodni okoliš je osnovno geografsko opredeljeno območje, ki ima podobne podnebne in talne razmere, podoben izbor sort in druge podobne agrobiološke dejavnike, ki omogočajo pridelavo grozdja in vina za okoliš značilnih, podobnih organoleptičnih lastnosti. Vinorodni okoliši so:

1

+

V 15. členu se v 1. točki tretjega odstavka besedilo “vinorodni okoliš Lendavske gorice-Goričko” nadomesti z besedilom “Prekmurski vinorodni okoliš” in črta beseda “Ptuj-”.

2

−

1. v vinorodni deželi Podravje: Ljutomersko-Ormoški vinorodni okoliš, Mariborski vinorodni okoliš, Radgonsko-Kapelski vinorodni okoliš, Šmarsko-Virštajnski vinorodni okoliš, vinorodni okoliš Haloze, vinorodni okoliš Lendavske gorice-Goričko, vinorodni okoliš Ptuj-Srednje Slovenske gorice;

−

3

−

2. v vinorodni deželi Posavje: Bizeljsko-Sremiški vinorodni okoliš, vinorodni okoliš Bela krajina, vinorodni okoliš Dolenjska;

−

4

−

3. v vinorodni deželi Primorska: Koperski vinorodni okoliš, vinorodni okoliš Goriška Brda, vinorodni okoliš Kras, vinorodni okoliš Vipavska dolina. Manjša pridelovalna območja od vinorodnega okoliša so vinorodni podokoliši, vinorodni ožji okoliši, vinorodni kraji in vinorodne lege. To so geografsko opredeljeni deli vinorodnega okoliša s podobnimi podnebnimi, talnimi, višinskimi, sončnimi in drugimi okoljskimi razmerami ter z izborom sorte, ki omogočajo pridelavo grozdja in vina, ki se po kakovosti in organoleptičnih lastnostih razlikuje od grozdja in vina, pridelanega v drugih pridelovalnih območjih istega vinorodnega okoliša.

−

1

−

Razvrstitev vina v kakovostne stopnje je odvisna od doseganja kakovosti grozdja, hektarskih pridelkov, ki ne smejo presegati predpisane količine, stopnje sladkorja, izplena pri stiskanju grozdja, naravnega alkohola in drugih sestavin vina ter organoleptičnih značilnosti vina, in sicer:

1

+

V 18. členu se v točki “B) Peneča vina” črta peta alinea.

2

−

a) po kakovosti se vina v ožjem pomenu besede razvrstijo v razred namiznih vin in razred kakovostnih vin, in sicer: A) Mirna vina

−

3

−

1. razred namiznih vin:

−

4

−

- namizno vino,

−

5

−

- deželno vino;

−

6

−

2. razred kakovostnih vin z zaščitenim geografskim poreklom:

−

7

−

- kakovostno vino,

−

8

−

- vrhunsko vino, ki je lahko glede na zrelost grozdja in način trgatve oziroma staranja:

−

9

−

- vrhunsko vino,

−

10

−

- vrhunsko vino pozna trgatev,

−

11

−

- vrhunsko vino izbor,

−

12

−

- vrhunsko vino jagodni izbor,

−

13

−

- vrhunsko vino suhi jagodni izbor,

−

14

−

- vrhunsko ledeno vino,

−

15

−

- vrhunsko arhivsko vino; B) Peneča vina

−

16

−

- namizno peneče vino,

−

17

−

- deželno peneče vino,

−

18

−

- kakovostno peneče vino,

−

19

−

- vrhunsko peneče vino,

−

20

−

- penina; C) Biser vina

−

21

−

- namizno biser vino,

−

22

−

- deželno biser vino,

−

23

−

- kakovostno biser vino; Č) Gazirana vina

−

24

−

- namizno gazirano vino,

−

25

−

- deželno gazirano vino.

−

26

−

b) po času trgatve in načinu predelave oziroma nege se mirna vina razvrstijo še na:

−

27

−

1. Mlada vina:

−

28

−

- namizno mlado vino,

−

29

−

- deželno mlado vino,

−

30

−

- kakovostno mlado vino;

−

31

−

2. Vina Barrique:

−

32

−

- kakovostno vino barrique,

−

33

−

- vrhunsko vino barrique.

−

34

−

2. Ocenjevanje vina

−

1

−

Z geografskim poreklom se sme označevati le vino določene kakovostne stopnje, pridelano na določenem pridelovalnem območju in z značilnimi lastnostmi tega pridelovalnega območja, za katero pridelovalci prijavijo zahtevane podatke v register pridelovalcev grozdja in vina. Pravico do označitve geografskega porekla vina in drugih proizvodov dobi pridelovalec z odločbo o ocenitvi vina. Za oznako geografskega porekla po pridelovalnem območju se lahko uporabljajo le predpisana imena pridelovalnih območij. Ime vinorodne dežele se uporablja za označevanje deželnih vin; ime vinorodnega okoliša in ožjih pridelovalnih območij pa za označevanje vin, uvrščenih v razred kakovostnih vin. Označevanje vina enega kakovostnega razreda z imenom določenega pridelovalnega območja izključuje uporabo istega imena za označevanje vin drugega kakovostnega razreda. Oznaka geografskega porekla vina mora biti najbolj vidna oznaka na embalaži. Če vsebuje poslovno poimenovanje podjetja (naziv, znak podjetja), ki prideluje vino, geografsko oznako, se sme poimenovanje tega podjetja uporabiti le na tak način, z manj pozornosti vzbujajočimi črkami, da je s tem zavajanje glede geografskega porekla vina izključeno. Če vsebuje blagovna znamka vina kakršnokoli neposredno ali posredno navajanje geografskega obeležja, se sme taka blagovna znamka uporabljati le, če je vino pridelano na območju, ki je v blagovni znamki neposredno ali posredno vsebovano. Poleg geografskega porekla vina mora biti na vsaki originalni polnitvi vina, pridelanega v Republiki Sloveniji, tudi navedeno, da je vino pridelano v Sloveniji. V primeru enakih geografskih imen je treba točno opredeliti obe geografski območji in zagotoviti, da ni možno zavajanje o dejanskem izvoru. Če lastnik vinograda ali vinskega obrata, ki leži v obmejnem območju sosednje države v bližini meje z Republiko Slovenijo, obdeluje vinograd oziroma pridela vino na takem obmejnem območju, mu ministrstvo določi oznako vina z odločbo v upravnem postopku. Postopek za izdajo odločbe se začne na zahtevo stranke. Odločba velja za določene količine grozdja oziroma vina, lahko je vsebinsko ali časovno omejena in se lahko prekliče, če bi bilo dovoljenje v nasprotju z mednarodnimi sporazumi oziroma če ga imetnik krši. Označbe porekla blaga in blagovne znamke za vino in druge proizvode so lahko vpisane v register po predpisih o industrijski lastnini le, če so tudi v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Vpisi v nasprotju s to določbo so nični.

1

+

V 26. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi: “Kakovostno peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom in vrhunsko peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom pridelano v Republiki Sloveniji se označi z nazivom “penina”.” Dosedanji peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti in enajsti odstavek postanejo šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek.

1

−

Minister izda predpise:

1

+

V 42. členu se za 17. točko doda nova 17.a točka, ki se glasi: “17.a o vinu teran in o vinu cviček;”

2

−

1. o pogojih, ki jih mora glede kadrov, opreme in prostorov izpolnjevati pooblaščena organizacija;

−

3

−

2. o cenah za storitve pooblaščene organizacije;

−

4

−

3. o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati pridelovalci in predelovalci grozdja in vina ter drugih proizvodov oziroma storitveni polnilci in donegovalci za opravljanje te dejavnosti;

−

5

−

4. o vsebini registra in načinu vodenja registra ter o postopku in načinu vpisa v register;

−

6

−

5. o vsebini in načinu vodenja katastra;

−

7

−

6. o seznamu geografskih oznak vina in drugih proizvodov;

−

8

−

7. o pogojih, ki jih mora izpolnjevati grozdje za predelavo v vino, ter dovoljenih tehnoloških postopkih in enoloških sredstvih za pridelavo vina;

−

9

−

8. o pogojih, ki jih morajo glede kakovosti, označevanja in embalaže izpolnjevati vino in mošt ter drugi proizvodi v prometu;

−

10

−

9. o podrobnejši razdelitvi vinogradniškega območja (rajonizacija), absolutnih vinogradniških legah in o dovoljenih ter priporočenih sortah vinske trte;

−

11

−

10. o metodologiji za ocenjevanje vina in mošta ter drugih proizvodov;

−

12

−

11. o preizkušanju pokuševalcev;

−

13

−

12. o pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za neposredno prodajo neustekleničenega vina končnemu potrošniku pri pridelovalcih, gostinskih obratih, na vinskih cestah in v vinotočih;

−

14

−

13. o kletarski evidenci;

−

15

−

14. o preizkusu organoleptičnih sposobnosti kmetijskega inšpektorja;

−

16

−

15. o načinu jemanja vzorcev in postopku z odvzetimi predmeti;

−

17

−

16. za pripravo elaborata za tradicionalno poimenovanje vina;

−

18

−

17. o obliki kontrolnega listka, načinu in postopku izdaje ter o ceni kontrolnega listka in o evidenci o izdanih kontrolnih listkih;

−

19

−

18. druge predpise, potrebne za izvajanje tega zakona. Minister izda predpise iz 3., 7., 8. in 12. točke prejšnjega odstavka v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo; predpis iz 13. in 17. točke prejšnjega odstavka pa v soglasju z ministrom, pristojnim za finance. VII. NADZOR NAD IZVAJANJEM DOLOČB TEGA ZAKONA

−

+

1

+

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (ZVDP-A) Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (ZVDP-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. februarja 2001. Št. 001-22-18/01 Ljubljana, dne 2. marca 2001. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r. Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VINU IN DRUGIH PROIZVODIH IZ GROZDJA IN VINA (ZVDP-A)

+

1

+

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ne uporablja pa se za vino, ki je bilo polnjeno v originalno embalažo pred dnem uveljavitve tega zakona. Št. 322-05/90-1/11 Ljubljana, dne 22. februarja 2001. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.