← Back to list
Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi
ZVEtL
11changed articles
+6added
+5modified
added 768removed 88words
18paragraphs
1
−
(1) V primerih, ko se na stavbi vzpostavi etažna lastnina na podlagi tega zakona, se šteje, da je pripadajoče zemljišče k stavbi skupni del stavbe, ki je v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe.
1
+
(1) Pripadajoče zemljišče k stavbi po tem zakonu je last vsakokratnega lastnika stavbe. Če je stavba v etažni lastnini, je pripadajoče zemljišče k stavbi po tem zakonu skupni del stavbe, ki je v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe.
2
·
(2) V postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu se za pripadajoče zemljišče k stavbi šteje zemljiška parcela, na kateri stavba stoji, če na zemljiški parceli stoji več stavb ali če je med udeleženci postopka spor o obsegu pripadajočega zemljišča, pa zemljišče, na katerem stavba stoji (zemljišče pod stavbo).
2
·
(2) V postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu se za pripadajoče zemljišče k stavbi šteje zemljiška parcela, na kateri stavba stoji, če na zemljiški parceli stoji več stavb ali če je med udeleženci postopka spor o obsegu pripadajočega zemljišča, pa zemljišče, na katerem stavba stoji (zemljišče pod stavbo).
3
·
(3) V postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi po tem zakonu sodišče kot pripadajoče zemljišče določi tisti del zemljiške parcele, na kateri stavba stoji, ki je neposredno namenjeno za redno rabo stavbe. Pripadajoče zemljišče sodišče določi tudi na drugih zemljiških parcelah, če so te nastale iz zemljiške parcele, na kateri stavba stoji, in če to ne posega v pravice tretjih oseb, ki so na takih zemljiških parcelah pridobile pravice v dobri veri.
3
·
(3) V postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi po tem zakonu sodišče kot pripadajoče zemljišče določi tisti del zemljiške parcele, na kateri stavba stoji, ki je neposredno namenjeno za redno rabo stavbe. Pripadajoče zemljišče sodišče določi tudi na drugih zemljiških parcelah, če so te nastale iz zemljiške parcele, na kateri stavba stoji, in če to ne posega v pravice tretjih oseb, ki so na takih zemljiških parcelah pridobile pravice v dobri veri.
4
·
(4) Za zemljišče, ki je neposredno namenjeno za redno rabo stavbe v smislu prejšnjega odstavka se šteje zemljišče, ki je bilo kot tako načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali v drugih upravnih aktih, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče. Če pripadajočega zemljišča na tak način ni mogoče ugotoviti, ga določi sodišče, upoštevajoč vse okoliščine primera, pri čemer upošteva zlasti:
4
·
(4) Za zemljišče, ki je neposredno namenjeno za redno rabo stavbe v smislu prejšnjega odstavka se šteje zemljišče, ki je bilo kot tako načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali v drugih upravnih aktih, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče. Če pripadajočega zemljišča na tak način ni mogoče ugotoviti, ga določi sodišče, upoštevajoč vse okoliščine primera, pri čemer upošteva zlasti:
5
·
1. tisto zemljišče, ki predstavlja dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in podobno,
5
·
1. tisto zemljišče, ki predstavlja dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in podobno,
6
·
2. preteklo redno rabo zemljišča in
6
·
2. preteklo redno rabo zemljišča in
7
·
3. merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki v času odločanja sodišča veljajo na območju, kjer zemljišče leži.
7
·
3. merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki v času odločanja sodišča veljajo na območju, kjer zemljišče leži.
1
·
V postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu se za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek.
1
·
V postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu se za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek.
2
−
subsidirana
2
+
subsidiarna
1
·
(1) Udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu so predlagatelj, zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, pod pogoji iz četrtega do šestega odstavka tega člena pa tudi osebe iz četrtega in petega odstavka tega člena.
1
·
(1) Udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu so predlagatelj, zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, pod pogoji iz četrtega do šestega odstavka tega člena pa tudi osebe iz četrtega in petega odstavka tega člena.
2
·
(2) Zemljiškoknjižnim lastnikom se pisanja vročajo na naslovu, s katerim so vpisani v zemljiško knjigo. Če vročitev na tem naslovu ni uspešna, se pisanja vročajo na naslovu iz centralnega registra prebivalstva oziroma iz poslovnega registra. Če tudi taka vročitev ni uspešna, se pisanje nabije na sodno desko in se šteje, da je vročitev zemljiškoknjižnemu lastniku opravljena 15. dan po nabitju pisanja na sodno desko.
2
·
(2) Zemljiškoknjižnim lastnikom se pisanja vročajo na naslovu, s katerim so vpisani v zemljiško knjigo. Če vročitev na tem naslovu ni uspešna, se pisanja vročajo na naslovu iz centralnega registra prebivalstva oziroma iz poslovnega registra. Če tudi taka vročitev ni uspešna, se pisanje nabije na sodno desko in se šteje, da je vročitev zemljiškoknjižnemu lastniku opravljena 15. dan po nabitju pisanja na sodno desko.
3
·
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka se ne uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku o domnevi vročitve.
3
·
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka se ne uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku o domnevi vročitve.
4
·
(4) Do izdaje sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine lahko prijavijo udeležbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu tudi drugi pridobitelji posameznih delov stavbe.
4
·
(4) Do izdaje sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine lahko prijavijo udeležbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu tudi drugi pridobitelji posameznih delov stavbe.
5
·
(5) Do izdaje sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine lahko prijavijo udeležbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu tudi druge osebe, ki izkažejo pravni interes, zlasti imetniki drugih stvarnih in obligacijskih pravic na posameznih delih ali na stavbi kot celoti.
5
·
(5) Do izdaje sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine lahko prijavijo udeležbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu tudi druge osebe, ki izkažejo pravni interes, zlasti imetniki drugih stvarnih in obligacijskih pravic na posameznih delih ali na stavbi kot celoti.
6
·
(6) V primerih iz četrtega in petega odstavka tega člena se za prijavo udeležencev v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe 20. člena tega zakona.
6
·
(6) V primerih iz četrtega in petega odstavka tega člena se za prijavo udeležencev v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe 20. člena tega zakona.
7
·
(7) Sodišče posameznemu udeležencu ali udeleženki (v nadaljnjem besedilu: udeleženec) dopusti sodelovanje pri posameznem procesnem dejanju v obsegu pravic, ki jih ta uveljavlja v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu.
7
·
(7) Sodišče posameznemu udeležencu ali udeleženki (v nadaljnjem besedilu: udeleženec) dopusti sodelovanje pri posameznem procesnem dejanju v obsegu pravic, ki jih ta uveljavlja v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu.
8
·
(8) V primeru smrti ali prenehanja udeleženca med postopkom ali pred njegovim začetkom sodišče na predlog in stroške kateregakoli udeleženca ali druge zainteresirane osebe pravnim naslednikom umrlega udeleženca oziroma udeleženca, ki je prenehal obstajati, postavi skrbnika ali skrbnico za poseben primer za čas, dokler pravni nasledniki ne prevzamejo postopka.
8
·
(8) V primeru smrti ali prenehanja udeleženca med postopkom ali pred njegovim začetkom sodišče na predlog in stroške kateregakoli udeleženca ali druge zainteresirane osebe pravnim naslednikom umrlega udeleženca oziroma udeleženca, ki je prenehal obstajati, postavi skrbnika ali skrbnico za poseben primer za čas, dokler pravni nasledniki ne prevzamejo postopka.
1
−
(1) V predlogu za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: predlog) mora predlagatelj zahtevati vzpostavitev etažne lastnine na posameznem delu stavbe, ki mu pripada na podlagi pravnega naslova.
1
+
(1) V predlogu za vzpostavitev etažne lastne po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: predlog) mora predlagatelj zahtevati vzpostavitev etažne lastnine na posameznem delu stavbe, ki mu pripada na podlagi pravnega naslova.
2
·
(2) Če predlagatelj v predlogu ne navede identifikacijskega znaka stavbe ali posameznega dela stavbe, na katerem zahteva vzpostavitev etažne lastnine, mora stavbo opredeliti vsaj z ulično številko in krajem, posamezni del pa z opisom bistvenih elementov, potrebnih za ugotovitev identifikacijskega znaka iz katastra stavb (npr. etaža, površina, lega, namembnost in podobno).
2
·
(2) Če predlagatelj v predlogu ne navede identifikacijskega znaka stavbe ali posameznega dela stavbe, na katerem zahteva vzpostavitev etažne lastnine, mora stavbo opredeliti vsaj z ulično številko in krajem, posamezni del pa z opisom bistvenih elementov, potrebnih za ugotovitev identifikacijskega znaka iz katastra stavb (npr. etaža, površina, lega, namembnost in podobno).
3
·
(3) Predlagatelj mora k predlogu priložiti pravni naslov in, če je to potrebno po določbah 5. člena tega zakona, listine, ki izkazujejo pravno nasledstvo po zemljiškoknjižnemu lastniku oziroma priposestvovanje posameznega dela stavbe.
3
·
(3) Predlagatelj mora k predlogu priložiti pravni naslov in, če je to potrebno po določbah 5. člena tega zakona, listine, ki izkazujejo pravno nasledstvo po zemljiškoknjižnemu lastniku oziroma priposestvovanje posameznega dela stavbe.
4
·
(4) Predlog s prilogami mora biti vložen v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine, ki je predmet predloga.
4
·
(4) Predlog s prilogami mora biti vložen v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine, ki je predmet predloga.
5
·
(5) Če niso podani pogoji iz tega člena, sodišče ravna v skladu s pravili zakona o pravdnem postopku o nepopolnih vlogah.
5
·
(5) Če niso podani pogoji iz tega člena, sodišče ravna v skladu s pravili zakona o pravdnem postopku o nepopolnih vlogah.
+
1
+
(1) Za opravljanje vpisov oziroma evidentiranje sprememb v katastru stavb ali zemljiškem katastru (v nadaljnjem besedilu: katastrski vpis), ki jih v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu zahteva sodišče, se določbe predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, uporabljajo, kolikor to ni v nasprotju z določbami tega člena.
+
2
+
(2) Sodišče lahko za potrebe priprave strokovne podlage za katastrski vpis namesto izvedenca imenuje tudi osebo, ki izpolnjuje pogoje za pripravo strokovne podlage za katastrski vpis po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
+
3
+
(3) Uporabniki stavbe in njenih delov morajo osebi, ki je s strani sodišča imenovana za pripravo strokovne podlage za katastrski vpis, omogočiti vstop v prostore, ji dati potrebne podatke in omogočiti izvedbo strokovnih opravil, kolikor je to potrebno za pripravo strokovne podlage za katastrski vpis. Če kateri od udeležencev postopka za vzpostavitev etažne lastnine tega ne omogoči, se šteje, da je umaknil predlog oziroma prijavo udeležbe v postopku za vzpostavitev etažne lastnine. Obveznost iz tega odstavka in posledice njenega nespoštovanja so del izreka sklepa, s katerim imenuje izvedenca ali drugo osebo za pripravo strokovne podlage za katastrski vpis.
+
4
+
(4) Podatki o delih stavbe, v katere ni bil omogočen vstop, se v strokovni podlagi za katastrski vpis določijo glede na zunanje obrise stavbe in primerjajoče podatke o drugih delih stavbe, podatke iz registra nepremičnin ter druge razpoložljive podatke.
+
5
+
(5) Pri pripravi strokovne podlage za katastrski vpis se ne uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, glede predhodne obravnave na kraju samem in seznanitve strank, zainteresirane osebe pa se lahko izjavijo o strokovni podlagi v postopku za vzpostavitev etažne lastnine pred sodiščem.
+
6
+
(6) Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa, o tem izda sklep, zoper katerega je dopustna pritožba, po pravnomočnosti sklepa pa pri pristojnem upravnem organu zahteva izvedbo vpisa. Če strokovna podlaga ne omogoča vpisa stavbe v kataster stavb ali obstajajo druge ovire za izvedbo predlaganega vpisa, upravni organ o tem obvesti sodišče, ki poskrbi za dopolnitev strokovne podlage oziroma za odpravo drugih ovir.
+
7
+
(7) Zoper odločbo, s katero je upravni organ odredil katastrski vpis na zahtevo sodišča, je pritožba dopustna le iz razloga, če odrejeni katastrski vpis ni skladen z zahtevo sodišča.
+
8
+
(8) Če je bil v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu na zahtevo sodišča opravljen katastrski vpis, sodišče pa po opravljenem katastrskem vpisu pravnomočno zavrže ali zavrne predlog za vzpostavitev etažne lastnine, lahko lastnik nepremičnine, pri kateri je bil opravljen katastrski vpis, v roku treh mesecev od pravnomočnega dokončanja postopka za vzpostavitev etažne lastnine zahteva, da se odločba o katastrskem vpisu po uradni dolžnosti odpravi, stanje katastra pa vrne v stanje, kakršno je bilo pred opravljenim vpisom.
1
·
(1) Kadar sodišče ugotovi, da pripadajoče zemljišče k stavbi v etažni lastnini predstavlja pripadajoče zemljišče k več stavbam ali da na zemljiški parceli, na kateri je treba odmeriti pripadajoče zemljišče k stavbi, stojijo drugi objekti, ob smiselni uporabi 21. člena tega zakona obvesti tudi osebe, ki bi lahko prišle v poštev kot skupni lastniki pripadajočega zemljišča k več stavbam.
1
·
(1) Kadar sodišče ugotovi, da pripadajoče zemljišče k stavbi v etažni lastnini predstavlja pripadajoče zemljišče k več stavbam ali da na zemljiški parceli, na kateri je treba odmeriti pripadajoče zemljišče k stavbi, stojijo drugi objekti, ob smiselni uporabi 21. člena tega zakona obvesti tudi osebe, ki bi lahko prišle v poštev kot skupni lastniki pripadajočega zemljišča k več stavbam.
2
−
(2) Pred posredovanjem obvestila iz prejšnjega odstavka sodišče po uradni dolžnosti opravi poizvedbe v registru upravnikov, ali ima kakšna od stavb, katerim bi lahko pripadalo zemljišče iz prejšnjega odstavka, upravnika imenovanega v skladu z določbami stanovanjskega zakona. Če ima takšna stavba upravnika, se obvestilo iz prejšnjega odstavka vroči njemu in se šteje, da so s tem o postopku obveščeni vsi lastniki te stavbe, sicer pa se za obvestilo smiselno uporabljajo določbe 21. člena tega zakona.
2
+
(4) Pripadajoče zemljišče k več stavbam se odmeri kot samostojna zemljiška parcela in se vpiše v zemljiško knjigo kot splošni skupni del v korist stavb, h katerim pripada, kot skupna lastnina vsakokratnih imetnikov posameznih delov stavb.
3
·
(3) Sodišče po uradni dolžnosti pridobi od pristojnega upravnega organa podatke o izdanih upravnih aktih glede določitve funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele ter od pristojnega organa lokalne skupnosti podatke o opredelitvi teh zemljišč v prostorskih aktih.
3
·
(3) Sodišče po uradni dolžnosti pridobi od pristojnega upravnega organa podatke o izdanih upravnih aktih glede določitve funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele ter od pristojnega organa lokalne skupnosti podatke o opredelitvi teh zemljišč v prostorskih aktih.
4
·
(4) Pripadajoče zemljišče k več stavbam se odmeri kot samostojna zemljiška parcela in se vpiše v samostojen zemljiškoknjižni vložek, pri katerem se skupna lastnina v korist lastnikov vpiše z navedbo identifikacijskih znakov nepremičnin, katerih vsakokratni lastniki so skupni lastniki takšnega zemljišča. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
4
·
(4) Pripadajoče zemljišče k več stavbam se odmeri kot samostojna zemljiška parcela in se vpiše v samostojen zemljiškoknjižni vložek, pri katerem se skupna lastnina v korist lastnikov vpiše z navedbo identifikacijskih znakov nepremičnin, katerih vsakokratni lastniki so skupni lastniki takšnega zemljišča. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
+
1
+
Zadeve, v katerih je predlog vložen do 31. decembra 2013, se rešujejo prednostno.
+
1
+
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL-A) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 13. julija 2011. Št. 003-02-7/2011-8 Ljubljana, dne 21. julija 2011 dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VZPOSTAVITVI ETAŽNE LASTNINE NA PREDLOG PRIDOBITELJA POSAMEZNEGA DELA STAVBE IN O DOLOČANJU PRIPADAJOČEGA ZEMLJIŠČA K STAVBI (ZVEtL-A)
+
1
+
V postopkih za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, zgrajenim pred 1. januarjem 2003, ki so se do uveljavitve tega zakona že začeli, lahko predlagatelji uskladijo predloge z določbo četrtega odstavka 30. člena zakona brez privolitve nasprotnih udeležencev.
+
1
+
(1) Minister, pristojen za pravosodje, ob izpolnitvi tehničnih pogojev za objavo oklica o začetku postopka vzpostavitve pravnega naslova iz petega odstavka 23. člena zakona na portalu e-ZK z odredbo določi datum, od katerega je mogoča objava oklica na portalu e-ZK.
+
2
+
(2) Do izdaje odredbe iz prejšnjega odstavka se oklic o začetku postopka vzpostavitve pravnega naslova nabije na oglasni deski sodišča in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
+
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 720-02/11-2/16 Ljubljana, dne 13. julija 2011 EPA 1855-V Državni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik