← Back to list
Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti
ZVISJV
157articles changed
+21added
+15removed
+121modified
added 9425removed 6422words
453paragraphs
Version history
1
−
(1) Ta zakon ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji z namenom, da se zmanjša škoda za zdravje ljudi in radioaktivna kontaminacija življenjskega okolja zaradi ionizirajočih sevanj zaradi uporabe virov ionizirajočih sevanj (v nadaljnjem besedilu: vir sevanja) do najmanjše možne mere, in se hkrati omogoči razvoj, proizvodnja in uporaba virov sevanj in izvajanje sevalnih dejavnosti. Za vir sevanja, ki je namenjen pridobivanju jedrske energije, zakon ureja izvajanje ukrepov jedrske varnosti in, če gre za uporabo jedrskega blaga, tudi posebnih ukrepov varovanja.
1
+
(1) Ta zakon ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji z namenom, da se zmanjša škoda za zdravje ljudi in radioaktivna kontaminacija življenjskega okolja zaradi ionizirajočih sevanj zaradi uporabe virov ionizirajočih sevanj (v nadaljnjem besedilu: vir sevanja) do najmanjše možne mere, in se hkrati omogoči razvoj, proizvodnja in uporaba virov sevanj in izvajanje sevalnih dejavnosti. Za vir sevanja, ki je namenjen pridobivanju jedrske energije, zakon ureja izvajanje ukrepov jedrske in sevalne varnosti in, če gre za uporabo jedrskega blaga, tudi posebnih ukrepov varovanja.
2
−
(2) Ta zakon določa tudi organizacijo po tem zakonu pristojnih upravnih organov in inšpektorjev ministrstva, pristojnega za zdravje, in ministrstva, pristojnega za okolje.
2
+
(2) Ta zakon določa tudi nadzor nad izvajanjem zakona pristojnih inšpektorjev organa, pristojnega za jedrsko varnost, organa, pristojnega za varstvo pred sevanji ter inšpektorata, pristojnega za notranje zadeve.
+
3
+
(3) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za varnost jedrskih objektov (UL L št. 172 z dne 2. 7. 2009, str. 18) in Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L št. 199 z dne 2. 8. 2011, str. 48).
1
·
(1) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na vsebnost radioaktivnih snovi, ne veljajo za živila in njihove sestavine, za katere vsebnost določajo predpisi o zdravstveni ustreznosti živil.
1
·
(1) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na vsebnost radioaktivnih snovi, ne veljajo za živila in njihove sestavine, za katere vsebnost določajo predpisi o zdravstveni ustreznosti živil.
2
−
(2) Določbe tega zakona ne veljajo za uvoz in izvoz zdravil, za katere je uvoz in izvoz urejen s predpisi o zdravilih in medicinskih pripomočkih.
2
+
(2) Določbe tega zakona ne veljajo za vnos iz držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), iznos v države članice EU, uvoz in izvoz zdravil, za katere je to urejeno s predpisi, ki urejajo ravnanje z zdravili in medicinskimi pripomočki.
3
−
(3) Določbe tega zakona se, razen določb o fizičnem varovanju jedrskih snovi, ne uporabljajo pri prevozu virov sevanja, za katerega je varstvo pred ionizirajočimi sevanji urejeno s predpisi o prevozu nevarnega blaga.
3
+
(3) Določbe tega zakona se glede varstva ljudi pred ionizirajočimi sevanji ne uporabljajo za izpostavljenost naravnemu sevanju, kot so obsevanost od radionuklidov, ki jih vsebuje človeško telo, od kozmičnega sevanja na površini tal ali radionuklidov, ki se nahajajo v nedotaknjeni zemeljski skorji.
4
−
(4) Določbe tega zakona se glede varstva ljudi pred ionizirajočimi sevanji ne uporabljajo za izpostavljenost naravnemu sevanju, kot so obsevanost od radionuklidov, ki jih vsebuje človeško telo, od kozmičnega sevanja na površini tal ali radionuklidov, ki se nahajajo v nedotaknjeni zemeljski skorji.
−
1
−
28. Manj pomemben sevalni objekt je objekt, v katerem se uporabljajo viri sevanja, ki bi brez vnaprej ustrezno načrtovane zaščite objekta lahko povzročili izpostavljenost ionizirajočim sevanjem delavcev ali drugih oseb v objektu nad predpisanimi mejnimi dozami.
1
+
V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
2
·
1. Aktivnost je število radioaktivnih razpadov v časovni enoti. Enota za aktivnost je Becquerel.
2
·
1. Aktivnost je število radioaktivnih razpadov v časovni enoti. Enota za aktivnost je Becquerel.
3
·
2. Brezpogojna opustitev nadzora je opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo brez odločitve upravnega organa, če je bila snov pod nadzorom po tem zakonu in aktivnosti radionuklidov v snovi ne presegajo ravni opustitve.
3
·
2. Brezpogojna opustitev nadzora je opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo brez odločitve upravnega organa, če je bila snov pod nadzorom po tem zakonu in aktivnosti radionuklidov v snovi ne presegajo ravni opustitve.
4
·
3. Čezmerna izpostavljenost je izpostavljenost ionizirajočim sevanjem, ki povzroči preseganje predpisanih mejnih doz za posameznike ali prebivalstvo ali mejnih aktivnosti ali koncentracij aktivnosti za zrak, vodo, tla, živila, krmo in druge izdelke ali materiale.
4
·
3. Čezmerna izpostavljenost je izpostavljenost ionizirajočim sevanjem, ki povzroči preseganje predpisanih mejnih doz za posameznike ali prebivalstvo ali mejnih aktivnosti ali koncentracij aktivnosti za zrak, vodo, tla, živila, krmo in druge izdelke ali materiale.
5
·
4. Dekontaminacija je zmanjšanje ali odstranjevanje radioaktivnih snovi iz posameznih delov življenjskega okolja, ljudi, obleke, opreme in predmetov.
5
·
4. Dekontaminacija je zmanjšanje ali odstranjevanje radioaktivnih snovi iz posameznih delov življenjskega okolja, ljudi, obleke, opreme in predmetov.
6
·
5. Delavec je oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, nepolni delovni čas ali začasno in je prevzela pravice in dolžnosti v zvezi z dejavnostjo, ki jo ureja ta zakon.
6
·
5. Delavec je oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, nepolni delovni čas ali začasno in je prevzela pravice in dolžnosti v zvezi z dejavnostjo, ki jo ureja ta zakon.
7
·
6. Delodajalec je fizična ali pravna oseba, ki izvaja sevalno dejavnost in je po predpisih na področju varstva pri delu dolžna zagotavljati varstvo delavcev.
7
·
6. Delodajalec je fizična ali pravna oseba, ki izvaja sevalno dejavnost in je po predpisih na področju varstva pri delu dolžna zagotavljati varstvo delavcev.
8
·
7. Diagnostični referenčni nivoji so doze ionizirajočih sevanj ali aktivnosti odmerkov radiofarmakov pri standardnih radiodiagnostičnih posegih za skupine pacientov standardnih velikosti ali standardne fantome in ob uporabi običajnih vrst medicinske radiološke opreme.
8
·
7. Diagnostični referenčni nivoji so doze ionizirajočih sevanj ali aktivnosti odmerkov radiofarmakov pri standardnih radiodiagnostičnih posegih za skupine pacientov standardnih velikosti ali standardne fantome in ob uporabi običajnih vrst medicinske radiološke opreme.
9
·
8. Doza je merilo za količino energije ionizirajočih sevanj, ki bi jo ali jo je prejelo posamezno tkivo, organ ali telo človeka. Doze so ekvivalentne in efektivne. Ekvivalentna doza izraža različne učinke, ki jih ima posamezna vrsta ionizirajočih sevanj na posamezno tkivo ali organ, efektivna doza pa stopnjo škode za zdravje ljudi, ki nastane zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem, in se jo izračuna kot vsoto vseh glede na posamezno tkivo ali organ, uteženih ekvivalentnih doz.
9
·
8. Doza je merilo za količino energije ionizirajočih sevanj, ki bi jo ali jo je prejelo posamezno tkivo, organ ali telo človeka. Doze so ekvivalentne in efektivne. Ekvivalentna doza izraža različne učinke, ki jih ima posamezna vrsta ionizirajočih sevanj na posamezno tkivo ali organ, efektivna doza pa stopnjo škode za zdravje ljudi, ki nastane zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem, in se jo izračuna kot vsoto vseh glede na posamezno tkivo ali organ, uteženih ekvivalentnih doz.
10
·
9. Dozna ograda je vrednost doze, ki jo sme prejeti posameznik zaradi uporabe posamezne vrste vira sevanja. Dozna ograda se uporablja pri načrtovanju optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji.
10
·
9. Dozna ograda je vrednost doze, ki jo sme prejeti posameznik zaradi uporabe posamezne vrste vira sevanja. Dozna ograda se uporablja pri načrtovanju optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji.
11
·
10. Fizično nadzorovano območje je območje ali objekt pod stalnim fizičnim in tehničnim nadzorom in obdano z mehansko oviro z omejenim številom vhodov pod ustreznim nadzorom.
11
·
10. Fizično nadzorovano območje je območje ali objekt pod stalnim fizičnim in tehničnim nadzorom in obdano z mehansko oviro z omejenim številom vhodov pod ustreznim nadzorom.
12
·
11. Fizično varovanje so ukrepi fizičnega in tehničnega varovanja v objektu ali na napravi z jedrsko ali radioaktivno snovjo in prevozov jedrskih snovi, s katerimi se preprečuje kazniva ravnanja, ter načrt ukrepov ob takih ravnanjih.
12
·
11. Fizično varovanje so ukrepi fizičnega in tehničnega varovanja v objektu ali na napravi z jedrsko ali radioaktivno snovjo in prevozov jedrskih snovi, s katerimi se preprečuje kazniva ravnanja, ter načrt ukrepov ob takih ravnanjih.
13
·
12. Intervencijski nivo je vrednost izogibne doze ali iz doze izvedena vrednost, pri kateri se je treba odločati o uvedbi intervencijskih ukrepov. Izogibna doza ali izvedena vrednost doze je samo tista, ki je povezana s prenosno potjo, po kateri lahko radioaktivne snovi dosežejo ali obsevajo ljudi in za katero se uporablja intervencijski ukrep.
13
·
12. Intervencijski nivo je vrednost izogibne doze ali iz doze izvedena vrednost, pri kateri se je treba odločati o uvedbi intervencijskih ukrepov. Izogibna doza ali izvedena vrednost doze je samo tista, ki je povezana s prenosno potjo, po kateri lahko radioaktivne snovi dosežejo ali obsevajo ljudi in za katero se uporablja intervencijski ukrep.
14
·
13. Intervencijski ukrepi so ukrepi preprečevanja ali zmanjšanja izpostavljenosti posameznikov virom sevanja, ki niso iz sevalne dejavnosti ali zaradi izrednega dogodka niso pod nadzorom. Intervencijski ukrepi se nanašajo na vire sevanja, prenosne poti in posameznike. Med intervencijske ukrepe sodijo tudi zaščitni ukrepi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (evakuacija, zaklanjanje,…).
14
·
13. Intervencijski ukrepi so ukrepi preprečevanja ali zmanjšanja izpostavljenosti posameznikov virom sevanja, ki niso iz sevalne dejavnosti ali zaradi izrednega dogodka niso pod nadzorom. Intervencijski ukrepi se nanašajo na vire sevanja, prenosne poti in posameznike. Med intervencijske ukrepe sodijo tudi zaščitni ukrepi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (evakuacija, zaklanjanje,…).
15
·
14. Interventna izpostavljenost je izpostavljenost posameznikov ionizirajočim sevanjem, ki prostovoljno izvajajo ali nudijo hitro pomoč ogroženim posameznikom, preprečujejo izpostavljenost ionizirajočim sevanjem velikega števila ljudi ali ohranjajo pomembne objekte ali predmete, pri čemer so lahko presežene mejne doze za izpostavljene delavce.
15
·
14. Interventna izpostavljenost je izpostavljenost posameznikov ionizirajočim sevanjem, ki prostovoljno izvajajo ali nudijo hitro pomoč ogroženim posameznikom, preprečujejo izpostavljenost ionizirajočim sevanjem velikega števila ljudi ali ohranjajo pomembne objekte ali predmete, pri čemer so lahko presežene mejne doze za izpostavljene delavce.
16
·
15. Ionizirajoče sevanje je prenos energije v obliki molekularnih, atomskih in subatomskih delcev ali elektromagnetnih valov valovne dolžine 100 nanometrov ali manj oziroma frekvence 3x1015 Hz ali več, ki lahko neposredno ali posredno povzroči tvorbo ionov.
16
·
15. Ionizirajoče sevanje je prenos energije v obliki molekularnih, atomskih in subatomskih delcev ali elektromagnetnih valov valovne dolžine 100 nanometrov ali manj oziroma frekvence 3x1015 Hz ali več, ki lahko neposredno ali posredno povzroči tvorbo ionov.
17
·
16. Izrabljeno gorivo je jedrsko gorivo, ki je bilo obsevano v reaktorski sredici in je trajno iz nje odstranjeno.
17
·
16. Izrabljeno gorivo je jedrsko gorivo, ki je bilo obsevano v reaktorski sredici in je trajno iz nje odstranjeno.
18
·
17. Izpostavljeni delavci so osebe, ki so kot fizične osebe ali delavci pri svojem delu izpostavljeni ionizirajočim sevanjem zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti po tem zakonu in za katere je verjetno, da bodo prejeli večjo dozo, kot je predpisana mejna doza za posameznike iz prebivalstva.
18
·
17. Izpostavljeni delavci so osebe, ki so kot fizične osebe ali delavci pri svojem delu izpostavljeni ionizirajočim sevanjem zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti po tem zakonu in za katere je verjetno, da bodo prejeli večjo dozo, kot je predpisana mejna doza za posameznike iz prebivalstva.
19
·
18. Izpostavljenost ionizirajočim sevanjem (v nadaljnjem besedilu: izpostavljenost) je biti obsevan z ionizirajočimi sevanji.
19
·
18. Izpostavljenost ionizirajočim sevanjem (v nadaljnjem besedilu: izpostavljenost) je biti obsevan z ionizirajočimi sevanji.
20
·
19. Izpostavljenost ob izrednem dogodku je izpostavljenost posameznikov zaradi izrednega dogodka. Izpostavljenost ob izrednem dogodku ne vključuje interventne izpostavljenosti.
20
·
19. Izpostavljenost ob izrednem dogodku je izpostavljenost posameznikov zaradi izrednega dogodka. Izpostavljenost ob izrednem dogodku ne vključuje interventne izpostavljenosti.
21
·
20. Izredni dogodek je dogodek, pri katerem se zmanjša sevalna ali jedrska varnost. Zaradi stanja, ki je posledica izrednega dogodka, je treba začeti s pripravami ali z izvajanjem ukrepov za zaščito delavcev, posameznikov iz prebivalstva ali prebivalstva, bodisi delno ali v celoti, ali za varstvo pacientov, če gre za izredni dogodek pri radiološkem posegu.
21
·
20. Izredni dogodek je dogodek, pri katerem se zmanjša sevalna ali jedrska varnost. Zaradi stanja, ki je posledica izrednega dogodka, je treba začeti s pripravami ali z izvajanjem ukrepov za zaščito delavcev, posameznikov iz prebivalstva ali prebivalstva, bodisi delno ali v celoti, ali za varstvo pacientov, če gre za izredni dogodek pri radiološkem posegu.
22
·
21. Izvoz je vsak iznos radioaktivnih ali jedrskih snovi iz carinskega območja EU v skladu s carinskimi predpisi.
22
·
21. Izvoz je vsak iznos radioaktivnih ali jedrskih snovi iz carinskega območja EU v skladu s carinskimi predpisi.
23
·
22. Jedrska varnost so tehnični in organizacijski ukrepi, s katerimi se doseže varno obratovanje jedrskega objekta, preprečuje izredne dogodke ali ublažijo posledice teh dogodkov ter varuje izpostavljene delavce, prebivalstvo in okolje pred ionizirajočimi sevanji.
23
·
22. Jedrska varnost so tehnični in organizacijski ukrepi, s katerimi se doseže varno obratovanje jedrskega objekta, preprečuje izredne dogodke ali ublažijo posledice teh dogodkov ter varuje izpostavljene delavce, prebivalstvo in okolje pred ionizirajočimi sevanji.
24
·
23. Jedrske snovi so rude, snovi vira ali posebne cepljive snovi, opredeljene v 197. členu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL C št. 84 z dne 30. marca 2010, str. 1).
24
·
23. Jedrske snovi so rude, snovi vira ali posebne cepljive snovi, opredeljene v 197. členu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL C št. 84 z dne 30. marca 2010, str. 1).
25
·
24. Jedrski objekt je objekt za predelavo in obogatitev jedrskih snovi ali izdelavo jedrskega goriva, jedrski reaktor v kritični ali podkritični sestavi, raziskovalni reaktor, jedrska elektrarna, objekt za skladiščenje, predelavo, obdelavo ali odlaganje jedrskega goriva ali visoko radioaktivnih odpadkov, in objekt za skladiščenje, obdelavo ali odlaganje nizko ali srednje radioaktivnih odpadkov. Jedrski objekt je tudi več jedrskih objektov skupaj, če so funkcionalno povezani na istem geografsko zaokroženem območju ter jih upravlja ena oseba.
25
·
24. Jedrski objekt je objekt za predelavo in obogatitev jedrskih snovi ali izdelavo jedrskega goriva, jedrski reaktor v kritični ali podkritični sestavi, raziskovalni reaktor, jedrska elektrarna, objekt za skladiščenje, predelavo, obdelavo ali odlaganje jedrskega goriva ali visoko radioaktivnih odpadkov, in objekt za skladiščenje, obdelavo ali odlaganje nizko ali srednje radioaktivnih odpadkov. Jedrski objekt je tudi več jedrskih objektov skupaj, če so funkcionalno povezani na istem geografsko zaokroženem območju ter jih upravlja ena oseba.
26
·
25. Jedrsko blago so jedrske snovi ter oprema in tehnologije, ki so načrtovane in izdelane za proizvodnjo ali uporabo jedrskih snovi.
26
·
25. Jedrsko blago so jedrske snovi ter oprema in tehnologije, ki so načrtovane in izdelane za proizvodnjo ali uporabo jedrskih snovi.
27
·
26. Klinična odgovornost je odgovornost zdravnika, ki se nanaša na upravičenost in optimizacijo izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem pacienta pri radiološkem posegu. V okviru tega je zdravnik odgovoren za: klinično oceno izida posega, sodelovanje z drugimi specialisti ali zdravstvenim osebjem glede primerne radiološke prakse, pridobivanje podatkov o predhodnih posegih, zagotavljanje obstoječih informacij oziroma dokumentacije o radioloških posegih napotnim oziroma drugim zdravnikom, ustrezno informiranje pacienta in drugih prizadetih posameznikov o tveganjih zaradi posegov oziroma ionizirajočih sevanj.
27
·
26. Klinična odgovornost je odgovornost zdravnika, ki se nanaša na upravičenost in optimizacijo izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem pacienta pri radiološkem posegu. V okviru tega je zdravnik odgovoren za: klinično oceno izida posega, sodelovanje z drugimi specialisti ali zdravstvenim osebjem glede primerne radiološke prakse, pridobivanje podatkov o predhodnih posegih, zagotavljanje obstoječih informacij oziroma dokumentacije o radioloških posegih napotnim oziroma drugim zdravnikom, ustrezno informiranje pacienta in drugih prizadetih posameznikov o tveganjih zaradi posegov oziroma ionizirajočih sevanj.
28
·
27. Kontrolirano območje je območje na zunanjem robu varovanega območja. Kontroliran je lahko tudi prostor znotraj objekta ali objekt, ki je pod občasnim fizičnim in stalnim tehničnim nadzorom.
28
·
27. Kontrolirano območje je območje na zunanjem robu varovanega območja. Kontroliran je lahko tudi prostor znotraj objekta ali objekt, ki je pod občasnim fizičnim in stalnim tehničnim nadzorom.
29
·
28. Manj pomemben sevalni objekt je objekt, v katerem se uporabljajo viri sevanja, ki bi brez vnaprej ustrezno načrtovane zaščite objekta lahko povzročili izpostavljenost ionizirajočim sevanjem delavcev ali drugih oseb v objektu nad predpisanimi mejnimi dozami.
29
·
28. Manj pomemben sevalni objekt je objekt, v katerem se uporabljajo viri sevanja, ki bi brez vnaprej ustrezno načrtovane zaščite objekta lahko povzročili izpostavljenost ionizirajočim sevanjem delavcev ali drugih oseb v objektu nad predpisanimi mejnimi dozami.
30
·
29. Mejne doze so največje vrednosti efektivnih in ekvivalentnih doz, ki jih lahko prejmejo izpostavljeni delavci, praktikanti, študentje ter posamezniki iz prebivalstva zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem.
30
·
29. Mejne doze so največje vrednosti efektivnih in ekvivalentnih doz, ki jih lahko prejmejo izpostavljeni delavci, praktikanti, študentje ter posamezniki iz prebivalstva zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem.
31
·
30. Mejne vrednosti radioaktivne kontaminacije so vrednosti koncentracij aktivnosti, ki so izvedene na podlagi modelov letnega vnosa radionuklidov v človeški organizem z zaužitjem ali z vdihavanjem, na podlagi modelov zunanje izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem ter na podlagi pretvorbenih količnikov, tako imenovanih doznih faktorjev, in se jih določi za posamezne radionuklide ali vrste radionuklidov na površinah, v snoveh ter za posameznike ali za referenčno skupino prebivalstva.
31
·
30. Mejne vrednosti radioaktivne kontaminacije so vrednosti koncentracij aktivnosti, ki so izvedene na podlagi modelov letnega vnosa radionuklidov v človeški organizem z zaužitjem ali z vdihavanjem, na podlagi modelov zunanje izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem ter na podlagi pretvorbenih količnikov, tako imenovanih doznih faktorjev, in se jih določi za posamezne radionuklide ali vrste radionuklidov na površinah, v snoveh ter za posameznike ali za referenčno skupino prebivalstva.
32
·
31. Načrt zaščite in reševanja objekta je dokument, ki ga pripravi upravljavec jedrskega ali sevalnega objekta po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
32
·
31. Načrt zaščite in reševanja objekta je dokument, ki ga pripravi upravljavec jedrskega ali sevalnega objekta po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
33
·
32. Nadzorovano območje je območje vira sevanja, za katerega veljajo posebna pravila, s katerimi se zagotovi ustrezno varstvo pred ionizirajočim sevanjem ali prepreči širjenje radioaktivne kontaminacije, in do katerega je dostop nadzorovan.
33
·
32. Nadzorovano območje je območje vira sevanja, za katerega veljajo posebna pravila, s katerimi se zagotovi ustrezno varstvo pred ionizirajočim sevanjem ali prepreči širjenje radioaktivne kontaminacije, in do katerega je dostop nadzorovan.
34
·
33. Napotni zdravnik je zdravnik ali zobozdravnik, ki napoti posameznika na radiološki poseg.
34
·
33. Napotni zdravnik je zdravnik ali zobozdravnik, ki napoti posameznika na radiološki poseg.
35
·
34. Naravni vir sevanja je vir ionizirajočih sevanj naravnega zemeljskega ali kozmičnega izvora.
35
·
34. Naravni vir sevanja je vir ionizirajočih sevanj naravnega zemeljskega ali kozmičnega izvora.
36
·
35. Navodilo za ukrepanje v primeru izrednega dogodka je dokument, ki ga pripravi izvajalec sevalne dejavnosti, ki ne potrebuje načrta zaščite in reševanja.
36
·
35. Navodilo za ukrepanje v primeru izrednega dogodka je dokument, ki ga pripravi izvajalec sevalne dejavnosti, ki ne potrebuje načrta zaščite in reševanja.
37
·
36. Območje materialne bilance je območje znotraj jedrskega objekta ali izven njega, v katerem je kadarkoli mogoče opraviti popis jedrskih snovi in določiti količino teh snovi, ki se v to območje vnašajo ali iz njega iznašajo.
37
·
36. Območje materialne bilance je območje znotraj jedrskega objekta ali izven njega, v katerem je kadarkoli mogoče opraviti popis jedrskih snovi in določiti količino teh snovi, ki se v to območje vnašajo ali iz njega iznašajo.
38
·
37. Obratovalna doba objekta je obdobje, v katerem se objekt uporablja v predvidene namene. Če gre za odlagališče, se to obdobje začne s prvo odložitvijo odpadkov ali izrabljenega goriva v objekt in se konča z zaprtjem odlagališča.
38
·
37. Obratovalna doba objekta je obdobje, v katerem se objekt uporablja v predvidene namene. Če gre za odlagališče, se to obdobje začne s prvo odložitvijo odpadkov ali izrabljenega goriva v objekt in se konča z zaprtjem odlagališča.
39
·
38. Ocena varstva pred sevanji je dokument, s katerim se oceni naravo in velikost sevalnega tveganja ter izpostavljenost delavcev in prebivalstva zaradi izvajanja sevalne dejavnosti, opredeli ukrepe varstva pred sevanji ter način optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji v okoliščinah in delovnih pogojih, ki so pomembni z vidika varstva pred sevanji.
39
·
38. Ocena varstva pred sevanji je dokument, s katerim se oceni naravo in velikost sevalnega tveganja ter izpostavljenost delavcev in prebivalstva zaradi izvajanja sevalne dejavnosti, opredeli ukrepe varstva pred sevanji ter način optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji v okoliščinah in delovnih pogojih, ki so pomembni z vidika varstva pred sevanji.
40
·
39. Odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva je namestitev radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva na odlagališče ali na določeno mesto brez namena, da bi jih ponovno prevzeli. Za odlaganje radioaktivnih odpadkov se šteje tudi, če pristojni organ odobri izpuščanje odpadnih radioaktivnih snovi v okolje, ki se pozneje razredčijo.
40
·
39. Odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva je namestitev radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva na odlagališče ali na določeno mesto brez namena, da bi jih ponovno prevzeli. Za odlaganje radioaktivnih odpadkov se šteje tudi, če pristojni organ odobri izpuščanje odpadnih radioaktivnih snovi v okolje, ki se pozneje razredčijo.
41
·
40. Odprti vir sevanja je vir sevanja, katerega oblika in zgradba ne ustreza zahtevam varstva pred sevanji, ki veljajo za zaprt vir sevanja, tako da je mogoča razpršitev radioaktivnih snovi v okolje.
41
·
40. Odprti vir sevanja je vir sevanja, katerega oblika in zgradba ne ustreza zahtevam varstva pred sevanji, ki veljajo za zaprt vir sevanja, tako da je mogoča razpršitev radioaktivnih snovi v okolje.
42
·
41. Opazovano območje je območje vira sevanja, ki je pod ustreznim nadzorom zaradi varstva pred sevanji.
42
·
41. Opazovano območje je območje vira sevanja, ki je pod ustreznim nadzorom zaradi varstva pred sevanji.
43
·
42. Pogojna opustitev nadzora je opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo, če je bila pod nadzorom po tem zakonu in ustreza merilom za pogojno opustitev po tem zakonu.
43
·
42. Pogojna opustitev nadzora je opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo, če je bila pod nadzorom po tem zakonu in ustreza merilom za pogojno opustitev po tem zakonu.
44
·
43. Pooblaščeni izvedenec medicinske fizike je od pristojnega organa pooblaščena oseba, ki ima zahtevano znanje na področju fizike ali tehnologije ionizirajočih sevanj pri njihovi uporabi v zdravstvu (v nadaljnjem besedilu: področje medicinske fizike) in je usposobljena za svetovanje pri optimizaciji, merjenju in ocenjevanju obsevanosti pacientov, razvoju, načrtovanju in uporabi radioloških posegov in opreme ter zagotavljanju in preverjanju kakovosti radioloških posegov.
44
·
43. Pooblaščeni izvedenec medicinske fizike je od pristojnega organa pooblaščena oseba, ki ima zahtevano znanje na področju fizike ali tehnologije ionizirajočih sevanj pri njihovi uporabi v zdravstvu (v nadaljnjem besedilu: področje medicinske fizike) in je usposobljena za svetovanje pri optimizaciji, merjenju in ocenjevanju obsevanosti pacientov, razvoju, načrtovanju in uporabi radioloških posegov in opreme ter zagotavljanju in preverjanju kakovosti radioloških posegov.
45
·
44. Pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji je od pristojnega organa pooblaščena pravna ali fizična oseba, ki ima zahtevano znanje in je usposobljena za izvajanje fizikalnih, tehničnih oziroma radiološko kemijskih testov, potrebnih za ocenjevanje doz, ter za svetovanje pri ukrepih varstva ljudi pred ionizirajočimi sevanji.
45
·
44. Pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji je od pristojnega organa pooblaščena pravna ali fizična oseba, ki ima zahtevano znanje in je usposobljena za izvajanje fizikalnih, tehničnih oziroma radiološko kemijskih testov, potrebnih za ocenjevanje doz, ter za svetovanje pri ukrepih varstva ljudi pred ionizirajočimi sevanji.
46
·
45. Pooblaščeni izvedenec za sevalno in jedrsko varnost je od pristojnega organa pooblaščena pravna oseba, ki ima zahtevano znanje in je usposobljena za ocenjevanje jedrske in sevalne varnosti.
46
·
45. Pooblaščeni izvedenec za sevalno in jedrsko varnost je od pristojnega organa pooblaščena pravna oseba, ki ima zahtevano znanje in je usposobljena za ocenjevanje jedrske in sevalne varnosti.
47
·
46. Pooblaščeni izvajalec dozimetrije je od pristojnega organa pooblaščena pravna oseba, ki ima zaposlene strokovnjake, usposobljene za izvajanje naslednjih nalog dozimetrije: ocenjevanje doz izpostavljenih delavcev, merjenje ionizirajočih sevanj v delovnem okolju, interpretacijo izmerjenih vrednosti ionizirajočih sevanj ali za merjenje radioaktivnosti v človekovem telesu ali bioloških vzorcih.
47
·
46. Pooblaščeni izvajalec dozimetrije je od pristojnega organa pooblaščena pravna oseba, ki ima zaposlene strokovnjake, usposobljene za izvajanje naslednjih nalog dozimetrije: ocenjevanje doz izpostavljenih delavcev, merjenje ionizirajočih sevanj v delovnem okolju, interpretacijo izmerjenih vrednosti ionizirajočih sevanj ali za merjenje radioaktivnosti v človekovem telesu ali bioloških vzorcih.
48
·
47. Pooblaščeni zdravniki so zdravniki, ki so pooblaščeni za izvajanje zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov.
48
·
47. Pooblaščeni zdravniki so zdravniki, ki so pooblaščeni za izvajanje zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov.
49
·
48. Posamezniki iz prebivalstva so posamezniki v celotni populaciji, razen izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov, med opravljanjem dela v zvezi z dejavnostjo po tem zakonu in posameznikov med zdravniškimi pregledi, v času zdravljenja, pri prostovoljni negi bolnikov ali medicinskih ali biomedicinskih raziskavah.
49
·
48. Posamezniki iz prebivalstva so posamezniki v celotni populaciji, razen izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov, med opravljanjem dela v zvezi z dejavnostjo po tem zakonu in posameznikov med zdravniškimi pregledi, v času zdravljenja, pri prostovoljni negi bolnikov ali medicinskih ali biomedicinskih raziskavah.
50
·
49. Pospeševalnik delcev je umetni vir sevanja, ki zaradi pospeševanja delcev oddaja ionizirajoče sevanje z energijo večjo od 1 MeV.
50
·
49. Pospeševalnik delcev je umetni vir sevanja, ki zaradi pospeševanja delcev oddaja ionizirajoče sevanje z energijo večjo od 1 MeV.
51
·
50. Potencialna izpostavljenost je izpostavljenost, katere ni mogoče z gotovostjo napovedati, je pa verjetno, da bo do nje prišlo, in jo je možno vnaprej oceniti.
51
·
50. Potencialna izpostavljenost je izpostavljenost, katere ni mogoče z gotovostjo napovedati, je pa verjetno, da bo do nje prišlo, in jo je možno vnaprej oceniti.
52
·
51. Praktikant je oseba, ki se usposablja ali uči za opravljanje posebnih strokovnih opravil pri pravni ali fizični osebi, ki v okviru svoje dejavnosti izvaja sevalno dejavnost.
52
·
51. Praktikant je oseba, ki se usposablja ali uči za opravljanje posebnih strokovnih opravil pri pravni ali fizični osebi, ki v okviru svoje dejavnosti izvaja sevalno dejavnost.
53
·
52. Pravno-medicinski postopek je radiološki poseg, izveden za potrebe zavarovalništva ali v pravne namene brez medicinske indikacije.
53
·
52. Pravno-medicinski postopek je radiološki poseg, izveden za potrebe zavarovalništva ali v pravne namene brez medicinske indikacije.
54
·
53. Priglasitev namere je predložitev dokumenta, s katerim se obvesti pristojni organ iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, o nameri izvajati katerokoli sevalno dejavnost ali uporabljati vir sevanja.
54
·
53. Priglasitev namere je predložitev dokumenta, s katerim se obvesti pristojni organ iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, o nameri izvajati katerokoli sevalno dejavnost ali uporabljati vir sevanja.
55
·
54. Program radioloških posegov je program načrtovanja, napotitve, odobritve in izvajanja radioloških posegov.
55
·
54. Program radioloških posegov je program načrtovanja, napotitve, odobritve in izvajanja radioloških posegov.
56
·
55. Projektne osnove objekta opredeljujejo njegovo potrebno zmogljivost za obvladovanje določenega obsega stanj ob spoštovanju predpisanih zahtev sevalne in jedrske varnosti. Projektne osnove so prvi pogoj za zagotovitev preprečitve posledic pričakovanega obratovalnega ali projektnega dogodka oziroma, če preprečitev ni mogoča, ublažitev teh posledic.
56
·
55. Projektne osnove objekta opredeljujejo njegovo potrebno zmogljivost za obvladovanje določenega obsega stanj ob spoštovanju predpisanih zahtev sevalne in jedrske varnosti. Projektne osnove so prvi pogoj za zagotovitev preprečitve posledic pričakovanega obratovalnega ali projektnega dogodka oziroma, če preprečitev ni mogoča, ublažitev teh posledic.
57
·
56. Radioaktivna kontaminacija je onesnaženost zraka, vode, tal, materiala, izdelkov, površin bivalnega ali delovnega okolja ali posameznika z radionuklidi in se izraža kot koncentracija aktivnosti na enoto prostornine, mase ali površine. Radioaktivna kontaminacija človekovega telesa je zunanja radioaktivna kontaminacija kože ter notranja radioaktivna kontaminacija organov zaradi vnosa radioaktivnih snovi.
57
·
56. Radioaktivna kontaminacija je onesnaženost zraka, vode, tal, materiala, izdelkov, površin bivalnega ali delovnega okolja ali posameznika z radionuklidi in se izraža kot koncentracija aktivnosti na enoto prostornine, mase ali površine. Radioaktivna kontaminacija človekovega telesa je zunanja radioaktivna kontaminacija kože ter notranja radioaktivna kontaminacija organov zaradi vnosa radioaktivnih snovi.
58
·
57. Radioaktivni odpadki so snovi v plinasti, tekoči ali trdni obliki, predmeti ali oprema, ki so odpadek sevalnih dejavnosti ali intervencijskih ukrepov in zanje ni predvidena nadaljnja uporaba, ki pa vsebujejo radioaktivne snovi ali so radioaktivno kontaminirani tako, da presegajo ravni opustitve.
58
·
57. Radioaktivni odpadki so snovi v plinasti, tekoči ali trdni obliki, predmeti ali oprema, ki so odpadek sevalnih dejavnosti ali intervencijskih ukrepov in zanje ni predvidena nadaljnja uporaba, ki pa vsebujejo radioaktivne snovi ali so radioaktivno kontaminirani tako, da presegajo ravni opustitve.
59
·
58. Radioaktivna snov je vsaka snov, ki vsebuje enega ali več radionuklidov, katerih aktivnosti ali koncentracije ne moremo zanemariti glede na merila varstva pred ionizirajočimi sevanji.
59
·
58. Radioaktivna snov je vsaka snov, ki vsebuje enega ali več radionuklidov, katerih aktivnosti ali koncentracije ne moremo zanemariti glede na merila varstva pred ionizirajočimi sevanji.
60
·
59. Radiološki poseg je vsak poseg, ki vključuje izpostavljenost pacientov ali drugih oseb ionizirajočim sevanjem v zdravstvu.
60
·
59. Radiološki poseg je vsak poseg, ki vključuje izpostavljenost pacientov ali drugih oseb ionizirajočim sevanjem v zdravstvu.
61
·
60. Ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom so vse organizacijske in fizične dejavnosti, ki se izvajajo pri shranjevanju, premeščanju, predelavi, skladiščenju ali odlaganju radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva.
61
·
60. Ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom so vse organizacijske in fizične dejavnosti, ki se izvajajo pri shranjevanju, premeščanju, predelavi, skladiščenju ali odlaganju radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva.
62
·
61. Ravni izvzetja so aktivnosti, koncentracije aktivnosti, hitrosti doz ali električne napetosti, pri katerih ali pod katerimi za vire sevanja določbe tega zakona ne veljajo.
62
·
61. Ravni izvzetja so aktivnosti, koncentracije aktivnosti, hitrosti doz ali električne napetosti, pri katerih ali pod katerimi za vire sevanja določbe tega zakona ne veljajo.
63
·
62. Ravni opustitve so aktivnosti ali koncentracije aktivnosti, pri katerih ali pod katerimi se radioaktivne snovi ali materiale ne obravnava več po tem zakonu.
63
·
62. Ravni opustitve so aktivnosti ali koncentracije aktivnosti, pri katerih ali pod katerimi se radioaktivne snovi ali materiale ne obravnava več po tem zakonu.
64
·
63. Razgradnja objekta so vsi ukrepi za prenehanje nadzora po določbah tega zakona nad jedrskim ali sevalnim objektom. Razgradnja objektov vključuje postopke dekontaminacije in odstranitev objekta ali postopke demontaže ter odstranitev radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz objekta.
64
·
63. Razgradnja objekta so vsi ukrepi za prenehanje nadzora po določbah tega zakona nad jedrskim ali sevalnim objektom. Razgradnja objektov vključuje postopke dekontaminacije in odstranitev objekta ali postopke demontaže ter odstranitev radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz objekta.
65
·
64. Razširjene projektne osnove objekta opredeljujejo njegovo zmogljivost za preprečevanje nesprejemljivih radioloških posledic zaradi nesreč, težjih od tistih dogodkov, ki so podlaga za projektne osnove, ali ki vključujejo več odpovedi, kakor so predpostavljene pri projektnih osnovah. Razširjene projektne osnove je treba pripraviti na podlagi inženirske ocene ter z determinističnimi in verjetnostnimi metodami z namenom, da se prepoznajo dodatni scenariji nesreč in načrtujejo praktične rešitve za njihovo preprečitev ali blaženje njihovih posledic.
65
·
64. Razširjene projektne osnove objekta opredeljujejo njegovo zmogljivost za preprečevanje nesprejemljivih radioloških posledic zaradi nesreč, težjih od tistih dogodkov, ki so podlaga za projektne osnove, ali ki vključujejo več odpovedi, kakor so predpostavljene pri projektnih osnovah. Razširjene projektne osnove je treba pripraviti na podlagi inženirske ocene ter z determinističnimi in verjetnostnimi metodami z namenom, da se prepoznajo dodatni scenariji nesreč in načrtujejo praktične rešitve za njihovo preprečitev ali blaženje njihovih posledic.
66
·
65. Referenčna skupina prebivalstva je reprezentativna skupina posameznikov, ki je ali bi lahko bila enakomerno izpostavljena ionizirajočim sevanjem iz določenega vira sevanja po določeni obsevni poti, in je hkrati skupina, ki je ali bi bila v danih okoliščinah najbolj izpostavljena.
66
·
65. Referenčna skupina prebivalstva je reprezentativna skupina posameznikov, ki je ali bi lahko bila enakomerno izpostavljena ionizirajočim sevanjem iz določenega vira sevanja po določeni obsevni poti, in je hkrati skupina, ki je ali bi bila v danih okoliščinah najbolj izpostavljena.
67
·
66. Sevalna dejavnost je vsaka človekova dejavnost ali dejanje, ki lahko poveča izpostavljenost ionizirajočim sevanjem posameznikov zaradi umetnih virov ali naravnih virov sevanja z naravnimi radionuklidi, predelanimi zaradi njihovih radioaktivnih cepljivih ali oplodnih lastnosti. Za sevalno dejavnost se ne štejejo intervencijski ukrepi in dejavnost, pri kateri so posamezniki izpostavljeni radonu v bivalnih prostorih ali naravni ravni sevanja, ki je posledica radionuklidov v človeškem telesu, na površini tal ali v tleh ali zaradi kozmičnega sevanja na površini tal.
67
·
66. Sevalna dejavnost je vsaka človekova dejavnost ali dejanje, ki lahko poveča izpostavljenost ionizirajočim sevanjem posameznikov zaradi umetnih virov ali naravnih virov sevanja z naravnimi radionuklidi, predelanimi zaradi njihovih radioaktivnih cepljivih ali oplodnih lastnosti. Za sevalno dejavnost se ne štejejo intervencijski ukrepi in dejavnost, pri kateri so posamezniki izpostavljeni radonu v bivalnih prostorih ali naravni ravni sevanja, ki je posledica radionuklidov v človeškem telesu, na površini tal ali v tleh ali zaradi kozmičnega sevanja na površini tal.
68
·
67. Sevalna varnost so tehnični in organizacijski ukrepi, s katerimi se doseže varno obratovanje objekta, preprečuje izredne dogodke ali ublažijo posledice teh dogodkov ter zagotovi varstvo izpostavljenih delavcev, prebivalstva in okolja pred ionizirajočimi sevanji.
68
·
67. Sevalna varnost so tehnični in organizacijski ukrepi, s katerimi se doseže varno obratovanje objekta, preprečuje izredne dogodke ali ublažijo posledice teh dogodkov ter zagotovi varstvo izpostavljenih delavcev, prebivalstva in okolja pred ionizirajočimi sevanji.
69
·
68. Sevalni objekt je:
69
·
68. Sevalni objekt je:
70
·
- objekt z enim ali več viri sevanja, namenjenimi obsevanju z ionizirajočimi sevanji in za katere je verjetno, da bi povzročili čezmerno izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva,
70
·
- objekt z enim ali več viri sevanja, namenjenimi obsevanju z ionizirajočimi sevanji in za katere je verjetno, da bi povzročili čezmerno izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva,
71
·
- objekt z enim ali več odprtimi viri sevanja, za katere je verjetno, da bi bila zaradi sproščanja radioaktivnih snovi v okolje izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva čezmerna,
71
·
- objekt z enim ali več odprtimi viri sevanja, za katere je verjetno, da bi bila zaradi sproščanja radioaktivnih snovi v okolje izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva čezmerna,
72
·
- objekt, iz katerega se zaradi izvajanja dejavnosti letno izpuščajo v okolje radioaktivne snovi z aktivnostjo, ki več kot desetkrat presega ravni izvzetja,
72
·
- objekt, iz katerega se zaradi izvajanja dejavnosti letno izpuščajo v okolje radioaktivne snovi z aktivnostjo, ki več kot desetkrat presega ravni izvzetja,
73
·
- objekt, namenjen pridobivanju in predelavi jedrskih mineralnih surovin, in
73
·
- objekt, namenjen pridobivanju in predelavi jedrskih mineralnih surovin, in
74
·
- odlagališče z rudarsko jalovino ali hidrometalurško jalovino, ki nastaja pri pridobivanju jedrskih surovin. Sevalni objekt je tudi več sevalnih objektov, če so funkcionalno povezani na istem geografsko zaokroženem območju ter jih upravlja ena oseba.
74
·
- odlagališče z rudarsko jalovino ali hidrometalurško jalovino, ki nastaja pri pridobivanju jedrskih surovin. Sevalni objekt je tudi več sevalnih objektov, če so funkcionalno povezani na istem geografsko zaokroženem območju ter jih upravlja ena oseba.
75
·
69. Sistem vodenja je skupek medsebojno povezanih in prepletenih elementov, ki omogočajo nemoteno in učinkovito delovanje organizacije. Vzpostavljajo politiko in cilje in omogočajo, da so cilji učinkovito in uspešno doseženi. Sistem vodenja združuje vse zahteve glede varnosti, zdravja, okolja, fizičnega varovanja, kakovosti in gospodarnosti.
75
·
69. Sistem vodenja je skupek medsebojno povezanih in prepletenih elementov, ki omogočajo nemoteno in učinkovito delovanje organizacije. Vzpostavljajo politiko in cilje in omogočajo, da so cilji učinkovito in uspešno doseženi. Sistem vodenja združuje vse zahteve glede varnosti, zdravja, okolja, fizičnega varovanja, kakovosti in gospodarnosti.
76
·
70. Skupinska doza je vsota doz, ki so jih ali bi jih prejeli posamezniki določene populacije ljudi zaradi izpostavljenosti viru sevanja. Enota za skupinsko dozo je človek sievert.
76
·
70. Skupinska doza je vsota doz, ki so jih ali bi jih prejeli posamezniki določene populacije ljudi zaradi izpostavljenosti viru sevanja. Enota za skupinsko dozo je človek sievert.
77
·
71. Stopnja nevarnosti je stopnja izrednega dogodka glede na stanje objekta ali naprave. Stanje pomeni obratovalno sposobnost sistemov, stopnjo preseganja obratovalnih parametrov ipd. Vsaka razglasitev stopnje nevarnosti sproži ukrepe, ki jih je upravljavec objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti predhodno načrtoval.
77
·
71. Stopnja nevarnosti je stopnja izrednega dogodka glede na stanje objekta ali naprave. Stanje pomeni obratovalno sposobnost sistemov, stopnjo preseganja obratovalnih parametrov ipd. Vsaka razglasitev stopnje nevarnosti sproži ukrepe, ki jih je upravljavec objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti predhodno načrtoval.
78
·
72. Škoda za zdravje ljudi so klinično ugotovljivi škodljivi učinki ionizirajočih sevanj s tveganjem za zdravje ljudi in za skrajšanje njihovega življenja, ki se lahko pojavijo takoj ali z zakasnitvijo, vključno s škodo zaradi somatskih učinkov, raka ali hujše poškodbe genov.
78
·
72. Škoda za zdravje ljudi so klinično ugotovljivi škodljivi učinki ionizirajočih sevanj s tveganjem za zdravje ljudi in za skrajšanje njihovega življenja, ki se lahko pojavijo takoj ali z zakasnitvijo, vključno s škodo zaradi somatskih učinkov, raka ali hujše poškodbe genov.
79
·
73. Tranzit je vsak prenos radioaktivnih snovi ali jedrskih snovi preko območja Republike Slovenije.
79
·
73. Tranzit je vsak prenos radioaktivnih snovi ali jedrskih snovi preko območja Republike Slovenije.
80
·
74. Umetni vir sevanja je vir sevanja, ki ni naravni vir sevanja.
80
·
74. Umetni vir sevanja je vir sevanja, ki ni naravni vir sevanja.
81
·
75. Upravljavec je oseba, ki upravlja objekt in ima, skladno s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi za tehnične in druge pogoje njegovega obratovanja, odločbo o poskusnem obratovanju ali dovoljenje za uporabo objekta. Če gre za rudarska dela, mora upravljavec imeti tudi rudarsko pravico po predpisih o rudarstvu.
81
·
75. Upravljavec je oseba, ki upravlja objekt in ima, skladno s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi za tehnične in druge pogoje njegovega obratovanja, odločbo o poskusnem obratovanju ali dovoljenje za uporabo objekta. Če gre za rudarska dela, mora upravljavec imeti tudi rudarsko pravico po predpisih o rudarstvu.
82
·
76. Uvoz je vsak vnos radioaktivnih ali jedrskih snovi v carinsko območje EU, ne glede na to, kakšna raba ali uporaba je bila v skladu s carinskimi predpisi dovoljena za te snovi, razen tranzita.
82
·
76. Uvoz je vsak vnos radioaktivnih ali jedrskih snovi v carinsko območje EU, ne glede na to, kakšna raba ali uporaba je bila v skladu s carinskimi predpisi dovoljena za te snovi, razen tranzita.
83
·
77. Varnostna analiza je analiza varnosti jedrskega ali sevalnega objekta, izvedena na podlagi determinističnih ali verjetnostnih metod. Namen varnostne analize je preveriti projektne zasnove in spremembe jedrskega ali sevalnega objekta glede jedrske in sevalne varnosti in ugotoviti, ali je jedrski ali sevalni objekt načrtovan tako, da so zagotovljene zahteve v zvezi z mejnimi dozami za izpostavljenost ionizirajočim sevanjem in v zvezi z omejitvami za izpuste odpadnih radioaktivnih snovi v okolje v vsakem stanju jedrskega ali sevalnega objekta.
83
·
77. Varnostna analiza je analiza varnosti jedrskega ali sevalnega objekta, izvedena na podlagi determinističnih ali verjetnostnih metod. Namen varnostne analize je preveriti projektne zasnove in spremembe jedrskega ali sevalnega objekta glede jedrske in sevalne varnosti in ugotoviti, ali je jedrski ali sevalni objekt načrtovan tako, da so zagotovljene zahteve v zvezi z mejnimi dozami za izpostavljenost ionizirajočim sevanjem in v zvezi z omejitvami za izpuste odpadnih radioaktivnih snovi v okolje v vsakem stanju jedrskega ali sevalnega objekta.
84
·
78. Varnostna kultura so značilnosti in vedenje v organizaciji ali pri posameznikih, ki namenjajo varstvu in varnosti največjo pozornost in jima dajejo prednost, ustrezno njuni pomembnosti. Za sevalno ali jedrsko področje se varnostna kultura nanaša na osebno zavzetost in odgovornost vseh vpletenih v katero koli dejavnost, ki vpliva na delovanje in varnost sevalnega ali jedrskega objekta. Ključni za varnostno kulturo so odprta izmenjava informacij, ki vključuje neomejeno obravnavo varnostnih in drugih z njimi povezanih vprašanj, preprečevanje samozadostnosti, predanost popolnosti, osebna in skupinska odgovornost ter dvig ravni sevalne ali jedrske varnosti.
84
·
78. Varnostna kultura so značilnosti in vedenje v organizaciji ali pri posameznikih, ki namenjajo varstvu in varnosti največjo pozornost in jima dajejo prednost, ustrezno njuni pomembnosti. Za sevalno ali jedrsko področje se varnostna kultura nanaša na osebno zavzetost in odgovornost vseh vpletenih v katero koli dejavnost, ki vpliva na delovanje in varnost sevalnega ali jedrskega objekta. Ključni za varnostno kulturo so odprta izmenjava informacij, ki vključuje neomejeno obravnavo varnostnih in drugih z njimi povezanih vprašanj, preprečevanje samozadostnosti, predanost popolnosti, osebna in skupinska odgovornost ter dvig ravni sevalne ali jedrske varnosti.
85
·
79. Varnostni zadržek je ugotovitev varnostnega preverjanja, ki izraža dvome o zanesljivosti in lojalnosti osebe, ki naj bi dobila dovoljenje za vstop v kontroliran objekt ali prostor, fizično nadzorovano ali vitalno območje in fizično nadzorovan ali vitalen prostor.
85
·
79. Varnostni zadržek je ugotovitev varnostnega preverjanja, ki izraža dvome o zanesljivosti in lojalnosti osebe, ki naj bi dobila dovoljenje za vstop v kontroliran objekt ali prostor, fizično nadzorovano ali vitalno območje in fizično nadzorovan ali vitalen prostor.
86
·
80. Varnostno preverjanje osebe je poizvedba, ki jo pred izdajo dovoljenja za vstop v kontroliran objekt ali prostor, fizično nadzorovan objekt ali območje in vitalen objekt ali območje jedrskega objekta opravi delodajalec in upravljavec jedrskega objekta in katere namen je zbrati podatke o morebitnih varnostnih zadržkih.
86
·
80. Varnostno preverjanje osebe je poizvedba, ki jo pred izdajo dovoljenja za vstop v kontroliran objekt ali prostor, fizično nadzorovan objekt ali območje in vitalen objekt ali območje jedrskega objekta opravi delodajalec in upravljavec jedrskega objekta in katere namen je zbrati podatke o morebitnih varnostnih zadržkih.
87
·
81. Varovano območje lahko obsega kontrolirano območje, kontrolirani objekt, kontrolirani prostor, fizično nadzorovano območje, fizično nadzorovani objekt, vitalno območje ter vitalni objekt.
87
·
81. Varovano območje lahko obsega kontrolirano območje, kontrolirani objekt, kontrolirani prostor, fizično nadzorovano območje, fizično nadzorovani objekt, vitalno območje ter vitalni objekt.
88
·
82. Varstvo pred ionizirajočimi sevanji so tehnični in organizacijski ukrepi, s katerimi se zagotavljata varstvo ljudi pred ionizirajočimi sevanji pri uporabi virov sevanja, pri izvajanju dejavnosti na območju naravnih virov sevanja, med izvajanjem intervencijskih ukrepov in pri sanaciji posledic izrednega dogodka ter ukrepi sevalne varnosti.
88
·
82. Varstvo pred ionizirajočimi sevanji so tehnični in organizacijski ukrepi, s katerimi se zagotavljata varstvo ljudi pred ionizirajočimi sevanji pri uporabi virov sevanja, pri izvajanju dejavnosti na območju naravnih virov sevanja, med izvajanjem intervencijskih ukrepov in pri sanaciji posledic izrednega dogodka ter ukrepi sevalne varnosti.
89
·
83. Vir sevanja je radioaktivna snov, naprava ali objekt, ki lahko oddaja ionizirajoča sevanja ali radioaktivne snovi. Viri sevanja so naravni in umetni.
89
·
83. Vir sevanja je radioaktivna snov, naprava ali objekt, ki lahko oddaja ionizirajoča sevanja ali radioaktivne snovi. Viri sevanja so naravni in umetni.
90
·
84. Visokoaktivni vir sevanja je zaprti vir sevanja, ki vsebuje radionuklid, katerega aktivnost je v času izdelave, ali, če ta ni znan, v času, ko je bil prvič dan v promet, enaka ali večja od predpisane aktivnosti. Zaprti vir ionizirajočega sevanja se ne obravnava več kot visokoaktivni vir sevanja, če njegova aktivnost pade pod ravni izvzetja.
90
·
84. Visokoaktivni vir sevanja je zaprti vir sevanja, ki vsebuje radionuklid, katerega aktivnost je v času izdelave, ali, če ta ni znan, v času, ko je bil prvič dan v promet, enaka ali večja od predpisane aktivnosti. Zaprti vir ionizirajočega sevanja se ne obravnava več kot visokoaktivni vir sevanja, če njegova aktivnost pade pod ravni izvzetja.
91
·
85. Vitalno območje in vitalni objekt sta znotraj fizično nadzorovanega območja pod stalnim fizičnim in tehničnim nadzorom.
91
·
85. Vitalno območje in vitalni objekt sta znotraj fizično nadzorovanega območja pod stalnim fizičnim in tehničnim nadzorom.
92
·
86. Zagotavljanje kakovosti so vse načrtovane in sistematično izvajane človekove dejavnosti ali dejanja, s katerimi se zagotavlja sprejemljivo stopnjo zaupanja, da so določeni postopek, organizacija ukrepa ali oprema varstva pred ionizirajočimi sevanji ali jedrske varnosti ali katerikoli njihov sestavni del, izvedeni zadovoljivo in v skladu z dogovorjenimi standardi. Zagotavljanje kakovosti je eden od delov sistema vodenja in mora vsebovati tudi postopke preverjanja kakovosti.
92
·
86. Zagotavljanje kakovosti so vse načrtovane in sistematično izvajane človekove dejavnosti ali dejanja, s katerimi se zagotavlja sprejemljivo stopnjo zaupanja, da so določeni postopek, organizacija ukrepa ali oprema varstva pred ionizirajočimi sevanji ali jedrske varnosti ali katerikoli njihov sestavni del, izvedeni zadovoljivo in v skladu z dogovorjenimi standardi. Zagotavljanje kakovosti je eden od delov sistema vodenja in mora vsebovati tudi postopke preverjanja kakovosti.
93
·
87. Zaprti vir sevanja je vir sevanja, katerega zgradba je taka, da pri predvidenih pogojih uporabe in obrabe ter predvidljivih nezgodah preprečuje kakršnokoli razpršitev radioaktivnih snovi v okolje.
93
·
87. Zaprti vir sevanja je vir sevanja, katerega zgradba je taka, da pri predvidenih pogojih uporabe in obrabe ter predvidljivih nezgodah preprečuje kakršnokoli razpršitev radioaktivnih snovi v okolje.
94
·
88. Zaprtje odlagališča je dokončanje vseh ukrepov, ki jih je treba izvesti za zagotovitev dolgoročne varnosti odlagališča.
94
·
88. Zaprtje odlagališča je dokončanje vseh ukrepov, ki jih je treba izvesti za zagotovitev dolgoročne varnosti odlagališča.
95
·
89. Zaprto odlagališče je zaprto odlagališče radioaktivnih odpadkov, izrabljenega goriva, rudarske jalovine ali hidrometalurške jalovine, za katero morata biti zagotovljena dolgoročni nadzor in vzdrževanje po tem zakonu.
95
·
89. Zaprto odlagališče je zaprto odlagališče radioaktivnih odpadkov, izrabljenega goriva, rudarske jalovine ali hidrometalurške jalovine, za katero morata biti zagotovljena dolgoročni nadzor in vzdrževanje po tem zakonu.
96
·
90. Zunanji izvajalec je vsaka pravna ali fizična oseba, ki opravlja dela v nadzorovanem območju vira sevanja pri izvajalcu sevalne dejavnosti, razen tega izvajalca sevalne dejavnosti in pri njemu zaposlenih delavcev.
96
·
90. Zunanji izvajalec je vsaka pravna ali fizična oseba, ki opravlja dela v nadzorovanem območju vira sevanja pri izvajalcu sevalne dejavnosti, razen tega izvajalca sevalne dejavnosti in pri njemu zaposlenih delavcev.
1
·
(1) Država mora pri sprejemanju predpisov, izdajanju soglasij in dovoljenj in pri odločanju v drugih upravnih zadevah, izvajanju nadzora in drugih nalog iz svoje pristojnosti zagotoviti vse možne primerne in razumne ukrepe za preprečitev škode za zdravje ljudi in radioaktivne kontaminacije življenjskega okolja (načelo celovitosti).
1
·
(1) Država mora pri sprejemanju predpisov, izdajanju soglasij in dovoljenj in pri odločanju v drugih upravnih zadevah, izvajanju nadzora in drugih nalog iz svoje pristojnosti zagotoviti vse možne primerne in razumne ukrepe za preprečitev škode za zdravje ljudi in radioaktivne kontaminacije življenjskega okolja (načelo celovitosti).
2
·
(2) Uporabo nove vrste ali načina dejavnosti, ki povzroča izpostavljenost, in vsakega intervencijskega ukrepanja je treba predhodno upravičiti glede na gospodarske, družbene ali druge učinke v primerjavi s škodo za zdravje ljudi, ki jo lahko taka dejavnost zaradi izpostavljenosti povzroči (načelo upravičenosti).
2
·
(2) Uporabo nove vrste ali načina dejavnosti, ki povzroča izpostavljenost, in vsakega intervencijskega ukrepanja je treba predhodno upravičiti glede na gospodarske, družbene ali druge učinke v primerjavi s škodo za zdravje ljudi, ki jo lahko taka dejavnost zaradi izpostavljenosti povzroči (načelo upravičenosti).
3
·
(3) Vsaka sevalna dejavnost sme povzročiti izpostavljenost le na ravni, ki je tako nizka, kot jo je mogoče doseči z razumnimi ukrepi ob upoštevanju gospodarskih in družbenih dejavnikov (načelo optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji). Načelo optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji velja tudi za načrtovanje intervencijskih ukrepov tako, da se primerja izpostavljenost pri izvedbi intervencijskega ukrepa s koristmi tega ukrepa, to je z zmanjšanjem škode, povzročene z izrednim dogodkom.
3
·
(3) Vsaka sevalna dejavnost sme povzročiti izpostavljenost le na ravni, ki je tako nizka, kot jo je mogoče doseči z razumnimi ukrepi ob upoštevanju gospodarskih in družbenih dejavnikov (načelo optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji). Načelo optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji velja tudi za načrtovanje intervencijskih ukrepov tako, da se primerja izpostavljenost pri izvedbi intervencijskega ukrepa s koristmi tega ukrepa, to je z zmanjšanjem škode, povzročene z izrednim dogodkom.
4
·
(4) Pri izvajanju sevalne dejavnosti ali dejavnosti, kjer izpostavljenost zaradi prisotnosti naravnih virov sevanja presega mejno vrednost za posameznike iz prebivalstva, mora biti zagotovljeno zmanjšanje izpostavljenosti delavcev, praktikantov, študentov in posameznikov iz prebivalstva tako, da vsota prejetih doz zaradi izvajanja vseh možnih sevalnih dejavnosti ne presega mejnih doz, določenih na podlagi tega zakona (načelo mejnih doz).
4
·
(4) Pri izvajanju sevalne dejavnosti ali dejavnosti, kjer izpostavljenost zaradi prisotnosti naravnih virov sevanja presega mejno vrednost za posameznike iz prebivalstva, mora biti zagotovljeno zmanjšanje izpostavljenosti delavcev, praktikantov, študentov in posameznikov iz prebivalstva tako, da vsota prejetih doz zaradi izvajanja vseh možnih sevalnih dejavnosti ne presega mejnih doz, določenih na podlagi tega zakona (načelo mejnih doz).
5
−
(5) Jedrske snovi ter jedrske tehnologije je treba uporabljati tako, da so izpolnjene obveznosti mednarodnih sporazumov o preprečevanju širjenja jedrskega orožja in da se prepreči nepooblaščeno razpolaganje z jedrskim blagom, vključno z izrabljenim gorivom (načelo miroljubne uporabe).
5
+
(5) Jedrsko blago je treba uporabljati tako, da so izpolnjene obveznosti mednarodnih sporazumov o preprečevanju širjenja jedrskega orožja in da se prepreči nepooblaščeno razpolaganje z jedrskim blagom, vključno z izrabljenim gorivom (načelo miroljubne uporabe).
6
·
(6) Za varstvo pred ionizirajočimi sevanji je odgovoren uporabnik vira sevanja, za jedrsko varnost pa upravljavec jedrskega objekta (načelo primarne odgovornosti).
6
·
(6) Za varstvo pred ionizirajočimi sevanji je odgovoren uporabnik vira sevanja, za jedrsko varnost pa upravljavec jedrskega objekta (načelo primarne odgovornosti).
7
·
(7) Uporabnik vira sevanja krije stroške ukrepov za zagotavljanje varstva pred ionizirajočimi sevanji po tem zakonu, vzdrževanja pripravljenosti na izredne dogodke in intervencijskih ukrepov ter stroške odprave posledic izrednega dogodka (načelo povzročitelj plača).
7
·
(7) Uporabnik vira sevanja krije stroške ukrepov za zagotavljanje varstva pred ionizirajočimi sevanji po tem zakonu, vzdrževanja pripravljenosti na izredne dogodke in intervencijskih ukrepov ter stroške odprave posledic izrednega dogodka (načelo povzročitelj plača).
8
·
(8) Upravljavec sevalnega objekta in upravljavec jedrskega objekta morata biti pripravljena za izvedbo intervencijskih ukrepov za primer izrednih dogodkov (načelo pripravljenosti).
8
·
(8) Upravljavec sevalnega objekta in upravljavec jedrskega objekta morata biti pripravljena za izvedbo intervencijskih ukrepov za primer izrednih dogodkov (načelo pripravljenosti).
9
·
(9) Če odprave posledic izrednega dogodka in kritja stroškov odprave njihovih posledic ni mogoče pripisati določenim ali določljivim povzročiteljem, ali so ti sporni, ali kadar posledic ni mogoče drugače odpraviti, zagotovi sredstva za odpravo posledic izrednega dogodka država (načelo subsidiarnega ukrepanja).
9
·
(9) Če odprave posledic izrednega dogodka in kritja stroškov odprave njihovih posledic ni mogoče pripisati določenim ali določljivim povzročiteljem, ali so ti sporni, ali kadar posledic ni mogoče drugače odpraviti, zagotovi sredstva za odpravo posledic izrednega dogodka država (načelo subsidiarnega ukrepanja).
10
·
(10) Podatki o radioaktivnosti v okolju, o izpostavljenosti posameznikov iz prebivalstva ter o postopkih in dejavnostih državnih organov, izvajalcev javnih služb in nosilcev pooblastil, ki se nanašajo na varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, so javni (načelo javnosti).
10
·
(10) Podatki o radioaktivnosti v okolju, o izpostavljenosti posameznikov iz prebivalstva ter o postopkih in dejavnostih državnih organov, izvajalcev javnih služb in nosilcev pooblastil, ki se nanašajo na varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, so javni (načelo javnosti).
11
·
(11) Pri obravnavanju jedrske in sevalne varnosti se zadeve obravnavajo primerno njihovemu pomenu za varnost, in sicer tako, da se pomembnejšim zadevam namenja več pozornosti kakor manj pomembnim (načelo stopenjskega pristopa).
11
·
(11) Pri obravnavanju jedrske in sevalne varnosti se zadeve obravnavajo primerno njihovemu pomenu za varnost, in sicer tako, da se pomembnejšim zadevam namenja več pozornosti kakor manj pomembnim (načelo stopenjskega pristopa).
1
·
(1) Pristojni organi iz drugega odstavka 1. člena tega zakona zaradi izpolnjevanja obveznosti Republike Slovenije po mednarodnih pogodbah s področja miroljubne uporabe jedrske energije ter zaradi spodbujanja sodelovanja vzpostavljajo stike in skladno z zakonom, ki ureja zunanje zadeve, sklepajo dogovore za izmenjavo informacij s sosednjimi državami, drugimi zainteresiranimi državami in mednarodnimi organizacijami s tega področja.
1
·
(1) Pristojni organi iz drugega odstavka 1. člena tega zakona zaradi izpolnjevanja obveznosti Republike Slovenije po mednarodnih pogodbah s področja miroljubne uporabe jedrske energije ter zaradi spodbujanja sodelovanja vzpostavljajo stike in skladno z zakonom, ki ureja zunanje zadeve, sklepajo dogovore za izmenjavo informacij s sosednjimi državami, drugimi zainteresiranimi državami in mednarodnimi organizacijami s tega področja.
2
·
(2) Pristojni organi iz prejšnjega odstavka najmanj vsakih deset let izvedejo samoocenjevanje, ki zajema usklajenost lastne organiziranosti in zakonodaje z mednarodno uveljavljenimi standardi na področju, ki ga urejajo ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter drugi predpisi s področja miroljubne uporabe jedrske energije.
2
·
(2) Pristojni organi iz prejšnjega odstavka najmanj vsakih deset let izvedejo samoocenjevanje, ki zajema usklajenost lastne organiziranosti in zakonodaje z mednarodno uveljavljenimi standardi na področju, ki ga urejajo ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter drugi predpisi s področja miroljubne uporabe jedrske energije.
3
−
(2) Pristojni organi iz prejšnjega odstavka najmanj vsakih deset let izvedejo samoocenjevanje, ki zajema usklajenost lastne organiziranosti in zakonodaje z mednarodno uveljavljenimi standardi na področju, ki ga urejajo ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter drugi predpisi s področja miroljubne uporabe jedrske energije.
−
4
·
(3) Na podlagi opravljenega samoocenjevanja vlada omogoči mednarodni strokovni pregled ustreznih delov področja varstva pred ionizirajočimi sevanji in jedrske varnosti, ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom in drugih področij miroljubne uporabe jedrske energije ter organov iz prvega odstavka tega člena z namenom, da se omogoči in zagotovi trajno in nenehno izboljševanje jedrske in sevalne varnosti.
3
·
(3) Na podlagi opravljenega samoocenjevanja vlada omogoči mednarodni strokovni pregled ustreznih delov področja varstva pred ionizirajočimi sevanji in jedrske varnosti, ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom in drugih področij miroljubne uporabe jedrske energije ter organov iz prvega odstavka tega člena z namenom, da se omogoči in zagotovi trajno in nenehno izboljševanje jedrske in sevalne varnosti.
5
·
(4) Vlada zagotovi, da se rezultati vsakega strokovnega pregleda iz prejšnjega odstavka sporočijo državam članicam EU in Evropski komisiji.
4
·
(4) Vlada zagotovi, da se rezultati vsakega strokovnega pregleda iz prejšnjega odstavka sporočijo državam članicam EU in Evropski komisiji.
1
·
(1) Minister, pristojen za zdravje, in minister, pristojen za okolje, imenujeta za strokovno pomoč ministrstvu, pristojnemu za okolje, in ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ter organom in inšpektorjem po tem zakonu strokovna sveta, in sicer:
1
·
(1) Minister, pristojen za zdravje, in minister, pristojen za okolje, imenujeta za strokovno pomoč ministrstvu, pristojnemu za okolje, in ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ter organom in inšpektorjem po tem zakonu strokovna sveta, in sicer:
2
−
- strokovni svet za vprašanja sevalne in jedrske varnosti, varovanja jedrskega blaga, stanja radioaktivnosti okolja, varstva okolja pred ionizirajočimi sevanji, intervencijskega ukrepanja, sanacije posledic izrednih dogodkov in uporabe virov sevanja, ki se jih ne uporablja v zdravstvu in veterinarstvu,
2
+
- strokovni svet za vprašanja sevalne in jedrske varnosti, varovanja jedrskih snovi, stanja radioaktivnosti okolja, varstva okolja pred ionizirajočimi sevanji, intervencijskega ukrepanja, sanacije posledic izrednih dogodkov in uporabe virov sevanja, ki se jih ne uporablja v zdravstvu in veterinarstvu,
3
·
- strokovni svet za vprašanja varstva ljudi pred ionizirajočimi sevanji, radioloških posegov in uporabe virov sevanja v zdravstvu in veterinarstvu.
3
·
- strokovni svet za vprašanja varstva ljudi pred ionizirajočimi sevanji, radioloških posegov in uporabe virov sevanja v zdravstvu in veterinarstvu.
4
·
(2) Vsakega od strokovnih svetov iz prejšnjega odstavka sestavlja pet članov, strokovnjakov za posamezna področja iz prejšnjega odstavka.
4
·
(2) Vsakega od strokovnih svetov iz prejšnjega odstavka sestavlja pet članov, strokovnjakov za posamezna področja iz prejšnjega odstavka.
5
·
(3) Začetni mandat dvema članoma strokovnega sveta traja dve leti, trem članom pa štiri leta, v nadaljevanju pa izmenično poteče mandat članov strokovnega sveta na vsakih šest let.
5
·
(3) Začetni mandat dvema članoma strokovnega sveta traja dve leti, trem članom pa štiri leta, v nadaljevanju pa izmenično poteče mandat članov strokovnega sveta na vsakih šest let.
1
−
(2) Strokovna sveta o svojem delu izdelata letni poročili in jih pošljeta do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto organu, pristojnemu za jedrsko varnost, in organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji.
1
+
(1) Naloge strokovnih svetov iz prejšnjega člena so:
2
−
(3) Organ, pristojen za jedrsko varnost, poročili iz prejšnjega odstavka vključi v poročilo iz 128. člena tega zakona.
−
3
·
- dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov po tem zakonu ter smernic po 74. členu tega zakona,
2
·
- dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov po tem zakonu ter smernic po 74. členu tega zakona,
4
·
- dajanje mnenja k letnemu poročilu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti,
3
·
- dajanje mnenja k letnemu poročilu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti,
5
·
- dajanje mnenj na letni program dela upravnih organov in inšpektorjev, pristojnih za zadeve po tem zakonu,
4
·
- dajanje mnenj na letni program dela upravnih organov in inšpektorjev, pristojnih za zadeve po tem zakonu,
6
·
- dajanje mnenj in predlogov o drugih zadevah v zvezi s področji, ki jih pokrivajo, za katere jih zaprosijo organi, pristojni za upravno in inšpekcijsko odločanje po tem zakonu.
5
·
- dajanje mnenj in predlogov o drugih zadevah v zvezi s področji, ki jih pokrivajo, za katere jih zaprosijo organi, pristojni za upravno in inšpekcijsko odločanje po tem zakonu.
7
·
(2) Strokovna sveta o svojem delu izdelata letni poročili in jih pošljeta do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto organu, pristojnemu za jedrsko varnost, in organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji.
6
·
(2) Strokovna sveta o svojem delu izdelata letni poročili in jih pošljeta do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto organu, pristojnemu za jedrsko varnost, in organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji.
8
·
(3) Organ, pristojen za jedrsko varnost, poročili iz prejšnjega odstavka vključi v poročilo iz 128. člena tega zakona.
7
·
(3) Organ, pristojen za jedrsko varnost, poročili iz prejšnjega odstavka vključi v poročilo iz 128. člena tega zakona.
9
·
(4) Kritje materialnih stroškov in strokovno-administrativna dela za strokovna sveta zagotavljata organ, pristojen za jedrsko varnost in organ, pristojen za varstvo pred sevanji tega zakona.
8
·
(4) Kritje materialnih stroškov in strokovno-administrativna dela za strokovna sveta zagotavljata organ, pristojen za jedrsko varnost in organ, pristojen za varstvo pred sevanji tega zakona.
10
·
(5) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, predpišeta način delovanja strokovnih svetov, pogostost sestajanja, roke za izdelavo mnenj in druge zadeve, pomembne za poslovanje strokovnih svetov, vključno z načinom zagotavljanja neodvisnosti članov strokovnega sveta.
9
·
(5) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, predpišeta način delovanja strokovnih svetov, pogostost sestajanja, roke za izdelavo mnenj in druge zadeve, pomembne za poslovanje strokovnih svetov, vključno z načinom zagotavljanja neodvisnosti članov strokovnega sveta.
1
−
(1) Podatki o izvajanju sevalnih dejavnostih, uporabi virov sevanja, sevanju naravnih virov, načrtovanju, gradnji in obratovanju sevalnih objektov in jedrskih objektov, statistično obdelanih dozah, ki so jih prejeli izpostavljeni delavci in posamezniki iz prebivalstva, ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, o vnosu iz držav članic EU, o iznosu v države članice EU, uvozu, izvozu in tranzitu radioaktivnih odpadkov, izrabljenem gorivu ali radioaktivnih snoveh, radioaktivni kontaminiranosti okolja, živil, krme in izdelkov za široko rabo, o izrednih dogodkih, načrtih zaščite in reševanja v primerih izrednega dogodka so javni, razen če ni s tem zakonom drugače določeno zaradi varovanja jedrskih snovi in fizičnega varovanja.
1
+
(1) Podatki o izvajanju sevalnih dejavnostih, uporabi virov sevanja, sevanju naravnih virov, načrtovanju, gradnji in obratovanju sevalnih objektov in jedrskih objektov, statistično obdelanih dozah, ki so jih prejeli izpostavljeni delavci in posamezniki iz prebivalstva, ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, o vnosu iz držav članic EU, o iznosu v države članice EU, uvozu, izvozu in tranzitu radioaktivnih odpadkov, izrabljenem gorivu ali radioaktivnih snoveh, radioaktivni kontaminiranosti okolja, živil, krme in predmetov splošne rabe, o izrednih dogodkih, načrtih zaščite in reševanja v primerih izrednega dogodka so javni, razen če ni s tem zakonom drugače določeno zaradi varovanja jedrskih snovi in fizičnega varovanja.
2
·
(2) Za dostop do informacij iz prejšnjega odstavka se uporabljajo postopki za dostop do informacij v skladu z zakonom.
2
·
(2) Za dostop do informacij iz prejšnjega odstavka se uporabljajo postopki za dostop do informacij v skladu z zakonom.
+
1
+
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti mora shranjevati dokumentarno gradivo in voditi evidence o svoji sevalni dejavnosti.
+
2
+
(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v skladu s svojim sistemom vodenja varovati, hraniti in zagotavljati dostopnost do dokumentarnega gradiva o jedrskem ali sevalnem objektu, pomembnega za jedrsko in sevalno varnost.
+
3
+
(3) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta, ki zapre odlagališče radioaktivnih odpadkov, izrabljenega goriva, rudarske ali hidrometalurške jalovine, za katero morata biti zagotovljena dolgoročni nadzor in vzdrževanje po tem zakonu, mora z dnem dokončnosti odločbe iz prvega odstavka 96. člena tega zakona izročiti dokumentarno gradivo, pomembno za zagotavljanje dolgoročnega nadzora in vzdrževanja po tem zakonu, izvajalcu obvezne državne gospodarske službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki iz 95. člena tega zakona.
+
4
+
(4) Podrobnosti glede vrste in obsega dokumentacije ter načina varstva in hrambe dokumentarnega gradiva iz prvega odstavka tega člena določita minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, iz drugega in tretjega odstavka tega člena pa minister, pristojen za okolje.
1
−
(1) Če se ugotovi, da je prišlo do izvajanja sevalne dejavnosti ali uporabe vira sevanja brez dovoljenj oziroma do opustitve predpisanih ravnanj z virom sevanja ali z radioaktivnimi odpadki, mora država z vsemi ukrepi iz svoje pristojnosti zagotoviti takojšnjo zaustavitev kršitev določb tega zakona in preprečiti možnost nenadzorovane izpostavljenosti.
1
+
(1) Če se ugotovi, da je prišlo do izvajanja sevalne dejavnosti ali uporabe vira sevanja brez dovoljenj oziroma do opustitve predpisanih ravnanj z virom sevanja ali z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom, mora država z vsemi ukrepi iz svoje pristojnosti zagotoviti takojšnjo zaustavitev kršitev določb tega zakona in preprečiti možnost nenadzorovane izpostavljenosti.
2
·
(2) Stroške zaustavitve kršitev in preprečevanja nenadzorovane izpostavljenosti iz prejšnjega odstavka in stroške odprave posledic za zdravje ljudi in okolja, če je do njih prišlo, krije država, če oseba, ki je uporabljala ali upravljala vir sevanja ali opustila predpisano ravnanje z virom sevanja ni določljiva ali, če ne more zagotoviti sredstev za odpravo posledic.
2
·
(2) Stroške zaustavitve kršitev in preprečevanja nenadzorovane izpostavljenosti iz prejšnjega odstavka in stroške odprave posledic za zdravje ljudi in okolja, če je do njih prišlo, krije država, če oseba, ki je uporabljala ali upravljala vir sevanja ali opustila predpisano ravnanje z virom sevanja ni določljiva ali, če ne more zagotoviti sredstev za odpravo posledic.
3
·
(3) Država ima pravico in dolžnost izterjave vračila stroškov iz prejšnjega odstavka tudi, če gre za osebo iz prejšnjega odstavka, ki se jo odkrije kasneje.
3
·
(3) Država ima pravico in dolžnost izterjave vračila stroškov iz prejšnjega odstavka tudi, če gre za osebo iz prejšnjega odstavka, ki se jo odkrije kasneje.
4
−
(4) O tem, da je prišlo do nedovoljene uporabe ali opustitve predpisanih ravnanj iz prvega odstavka tega člena, ki bi lahko povzročili izredni dogodek, morata ministrstvo, pristojno za okolje, in ministrstvo, pristojno za zdravje, vsako v okviru svojih pristojnosti po tem zakonu obvestiti javnost preko ministrstva za zunanje zadeve ali pa neposredno, če tako določajo mednarodni sporazumi, pa tudi pristojne organe sosednjih držav in mednarodne organizacije, če posledice izrednega dogodka pomenijo tveganje za nastanek škode za zdravje ljudi ali okolje v teh državah.
4
+
(4) O tem, da je prišlo do nedovoljene uporabe ali opustitve predpisanih ravnanj iz prvega odstavka tega člena, ki bi lahko povzročili izredni dogodek, morata organ, pristojen za jedrsko varnost, in organ, pristojen za varstvo pred sevanji, vsako v okviru svojih pristojnosti po tem zakonu obvestiti javnost. Pristojna organa iz prejšnjega stavka sta preko ministrstva za zunanje zadeve ali pa neposredno, če tako določajo mednarodni sporazumi, dolžni obvestiti tudi pristojne organe sosednjih držav in mednarodne organizacije, če posledice izrednega dogodka pomenijo tveganje za nastanek škode za zdravje ljudi ali okolje v teh državah.
5
−
2. IZVAJANJE SEVALNIH DEJAVNOSTI 2.1 Priglasitev namere o izvajanju sevalne dejavnosti in uporabi vira sevanja
−
+
1
+
(1) Pravica do stavke delavcev, ki opravljajo dela in naloge upravljanja tehnološkega procesa v jedrskem ali sevalnem objektu in nadzor nad tem upravljanjem in katerih dela in naloge so podrobneje določena v predpisu, izdanem na podlagi 62. člena tega zakona, je omejena.
+
2
+
(2) Omejitve stavke iz prejšnjega odstavka zavezujejo tudi delavce, ki izvajajo prevažanje jedrskih snovi, fizično varovanje jedrskih in radioaktivnih snovi ter jedrskih ali sevalnih objektov in katerih dela in naloge so podrobneje določena v predpisu, izdanem na podlagi drugega odstavka 119.a člena tega zakona.
+
3
+
(3) Delavci iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo v času stavke zagotoviti nemoteno in varno obratovanje, ali stanje sevalnega ali jedrskega objekta oziroma nemoten in varen prevoz jedrskih snovi v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi ter standardi in priporočili s področja jedrske in sevalne varnosti.
+
4
+
2. IZVAJANJE SEVALNIH DEJAVNOSTI 2.1 Priglasitev namere o izvajanju sevalne dejavnosti in uporabi vira sevanja
1
−
(1) Oseba, ki namerava:
1
+
(1) Fizična ali pravna oseba mora priglasiti svojo namero (v nadaljnjem besedilu: priglasitev namere), če namerava:
2
−
- proizvajati, predelovati, uporabljati, skladiščiti, prevažati, uvažati, izvažati ali odlagati radioaktivne snovi ali jih le posedovati ali z njimi kako drugače rokovati,
2
+
- proizvajati, predelovati, uporabljati, skladiščiti, prevažati, pošiljati, vnašati iz držav članic EU, iznašati v države članice EU, uvažati, izvažati, brezpogojno ali pogojno opustiti nadzor ali odlagati radioaktivne snovi ali jih le posedovati ali z njimi kako drugače rokovati,
3
−
- proizvajati, uvažati, vzdrževati ali izvajati dejavnost z napravo ali opremo, ki sama ali zaradi sestavnih delov oddaja ionizirajoča sevanja zaradi obratovanja pri električni napetosti večji od 5 kV,
3
+
- proizvajati, vnašati iz držav članic EU, uvažati, vzdrževati ali izvajati dejavnost z napravo ali opremo, ki sama ali zaradi sestavnih delov oddaja ionizirajoča sevanja zaradi obratovanja pri električni napetosti večji od 5 kV,
4
−
- izvajati dejavnost, ki jo določi vlada kot sevalno dejavnost, za katero izvajanje je treba pridobiti dovoljenje, mora svojo namero priglasiti (v nadaljnjem besedilu: priglasitev namere).
4
+
- izvajati dejavnost, ki jo določi vlada kot sevalno dejavnost, za katero izvajanje je treba pridobiti dovoljenje.
5
−
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka priglasi namero ministrstvu, pristojnemu za okolje, razen če gre za uporabo radioaktivnih snovi ali naprav ter opreme iz druge alinee prejšnjega odstavka v zdravstvu ali veterinarstvu ali za izvajanje sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu, katerih namero priglasi ministrstvu, pristojnemu za zdravje.
5
+
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka priglasi namero organu, pristojnemu za jedrsko varnost, razen če gre za uporabo radioaktivnih snovi ali naprav ter opreme iz druge alinee prejšnjega odstavka v zdravstvu ali veterinarstvu ali za izvajanje sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu, katerih namero priglasi organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji.
6
·
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka ni treba priglasiti namere, če gre za uporabo:
6
·
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka ni treba priglasiti namere, če gre za uporabo:
7
−
- zaprtih virov sevanja, ki so tipsko odobreni in pri katerih pri normalnem obratovanju niso presežene predpisane mejne vrednosti za hitrost doze,
7
+
- naprav, ki vsebujejo zaprte vire sevanj, ki so tipsko odobreni in pri katerih pri normalnem obratovanju niso presežene predpisane mejne vrednosti za hitrost doze,
8
·
- električnih naprav ali opreme, ki je tipsko odobrena in pri kateri pri normalnem obratovanju niso presežene predpisane mejne vrednosti za hitrost doze,
8
·
- električnih naprav ali opreme, ki je tipsko odobrena in pri kateri pri normalnem obratovanju niso presežene predpisane mejne vrednosti za hitrost doze,
9
·
- katodnih cevi, namenjenih prikazovanju slik, če izpolnjujejo predpisane pogoje,
9
·
- katodnih cevi, namenjenih prikazovanju slik, če izpolnjujejo predpisane pogoje,
10
·
- radioaktivno kontaminiranih materialov, ki so posledica dovoljenih izpustov odpadnih radioaktivnih snovi v okolje,
10
·
- radioaktivno kontaminiranih materialov, ki so posledica dovoljenih izpustov odpadnih radioaktivnih snovi v okolje,
11
·
- radioaktivnih snovi ali materialov, ki vsebujejo radioaktivne snovi izpod ravni izvzetja,
11
·
- radioaktivnih snovi ali materialov, ki vsebujejo radioaktivne snovi izpod ravni izvzetja,
12
−
- radioaktivnih snovi ali materialov, ki vsebujejo radioaktivne snovi, za katere je pristojno ministrstvo iz prejšnjega odstavka odločilo, da se jih ne obravnava več po tem zakonu.
12
+
- radioaktivnih snovi ali materialov, ki vsebujejo radioaktivne snovi, nad katerimi je bil opuščen nadzor.
13
−
(4) Vlada podrobneje določi vire sevanja, za katere namere iz prvega odstavka tega člena ni treba priglasiti, ter z njimi povezane majhne količine radioaktivnih snovi ali nizke koncentracije aktivnosti, za katere niso presežene ravni za izvzetje, zahteve glede tipskega preskušanja zaprtih virov sevanja in električnih naprav in opreme ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati katodne cevi iz prejšnjega odstavka.
13
+
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena ni treba priglasiti namere, če oseba, ki namerava izvajati sevalno dejavnost, poda vlogo za izvajanje sevalne dejavnosti iz 12. člena tega zakona.
14
−
(5) Vlada določi tudi ravni opustitve in merila, na podlagi katerih se pristojno ministrstvo iz drugega odstavka tega člena lahko odloči, da se radioaktivnih snovi ne obravnava več po tem zakonu.
14
+
(5) Vlada podrobneje določi vire sevanja in sevalne dejavnosti, za katere namere iz prvega odstavka tega člena ni treba priglasiti, ter z njimi povezane majhne količine radioaktivnih snovi ali nizke koncentracije aktivnosti, za katere niso presežene ravni za izvzetje, in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati katodne cevi iz tretje alinee tretjega odstavka tega člena, ter način ravnanja z izvzetimi viri sevanja.
15
−
(6) Minister, pristojen za okolje, določi tehnične zahteve za tipsko odobritev virov sevanja in električnih naprav ter opreme skladno s predpisi o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti. Če gre za vire sevanja in električne naprave ter opremo, ki se jo uporablja za radiološke posege ali za preglede v veterinarstvu, določi tehnične zahteve za tipsko odobritev minister, pristojen za zdravje.
15
+
(6) Vlada določi tudi merila za pogojno opustitev nadzora, na podlagi katerih se pristojni organ iz drugega odstavka tega člena odloči, da se radioaktivnih snovi ne obravnava več po tem zakonu, in ravni brezpogojne opustitve.
+
16
+
(7) Tipsko odobrene naprave, ki vsebujejo zaprte vire sevanja, in tipsko odobrene električne naprave iz prve in druge alinee tretjega odstavka tega člena se lahko uporabljajo v Republiki Sloveniji, če so tipsko odobrene v državi članici EU in če organ iz drugega odstavka tega člena izda potrdilo o priznanju take tuje tipske odobritve.
+
17
+
(8) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, določita tehnične zahteve za tipsko odobritev naprav, ki vsebujejo zaprte vire sevanja, in električnih naprav, pogoje za njihovo uporabo in način priznavanja tujih tipskih odobritev.
1
·
(1) Priglasitev namere vsebuje najmanj naslednje podatke:
1
·
(1) Priglasitev namere vsebuje najmanj naslednje podatke:
2
·
- ime in sedež gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije ali samostojnega podjetnika posameznika, ki namerava izvajati sevalno dejavnost,
2
·
- ime in sedež gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije ali samostojnega podjetnika posameznika, ki namerava izvajati sevalno dejavnost,
3
−
- ime in naslov osebe, ki zastopa izvajalca sevalne dejavnosti,
3
+
- ime osebe, ki zastopa izvajalca sevalne dejavnosti,
4
·
- podatke o sevalni dejavnosti in uporabljenem viru sevanja, vključno s podatki o lokaciji,
4
·
- podatke o sevalni dejavnosti in uporabljenem viru sevanja, vključno s podatki o lokaciji,
5
−
- podatke o začetku in času trajanja izvajanja sevalne dejavnosti oziroma o času uvoza, nabave, odprodaje, oddaje, izvoza, odstranitve ali razgradnje vira sevanja.
5
+
- podatke o začetku in času trajanja izvajanja sevalne dejavnosti oziroma o času vnosa iz držav članic EU, uvoza, nabave, odprodaje, iznosa v države članice EU, o izvozu, o opustitvi nadzora, o odstranitvi ali razgradnji vira sevanja.
6
·
(2) Priglasitev namere je treba posredovati v obliki, ki jo predpišeta minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje.
6
·
(2) Priglasitev namere je treba posredovati v obliki, ki jo predpišeta minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje.
7
·
(3) Za priglasitev namere se šteje tudi:
7
·
(3) Za priglasitev namere se šteje tudi:
8
−
- vloga za izdajo dovoljenja za uvoz, izvoz in tranzit jedrskih snovi, radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva,
8
+
- vloga za izdajo dovoljenja ali soglasja za vnos iz držav članic EU, iznos v države članice EU, uvoz, izvoz, tranzit jedrskih snovi, radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva in za tranzit virov sevanja s pomembno aktivnostjo,
9
·
- vloga za izdajo dovoljenja za uvoz in izvoz radioaktivnih snovi,
9
·
- vloga za izdajo dovoljenja za uvoz in izvoz radioaktivnih snovi,
10
−
- prijava tranzita radioaktivnih snovi,
−
11
·
- vloga za uporabo vira sevanja, če gre za vir sevanja, ki je glede namena rabe in značilnosti ionizirajočega sevanja enak viru sevanja, za katerega je zavezanec že pridobil dovoljenje za uporabo,
10
·
- vloga za uporabo vira sevanja, če gre za vir sevanja, ki je glede namena rabe in značilnosti ionizirajočega sevanja enak viru sevanja, za katerega je zavezanec že pridobil dovoljenje za uporabo,
12
−
- vloga za izdajo okoljevarstvenega soglasja, če gre za izvajanje sevalne dejavnosti v sevalnem objektu ali v jedrskem objektu. 2.2 Izvajanje sevalne dejavnosti
11
+
- vloga za izdajo dovoljenja za pogojno opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo.
+
12
+
(4) Pristojni organ, ki prejme priglasitev namere, če ne gre za vlogo iz prejšnjega odstavka, obvesti priglasitelja o nadaljnjih obveznostih, ki jih mora izpolniti v zvezi z namero. 2.2 Izvajanje sevalne dejavnosti
1
−
(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti je treba predložiti podatke o organizacijski enoti varstva pred sevanji ali odgovorni osebi za varstvo pred sevanji, oceno varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji in tehnično dokumentacijo o vrsti uporabljenega vira sevanja, načinu uporabe ter ukrepih varstva pred sevanji v zvezi z uporabljeno vrsto virov sevanja.
1
+
(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti je treba priložiti podatke o sevalni dejavnosti in virih sevanja znotraj navedene dejavnosti ter druge podatke in dokumentacijo, s katero se izkazuje varno izvajanje sevalne dejavnosti.
2
−
(2) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino vloge za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti ter obseg in vsebino tehnične dokumentacije iz prejšnjega odstavka.
2
+
(2) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino vloge za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti ter obseg in vsebino podatkov in dokumentacije iz prejšnjega odstavka.
3
−
(3) Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti izda ministrstvo, ki je po tem zakonu pristojno za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, če iz predložene dokumentacije ugotovi, da so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za izvajanje sevalne dejavnosti. 2.3 Uporaba virov sevanja
3
+
(3) Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti izda organ, ki je po tem zakonu pristojen za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, če iz predložene dokumentacije ugotovi, da so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za izvajanje sevalne dejavnosti. 2.3 Uporaba virov sevanja
1
−
(1) Pred začetkom uporabe vira sevanja mora oseba iz 9. člena tega zakona pridobiti dovoljenje za uporabo vira sevanja ali potrdilo o vpisu vira sevanja v register virov sevanja.
1
+
(1) Vir sevanja lahko uporablja samo oseba iz 9. člena tega zakona, ki ima veljavno dovoljenje za uporabo tega vira sevanja, oziroma je ta vir vpisan v register virov sevanja.
2
−
(2) Dovoljenje za uporabo vira sevanja in potrdilo o vpisu vira sevanja v register virov sevanja izda ministrstvo, pristojno za okolje, če gre za vir sevanja, ki se ga uporablja v zdravstvu ali veterinarstvu, pa ministrstvo, pristojno za zdravje.
2
+
(2) Vir sevanja vpiše v register virov sevanja ali izda dovoljenje za uporabo vira sevanja organ, pristojen za jedrsko varnost, če gre za vir sevanja, ki se ga uporablja v zdravstvu ali veterinarstvu, pa organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
3
−
(3) Vlada določi vrste virov sevanja, za katere je pred uporabo treba pridobiti potrdilo o vpisu v register virov sevanja, in vire, za katere je pred uporabo treba pridobiti dovoljenje za uporabo.
3
+
(3) Vlada določi vrste virov sevanja, ki jih je pred uporabo treba le vpisati v register virov sevanja, za katere je pred uporabo treba pridobiti dovoljenje za uporabo, ter merila za določitev visoko aktivnih virov sevanja.
4
−
(4) Pri določitvi virov iz prejšnjega odstavka se upošteva raven aktivnosti vira sevanja, lastnosti vira sevanja glede sevalne varnosti, verjetnost, da pride do nenadzorovane izpostavljenosti ter zahteve in pogoje glede nadzora zaradi sevalne varnosti ali fizičnega in tehničnega varovanja vira sevanja.
4
+
(4) Pri določitvi virov iz prejšnjega odstavka se upošteva raven aktivnosti vira sevanja, lastnosti vira sevanja glede varstva pred ionizirajočimi sevanji, verjetnost, da pride do nenadzorovane izpostavljenosti ter zahteve in pogoje glede nadzora zaradi varstva pred ionizirajočimi sevanji ali varovanja vira sevanja.
5
−
(5) Za vir sevanja v sevalnem objektu ali v jedrskem objektu, je dovoljenje za uporabo vira sevanja dovoljenje iz 79. člena tega zakona, razen če gre za sevalni objekt, v katerem se izvajajo sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu.
5
+
(5) Za vir sevanja v sevalnem ali jedrskem objektu je dovoljenje za uporabo vira sevanja oziroma vpis v register virov sevanja soglasje iz 78. člena ali dovoljenje iz 79. člena tega zakona, razen če gre za sevalni objekt, v katerem se izvajajo sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu.
6
−
(6) Vir sevanja, ki ni razvrščen po tretjem odstavku tega člena in ni vir sevanja v objektu iz prejšnjega odstavka, se lahko začne uporabljati 30 dni po tem, ko je bila pristojnemu ministrstvu iz 9. člena tega zakona odposlana priglasitev namere.
−
7
−
(7) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko ministrstvo, ki je pristojno za izdajo dovoljenja za uporabo vira sevanja, z odločbo prepove ali za čas največ treh mesecev prekine uporabo vira sevanja in zahteva dodatne podatke o viru sevanja, če ugotovi, da bi moral biti vir sevanja razvrščen med vire po tretjem odstavku tega člena, ali da je za razvrstitev vira v priglasitvi namere premalo podatkov.
−
8
−
(8) Čas od zahtevane prepovedi oziroma prekinitve uporabe vira sevanja do začetka ali nadaljevanja uporabe iz prejšnjega odstavka se ne šteje v rok iz šestega odstavka tega člena.
−
9
−
(9) Proti odločbi o prepovedi oziroma začasni prekinitvi uporabe vira sevanja ni pritožbe.
−
1
−
(1) Za vlogo za vpis v register virov sevanja se šteje vlagateljeva priglasitev namere o nakupu ali drugem načinu pridobitve vira sevanja.
1
+
(1) Vlogi za vpis v register virov sevanja morajo biti priloženi podatki o viru sevanja, dokazila o brezhibnosti vira in druga dokumentacija, s katero se izkazuje varna uporaba vira sevanja.
2
−
(2) Pristojno ministrstvo vpiše vir sevanja v register in izda vlagatelju iz prejšnjega odstavka potrdilo o vpisu v register virov sevanja, če iz priglasitve namere izhaja, da je vlagatelj tudi imetnik dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, pri kateri se uporabljajo viri sevanja, ki se vpisujejo v register.
2
+
(2) Če se vir sevanja uporablja v sevalni dejavnosti iz 11. člena tega zakona, je pogoj za njegov vpis v register virov sevanja, da je vlagatelj iz prejšnjega odstavka tudi imetnik dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, pri kateri se bo uporabljal vir sevanja, ki se vpisuje.
+
3
+
(3) Če pristojni organ vpis v register virov sevanja zavrne, o tem izda odločbo.
+
4
+
(4) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino vloge za vpis vira sevanja v register virov sevanja ter obseg in vsebino dokumentacije iz prvega odstavka tega člena.
1
·
(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja za uporabo vira sevanja je treba priložiti podatke o viru sevanja, dokazila o brezhibnosti vira in drugo dokumentacijo, s katero se izkazuje varna uporaba vira sevanja.
1
·
(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja za uporabo vira sevanja je treba priložiti podatke o viru sevanja, dokazila o brezhibnosti vira in drugo dokumentacijo, s katero se izkazuje varna uporaba vira sevanja.
2
−
(2) Dovoljenje izda pristojni organ iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, če iz predložene dokumentacije ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za nameravano uporabo vira sevanja.
2
+
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda pristojni organ iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, če iz predložene dokumentacije ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za nameravano uporabo vira sevanja.
3
·
(3) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, lahko za vire sevanja v zdravstvu in veterinarstvu za prehodno obdobje največ dvanajst mesecev do pridobitve ocene varstva pred sevanji in odobrenega programa radioloških posegov, izda začasno dovoljenje za uporabo, ki vključuje dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti s tem virom sevanja. Uporabnik mora predložiti vso dokumentacijo, potrebno za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenja za uporabo vira sevanja, razen ocene varstva pred sevanji in programa radioloških posegov.
3
·
(3) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, lahko za vire sevanja v zdravstvu in veterinarstvu za prehodno obdobje največ dvanajst mesecev do pridobitve ocene varstva pred sevanji in odobrenega programa radioloških posegov, izda začasno dovoljenje za uporabo, ki vključuje dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti s tem virom sevanja. Uporabnik mora predložiti vso dokumentacijo, potrebno za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenja za uporabo vira sevanja, razen ocene varstva pred sevanji in programa radioloških posegov.
4
·
(4) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino vloge za pridobitev dovoljenja za uporabo vira sevanja ter obseg in vsebino dokumentacije iz prvega odstavka tega člena.
4
·
(4) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino vloge za pridobitev dovoljenja za uporabo vira sevanja ter obseg in vsebino dokumentacije iz prvega odstavka tega člena.
1
−
(1) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, določita pravila ravnanja za uporabo in hrambo posameznih vrst virov sevanja in pogoje za njihovo uporabo ter ukrepe sevalne varnosti, ki jih morajo izvajati uporabniki teh virov.
1
+
(1) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, določita pravila ravnanja za uporabo, vzdrževanje in shranjevanje posameznih vrst virov sevanja, ukrepe sevalne varnosti, ki jih morajo izvajati uporabniki teh virov sevanja, pravila ravnanja z viri sevanja po prenehanju uporabe in prenehanju izvajanja sevalne dejavnosti, navodila za varno delo z viri sevanja, navodila za ukrepanje ob izrednem dogodku, način izvajanja nadzornih meritev virov sevanja, ki jih morajo izvajati pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji ter ukrepe varovanja virov sevanja za preprečevanje izgube vira sevanja, kraje ali drugega škodljivega ravnanja.
2
·
(2) Minister, pristojen za zdravje v zvezi s posamezno vrsto vira sevanja, ki se ga uporablja pri radioloških posegih, predpiše pogoje za osebe, ki izvajajo tehnične preglede virov sevanja, ki se jih uporablja pri izvajanju sevalne dejavnosti v zdravstvu in veterinarstvu, ter pogoje za usposobljenost oseb, ki vzdržujejo, umerjajo ali opravljajo druga podobna dela na teh virih sevanja, obveznost rednega tehničnega pregledovanja, ter druge pogoje za uporabo teh virov.
2
·
(2) Minister, pristojen za zdravje v zvezi s posamezno vrsto vira sevanja, ki se ga uporablja pri radioloških posegih, predpiše pogoje za osebe, ki izvajajo tehnične preglede virov sevanja, ki se jih uporablja pri izvajanju sevalne dejavnosti v zdravstvu in veterinarstvu, ter pogoje za usposobljenost oseb, ki vzdržujejo, umerjajo ali opravljajo druga podobna dela na teh virih sevanja, obveznost rednega tehničnega pregledovanja, ter druge pogoje za uporabo teh virov.
3
−
3. VARSTVO LJUDI PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI 3.1 Splošna načela
−
+
1
+
(1) Pred pogojno opustitvijo nadzora nad radioaktivno snovjo mora oseba iz 9. člena tega zakona pridobiti dovoljenje za opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo.
+
2
+
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda pristojni organ iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, če iz predložene dokumentacije ugotovi, da so izpolnjena vsa merila za nameravano opustitev nadzora.
+
3
+
(3) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino vloge za pridobitev dovoljenja za opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo ter obseg in vsebino dokumentacije iz drugega odstavka tega člena.
+
4
+
3. VARSTVO LJUDI PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI 3.1 Splošna načela
1
·
(1) K vlogi za izdajo dovoljenja za izvajanje nove vrste sevalne dejavnosti in dovoljenja za uporabo nove vrste vira sevanja ali novega načina uporabe že preskušenega vira sevanja je treba priložiti oceno upravičenosti.
1
·
(1) K vlogi za izdajo dovoljenja za izvajanje nove vrste sevalne dejavnosti in dovoljenja za uporabo nove vrste vira sevanja ali novega načina uporabe že preskušenega vira sevanja je treba priložiti oceno upravičenosti.
2
−
(2) Ministrstvo, pristojno za izdajo dovoljenja, lahko zahteva izdelavo ocene upravičenosti tudi za izdajo dovoljenja za izvajanje že uveljavljenih sevalnih dejavnosti ali uporabo že preskušenih virov sevanja, če razpolaga z novimi in pomembnimi dokazi o njihovi učinkih ali posledicah.
2
+
(2) Organ, pristojen za izdajo dovoljenja, lahko zahteva izdelavo ocene upravičenosti tudi za izdajo dovoljenja za izvajanje že uveljavljenih sevalnih dejavnosti ali uporabo že preskušenih virov sevanja, če razpolaga z novimi in pomembnimi dokazi o njihovi učinkih ali posledicah.
3
·
(3) Obseg in vsebino ocene upravičenosti in merila za njeno uporabo za primere iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi na podlagi pomena dokazov o učinkih in posledicah iz prejšnjega odstavka v postopku za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti ali dovoljenja za uporabo vira sevanja. 3.3 Mejne doze
3
·
(3) Obseg in vsebino ocene upravičenosti in merila za njeno uporabo za primere iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi na podlagi pomena dokazov o učinkih in posledicah iz prejšnjega odstavka v postopku za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti ali dovoljenja za uporabo vira sevanja. 3.3 Mejne doze
1
−
(1) Ne glede na predpisane mejne doze lahko ministrstvo, pristojno za zdravje, za posameznega izpostavljenega delavca dovoli, za opravljanje izjemnih nalog, preseganje mejne doze, če gre za časovno omejeno izpostavljenost in če se opravljajo delovne naloge na omejenem in v naprej določenem delovnem območju. V dovoljenju iz prejšnjega stavka se določi tudi največje preseganje mejnih doz za opravljanje izjemnih nalog.
1
+
(1) Ne glede na predpisane mejne doze lahko organ, pristojen za varstvo pred sevanji, za posameznega izpostavljenega delavca dovoli, za opravljanje izjemnih nalog, preseganje mejne doze, če gre za časovno omejeno izpostavljenost in če se opravljajo delovne naloge na omejenem in v naprej določenem delovnem območju. V dovoljenju iz prejšnjega stavka se določi tudi največje preseganje mejnih doz za opravljanje izjemnih nalog.
2
·
(2) Delodajalec ne sme odrediti izpostavljenemu delavcu opravljanja izjemnih nalog iz prejšnjega odstavka, če v to izpostavljeni delavec ne privoli.
2
·
(2) Delodajalec ne sme odrediti izpostavljenemu delavcu opravljanja izjemnih nalog iz prejšnjega odstavka, če v to izpostavljeni delavec ne privoli.
3
·
(3) Minister, pristojen za zdravje, določi pogoje za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena in obvezne ukrepe, ki jih je treba izvesti zaradi zmanjšanja posledic čezmerne izpostavljenosti delavca.
3
·
(3) Minister, pristojen za zdravje, določi pogoje za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena in obvezne ukrepe, ki jih je treba izvesti zaradi zmanjšanja posledic čezmerne izpostavljenosti delavca.
1
−
Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, določi metodologijo za ocenjevanje doze zaradi zunanjih ionizirajočih sevanj in doze zaradi vnosa radioaktivnih snovi v telo. 3.4 Varstvo izpostavljenih delavcev 3.4.1 Ukrepi zmanjševanja izpostavljenosti na delovnem mestu
1
+
Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, določi metodologijo za ocenjevanje doze zaradi zunanjih ionizirajočih sevanj in doze zaradi vnosa radioaktivnih snovi v telo. 3.4 Varstvo pred sevanji 3.4.1 Ukrepi zmanjševanja izpostavljenosti na delovnem mestu
1
−
1. izdelavo ocene varstva pred sevanji;
1
+
(1) Delodajalec mora pri izvajanju sevalne dejavnosti zaradi varstva izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov pred ionizirajočimi sevanji (v nadaljnjem besedilu: varstvo pred sevanji) zagotoviti:
2
·
1. izdelavo ocene varstva pred sevanji;
2
·
1. izdelavo ocene varstva pred sevanji;
3
·
2. predhodni pregled načrtov prostorov objekta in naprav v njem glede varstva pred ionizirajočimi sevanji;
3
·
2. predhodni pregled načrtov prostorov objekta in naprav v njem glede varstva pred ionizirajočimi sevanji;
4
·
3. razvrstitev delovišč in njihovo označitev na opazovana in nadzorovana območja glede na oceno pričakovanih letnih doz ter verjetnost in velikost potencialnih izpostavljenosti;
4
·
3. razvrstitev delovišč in njihovo označitev na opazovana in nadzorovana območja glede na oceno pričakovanih letnih doz ter verjetnost in velikost potencialnih izpostavljenosti;
5
·
4. razvrstitev izpostavljenih delavcev v dve kategoriji glede na verjetnost in velikost potencialne izpostavljenosti;
5
·
4. razvrstitev izpostavljenih delavcev v dve kategoriji glede na verjetnost in velikost potencialne izpostavljenosti;
6
·
5. izvajanje pisnih tehničnih, zdravstvenih in administrativnih postopkov, povezanih z izvajanjem sevalne dejavnosti;
6
·
5. izvajanje pisnih tehničnih, zdravstvenih in administrativnih postopkov, povezanih z izvajanjem sevalne dejavnosti;
7
·
6. usposabljanje izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov, ki uporabljajo vire sevanja ali delajo na opazovanem in nadzorovanem območju, obnavljanje znanja in redno preverjanje usposobljenosti v zvezi s postopki varstva pred sevanji;
7
·
6. usposabljanje izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov, ki uporabljajo vire sevanja ali delajo na opazovanem in nadzorovanem območju, obnavljanje znanja in redno preverjanje usposobljenosti v zvezi s postopki varstva pred sevanji;
8
·
7. seznanitev izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov z vsebino tehničnih, zdravstvenih in administrativnih postopkov, povezanih z izvajanjem sevalne dejavnosti;
8
·
7. seznanitev izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov z vsebino tehničnih, zdravstvenih in administrativnih postopkov, povezanih z izvajanjem sevalne dejavnosti;
9
·
8. seznanitev izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov o tveganjih za zdravje, posebej pa seznanitev žensk o nujnosti zgodnje naznanitve nosečnosti in dojenja;
9
·
8. seznanitev izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov o tveganjih za zdravje, posebej pa seznanitev žensk o nujnosti zgodnje naznanitve nosečnosti in dojenja;
10
·
9. izvajanje nadzornih ukrepov, meritev in ocene izpostavljenosti na delovnih mestih na različnih področjih in delovnih pogojih, vključno z osebno dozimetrijo;
10
·
9. izvajanje nadzornih ukrepov, meritev in ocene izpostavljenosti na delovnih mestih na različnih področjih in delovnih pogojih, vključno z osebno dozimetrijo;
11
·
10. zaščitno opremo in preverjanje učinkovitosti zaščitne opreme in postopkov zaščite in reševanja;
11
·
10. zaščitno opremo in preverjanje učinkovitosti zaščitne opreme in postopkov zaščite in reševanja;
12
·
11. redno umerjanje merilne opreme, preverjanje njene uporabnosti in pravilne uporabe;
12
·
11. redno umerjanje merilne opreme, preverjanje njene uporabnosti in pravilne uporabe;
13
·
12. zdravstveni nadzor;
13
·
12. zdravstveni nadzor;
14
·
13. takojšnje obveščanje pristojnih organov v primeru preseganja mejnih doz, kontaminacije delovnega okolja ali izrednega dogodka.
14
·
13. takojšnje obveščanje pristojnih organov v primeru preseganja mejnih doz, kontaminacije delovnega okolja ali izrednega dogodka.
15
·
(2) Ne glede na obveznosti delodajalca iz prejšnjega odstavka mora izpostavljeni delavec, praktikant in študent, kolikor je mogoče, sam prispevati k izvajanju ukrepov varstva pred sevanji, kot jih določa ta zakon.
15
·
(2) Ne glede na obveznosti delodajalca iz prejšnjega odstavka mora izpostavljeni delavec, praktikant in študent, kolikor je mogoče, sam prispevati k izvajanju ukrepov varstva pred sevanji, kot jih določa ta zakon.
16
·
(3) Ukrepe varstva pred sevanji iz prvega odstavka tega člena je treba izvesti pri sevalni dejavnosti, pri kateri je mogoče, da letna izpostavljenost delavcev presega vrednost letne efektivne mejne doze za posameznika iz prebivalstva ali eno desetino predpisane mejne ekvivalentne doze za očesne leče, kožo ali okončine za izpostavljenega delavca.
16
·
(3) Ukrepe varstva pred sevanji iz prvega odstavka tega člena je treba izvesti pri sevalni dejavnosti, pri kateri je mogoče, da letna izpostavljenost delavcev presega vrednost letne efektivne mejne doze za posameznika iz prebivalstva ali eno desetino predpisane mejne ekvivalentne doze za očesne leče, kožo ali okončine za izpostavljenega delavca.
17
·
(4) Usposabljanje izpostavljenih delavcev, praktikantov ali študentov iz 6. točke prvega odstavka tega člena lahko izvajajo osebe, ki so pridobile pooblastilo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji iz 27. člena tega zakona.
17
·
(4) Usposabljanje izpostavljenih delavcev, praktikantov ali študentov iz 6. točke prvega odstavka tega člena lahko izvajajo osebe, ki so pridobile pooblastilo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji iz 27. člena tega zakona.
18
·
(5) Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, določi: pogoje dela in obveznosti delodajalca na opazovanih in nadzorovanih območjih glede nadzora varstva pred sevanji; obveznosti delodajalca glede posebnega varstva pred sevanji za praktikante in študente; merila za razvrstitev in označitev delovišč iz 3. točke prvega odstavka tega člena; merila za razvrstitev izpostavljenih delavcev po 4. točki prvega odstavka tega člena; obseg, vsebine ter pogoje usposabljanja, seznanjanja in preverjanja usposobljenosti izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov.
18
·
(5) Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, določi: pogoje dela in obveznosti delodajalca na opazovanih in nadzorovanih območjih glede nadzora varstva pred sevanji; obveznosti delodajalca glede posebnega varstva pred sevanji za praktikante in študente; merila za razvrstitev in označitev delovišč iz 3. točke prvega odstavka tega člena; merila za razvrstitev izpostavljenih delavcev po 4. točki prvega odstavka tega člena; obseg, vsebine ter pogoje usposabljanja, seznanjanja in preverjanja usposobljenosti izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov.
1
−
(1) Delodajalec mora zagotoviti izdelavo ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji, s katero predhodno oceni naravo in velikost sevalnega tveganja za izpostavljene delavce, praktikante in študente ter izdela načrt optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji v vseh delovnih pogojih sevalne dejavnosti.
1
+
(1) Delodajalec mora zagotoviti izdelavo ocene varstva pred sevanji.
2
−
(2) Za vir sevanja, ki ni sevalni objekt ali jedrski objekt, mora ocena varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji vsebovati tudi načrt ukrepov za preprečevanje izrednih dogodkov in ukrepov zaščite in reševanja v primeru izrednega dogodka.
2
+
(2) Za vir sevanja, ki ni sevalni ali jedrski objekt, mora ocena varstva pred sevanji vsebovati tudi načrt ukrepov za preprečevanje izrednih dogodkov in navodilo za ukrepanje ob izrednem dogodku.
3
−
(3) Oceno varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji, ki jo je potrdilo ministrstvo, pristojno za zdravje, mora delodajalec priložiti:
3
+
(3) Oceno varstva pred sevanji mora delodajalec priložiti k vlogi za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti.
4
−
- vlogi za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti,
4
+
(4) Če ocene varstva pred sevanji ni izdelal pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji, mora k vlogi iz prejšnjega odstavka priložiti strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji iz 27. člena tega zakona.
5
−
- vlogi za izdajo dovoljenja za uporabo vira sevanja,
5
+
(5) Minister, pristojen za zdravje, določi vsebino in obseg ocene varstva pred sevanji.
6
−
- vlogi za podaljšanje dovoljenj iz prvih dveh alinej tega odstavka.
−
7
−
(4) Minister, pristojen za zdravje, določi vsebino in obseg ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji ter obliko vloge za potrditev ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji.
−
1
−
(1) Delodajalec mora zagotoviti pregled ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji:
1
+
(1) Delodajalec mora zagotoviti pregled ocene varstva pred sevanji:
2
−
- v predpisanih rokih,
2
+
- pred nameravanim podaljšanjem veljavnosti dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti,
+
3
+
- ob spremembah sevalne dejavnosti, ki lahko znatno vplivajo na pogoje varstva pred sevanji,
3
·
- na zahtevo pristojnega inšpektorja,
4
·
- na zahtevo pristojnega inšpektorja,
4
·
- neposredno po vsakem izrednem dogodku,
5
·
- neposredno po vsakem izrednem dogodku,
5
·
- po zaključku sanacijskih del za odpravo posledic izrednega dogodka.
6
·
- po zaključku sanacijskih del za odpravo posledic izrednega dogodka.
6
−
(2) Pregled ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji delodajalec zaključi s poročilom.
7
+
(2) Če je treba zaradi izboljšanja varstva izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov pred ionizirajočimi sevanji spremeniti ali dopolniti ukrepe varstva pred ionizirajočimi sevanji, ali če se je sevalna dejavnost bistveno spremenila, je treba pripraviti predlog sprememb ukrepov varstva pred ionizirajočimi sevanji in v zvezi z njimi zagotoviti izdelavo spremenjene ocene varstva pred sevanji.
7
−
(3) Če iz poročila iz prejšnjega odstavka izhaja, da je treba zaradi izboljšanja varstva izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov pred ionizirajočimi sevanji spremeniti ali dopolniti ukrepe varstva, mora delodajalec pripraviti predlog sprememb ukrepov varstva pred ionizirajočimi sevanji in v zvezi z njimi zagotoviti izdelavo sprememb ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji.
8
+
(3) Če spremembe ukrepov varstva pred sevanji niso potrebne, se pregled ocene varstva pred sevanji zaključi s poročilom.
8
−
(4) Spremembe ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji so veljavne, če jih potrdi ministrstvo, pristojno za zdravje.
9
+
(4) Delodajalec spremenjeno oceno varstva pred sevanji ali poročilo o pregledu ocene varstva pred sevanji predloži pristojnemu organu iz 11. člena tega zakona skupaj z vlogo za:
9
−
(5) Delodajalec mora začeti z uvajanjem sprememb ukrepov varstva pred ionizirajočimi sevanji, ko mu ministrstvo, pristojno za zdravje, odobri spremembe ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji.
10
+
- izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti,
10
−
(6) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi roke rednih pregledov in pogoje za pregled ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji, roke posredovanja sprememb ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji v odobritev, obvezne vsebine sprememb ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji in druge pogoje v zvezi z obveznostjo pregledovanja.
11
+
- spremembo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti ali
11
−
(7) Proti odločbi o zavrnitvi ali odobritvi spremembe ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji ni pritožbe.
12
+
- podaljšanje dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti.
+
13
+
(5) Če spremenjene ocene varstva pred sevanji ali poročila o pregledu ocene varstva pred sevanji ni izdelal pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji, mora k vlogi iz prejšnjega odstavka priložiti strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji.
+
14
+
(6) Delodajalec mora začeti z uvajanjem sprememb ukrepov varstva pred ionizirajočimi sevanji iz drugega odstavka tega člena, ko pristojni organ iz 11. člena tega zakona izda dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti iz četrtega odstavka tega člena.
+
15
+
(7) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi pogoje in roke za pregled ocene varstva pred sevanji, obvezne vsebine pregledov ocene varstva pred sevanji in druge pogoje v zvezi z obveznostjo pregledovanja ocene varstva pred sevanji.
1
·
(pridobitev pooblastila za izvedenca varstva pred sevanji)
1
·
(pridobitev pooblastila za izvedenca varstva pred sevanji)
2
−
- da je končal študijski program najmanj druge stopnje tehnične ali naravoslovne smeri in
2
+
(1) Pravne ali fizične osebe pridobijo pooblastilo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji, če za posamezno področje varstva pred sevanji imenujejo odgovorne strokovnjake ter izmed njih določijo odgovornega vodjo strokovnjakov varstva pred sevanji in če izpolnjujejo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca predpisane pogoje.
3
·
(2) Odgovorni strokovnjak varstva pred sevanji je lahko posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
3
·
(2) Odgovorni strokovnjak varstva pred sevanji je lahko posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
4
·
- da je končal študijski program najmanj druge stopnje tehnične ali naravoslovne smeri in
4
·
- da je končal študijski program najmanj druge stopnje tehnične ali naravoslovne smeri in
5
·
- da ima po končanem študiju najmanj sedem let delovnih izkušenj na področju ionizirajočih sevanj.
5
·
- da ima po končanem študiju najmanj sedem let delovnih izkušenj na področju ionizirajočih sevanj.
6
·
(3) Izvajanje preverjanja pogojev za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji zagotavlja organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
6
·
(3) Izvajanje preverjanja pogojev za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji zagotavlja organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
7
·
(4) V soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, minister, pristojen za zdravje, določi program preverjanja pogojev iz prejšnjega odstavka in imenuje posebno tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo strokovnjaki na področju varstva pred sevanji za preverjanje izpolnjevanja teh pogojev.
7
·
(4) V soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, minister, pristojen za zdravje, določi program preverjanja pogojev iz prejšnjega odstavka in imenuje posebno tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo strokovnjaki na področju varstva pred sevanji za preverjanje izpolnjevanja teh pogojev.
8
·
(5) Tuja pravna oseba pridobi pooblastilo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji, če ima po predpisih države, v kateri je registrirana za opravljanje izvedeniških del varstva pred sevanji, enakovredna pooblastila, kot jih za izvedenca za varstvo pred sevanji določa ta zakon.
8
·
(5) Tuja pravna oseba pridobi pooblastilo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji, če ima po predpisih države, v kateri je registrirana za opravljanje izvedeniških del varstva pred sevanji, enakovredna pooblastila, kot jih za izvedenca za varstvo pred sevanji določa ta zakon.
9
·
(6) Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, določi podrobneje način in obseg rednega in izjemnega poročanja ter druge pogoje v zvezi z izvajanjem del pooblaščenega izvedenca za posamezna področja varstva pred sevanji. 3.4.2 Ugotavljanje izpostavljenosti delavcev
9
·
(6) Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, določi podrobneje način in obseg rednega in izjemnega poročanja ter druge pogoje v zvezi z izvajanjem del pooblaščenega izvedenca za posamezna področja varstva pred sevanji. 3.4.2 Ugotavljanje izpostavljenosti delavcev
1
−
Če je v oceni varstva pred sevanji tako določeno, je treba izvajati poleg ugotavljanja celotelesne izpostavljenosti tudi druge vrste izpostavljenosti, kakor so podrobneje določene v predpisu iz 23. člena tega zakona.
1
+
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se redno ugotavlja izpostavljenost delavcev in meri sevanje na delovnem mestu, v primeru interventne izpostavljenosti ali izpostavljenosti ob izrednem dogodku in da se rezultate ugotavljanja izpostavljenosti in merjenja sevanja hrani in o njih poroča organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji. Če je v oceni varstva pred sevanji tako določeno, je treba izvajati poleg ugotavljanja celotelesne izpostavljenosti tudi druge vrste izpostavljenosti, kakor so podrobneje določene v predpisu iz 23. člena tega zakona.
2
·
(2) Ugotavljanje izpostavljenosti delavcev in merjenja sevanja na delovnem mestu lahko izvajajo pravne osebe, ki pridobijo od organa, pristojnega za varstvo pred sevanji, pooblastilo za izvajanje nalog dozimetrije.
2
·
(2) Ugotavljanje izpostavljenosti delavcev in merjenja sevanja na delovnem mestu lahko izvajajo pravne osebe, ki pridobijo od organa, pristojnega za varstvo pred sevanji, pooblastilo za izvajanje nalog dozimetrije.
1
·
(1) Pravne osebe pridobijo pooblastilo za izvajanje nalog dozimetrije, če imajo organizirano službo za dozimetrijo in redno zaposlene odgovorne strokovnjake za dozimetrijo ter izmed njih določijo odgovornega vodjo strokovnjakov za dozimetrijo.
1
·
(1) Pravne osebe pridobijo pooblastilo za izvajanje nalog dozimetrije, če imajo organizirano službo za dozimetrijo in redno zaposlene odgovorne strokovnjake za dozimetrijo ter izmed njih določijo odgovornega vodjo strokovnjakov za dozimetrijo.
2
−
- da je končal študijski program najmanj druge stopnje tehnične ali naravoslovne smeri in
2
+
(2) Odgovorni strokovnjak za dozimetrijo je lahko posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
3
·
- da je končal študijski program najmanj druge stopnje tehnične ali naravoslovne smeri in
3
·
- da je končal študijski program najmanj druge stopnje tehnične ali naravoslovne smeri in
4
·
- da ima po končanem študiju najmanj pet let delovnih izkušenj s področja izvajanja nalog dozimetrije.
4
·
- da ima po končanem študiju najmanj pet let delovnih izkušenj s področja izvajanja nalog dozimetrije.
5
·
(3) Izvajanje preverjanja pogojev za izvajanje nalog dozimetrije zagotavlja organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
5
·
(3) Izvajanje preverjanja pogojev za izvajanje nalog dozimetrije zagotavlja organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
6
·
(4) Minister, pristojen za zdravje, določi program preverjanja pogojev iz prejšnjega odstavka in imenuje posebno tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo strokovnjaki na področju dozimetrije, za preverjanje izpolnjevanja teh pogojev.
6
·
(4) Minister, pristojen za zdravje, določi program preverjanja pogojev iz prejšnjega odstavka in imenuje posebno tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo strokovnjaki na področju dozimetrije, za preverjanje izpolnjevanja teh pogojev.
7
·
(5) Pooblastilo iz prvega odstavka tega člena se izda za čas največ petih let.
7
·
(5) Pooblastilo iz prvega odstavka tega člena se izda za čas največ petih let.
8
·
(6) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji odvzame pooblastilo za pooblaščenega izvajalca dozimetrije, če je komisija za preverjanje izpolnjevanja pogojev za izvajanje nalog dozimetrije pri pregledu rednega preverjanja ali pri izrednem pregledu na pobudo pristojnega inšpektorja ugotovila, da pooblaščeni izvajalec dozimetrije ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je bilo pooblastilo izdano.
8
·
(6) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji odvzame pooblastilo za pooblaščenega izvajalca dozimetrije, če je komisija za preverjanje izpolnjevanja pogojev za izvajanje nalog dozimetrije pri pregledu rednega preverjanja ali pri izrednem pregledu na pobudo pristojnega inšpektorja ugotovila, da pooblaščeni izvajalec dozimetrije ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je bilo pooblastilo izdano.
9
·
(7) Minister, pristojen za zdravje, določi podrobneje osnove organiziranosti službe za dozimetrijo in evidence strokovnjakov za dozimetrijo.
9
·
(7) Minister, pristojen za zdravje, določi podrobneje osnove organiziranosti službe za dozimetrijo in evidence strokovnjakov za dozimetrijo.
1
−
V četrtem odstavku 31. člena se tretja alinea črta. Dosedanji četrta in peta alinea postaneta tretja in četrta alinea.
1
+
(1) Pooblaščeni izvajalci dozimetrije morajo poročati delodajalcu in organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, o meritvah prejetih doz izpostavljenih delavcev, vključno z rezultati meritev na delovnem mestu, ki so bili uporabljeni za oceno osebnih doz.
+
2
+
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da se rezultati meritev pooblaščenega izvajalca dozimetrije o ugotavljanju izpostavljenosti delavca posredujejo pooblaščenemu zdravniku, ki izvaja zdravstveni nadzor tega delavca, in da je o svoji prejeti dozi izpostavljeni delavec tudi sam seznanjen.
+
3
+
(3) Če gre za interventno izpostavljenost ali izpostavljenost ob izrednem dogodku, mora pooblaščeni izvajalec dozimetrije zagotoviti, da so rezultati ugotavljanja izpostavljenosti delavcev in rezultati o meritvah prejetih doz v primerih preseganja mejnih doz na razpolago organu, pristojnemu za jedrsko varnost, in organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, ter delodajalcu in pooblaščenemu zdravniku v najkrajšem možnem času.
+
4
+
(4) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje predpiše:
+
5
+
- pogoje, način izvajanja, obseg in pogostost ugotavljanja sevanja na delovnem mestu,
+
6
+
- način vrednotenja prejetih doz tudi za primere, ko neposredne meritve prejetih doz niso možne,
+
7
+
- način in obseg poročanja o rezultatih ugotavljanja izpostavljenosti delavcev in o prejetih dozah v primerih izvajanja intervencijskih ukrepov in v primerih dovoljenega preseganja mejnih doz zaradi opravljanja izjemnih nalog,
+
8
+
- način in čas hranjenja podatkov ugotavljanja izpostavljenosti delavcev, ki ga mora zagotoviti delodajalec.
1
·
(1) Zaradi ukrepov optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji in ocenjevanja upravičenosti posameznih sevalnih dejavnosti ter upoštevanja predpisanih mejnih doz se za izpostavljene delavce, ki izvajajo sevalne dejavnosti, vzpostavijo in vodijo zbirke podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev.
1
·
(1) Zaradi ukrepov optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji in ocenjevanja upravičenosti posameznih sevalnih dejavnosti ter upoštevanja predpisanih mejnih doz se za izpostavljene delavce, ki izvajajo sevalne dejavnosti, vzpostavijo in vodijo zbirke podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev.
2
·
(2) Zbirke podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev upravljajo:
2
·
(2) Zbirke podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev upravljajo:
3
·
- delodajalci za osebne doze svojih in zunanjih delavcev,
3
·
- delodajalci za osebne doze svojih in zunanjih delavcev,
4
−
(4) Zbirke podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev vsebujejo naslednje podatke:
4
+
- pooblaščeni zdravniki za osebne doze izpostavljenih delavcev, za katere opravljajo zdravstveni nadzor,
5
−
- ime in priimek delavca,
−
6
−
- EMŠO in kraj rojstva ali rojstni datum, kraj rojstva in spol,
−
7
−
- poklic in izobrazba,
−
8
−
- delovno mesto, opis delovnega mesta ter začetek in konec dela pri delodajalcu,
−
9
−
- opis vira sevanja ter datum začetka in prenehanja dela z virom sevanja,
−
10
−
- podatke o opravljenem usposabljanju iz varstva pred sevanji,
−
11
−
- podatke o oceni zdravstvene delazmožnosti,
−
12
−
- ocenjeno mesečno dozo, skupno dozo in način meritve ter podatke o prejetih dozah ob izrednih dogodkih, izvajanju intervencijskih ukrepov in dovoljenem preseganju mejnih doz zaradi opravljanja izjemnih nalog
−
13
·
- organ, pristojen za varstvo pred sevanji, za osebne doze vseh izpostavljenih delavcev.
5
·
- organ, pristojen za varstvo pred sevanji, za osebne doze vseh izpostavljenih delavcev.
14
·
(3) Pooblaščeni izvajalci dozimetrije morajo v predpisanih rokih posredovati podatke o osebnih dozah izpostavljenih delavcev v centralno evidenco osebnih doz, ki jo vodi organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
6
·
(3) Pooblaščeni izvajalci dozimetrije morajo v predpisanih rokih posredovati podatke o osebnih dozah izpostavljenih delavcev v centralno evidenco osebnih doz, ki jo vodi organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
15
·
(4) Zbirke podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev vsebujejo naslednje podatke:
7
·
(4) Zbirke podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev vsebujejo naslednje podatke:
16
·
- ime in priimek delavca,
8
·
- ime in priimek delavca,
17
·
- EMŠO in kraj rojstva ali rojstni datum, kraj rojstva in spol,
9
·
- EMŠO in kraj rojstva ali rojstni datum, kraj rojstva in spol,
18
·
- poklic in izobrazba,
10
·
- poklic in izobrazba,
19
·
- delovno mesto, opis delovnega mesta ter začetek in konec dela pri delodajalcu,
11
·
- delovno mesto, opis delovnega mesta ter začetek in konec dela pri delodajalcu,
20
·
- opis vira sevanja ter datum začetka in prenehanja dela z virom sevanja,
12
·
- opis vira sevanja ter datum začetka in prenehanja dela z virom sevanja,
21
·
- podatke o opravljenem usposabljanju iz varstva pred sevanji,
13
·
- podatke o opravljenem usposabljanju iz varstva pred sevanji,
22
·
- podatke o oceni zdravstvene delazmožnosti,
14
·
- podatke o oceni zdravstvene delazmožnosti,
23
·
- ocenjeno mesečno dozo, skupno dozo in način meritve ter podatke o prejetih dozah ob izrednih dogodkih, izvajanju intervencijskih ukrepov in dovoljenem preseganju mejnih doz zaradi opravljanja izjemnih nalog.
15
·
- ocenjeno mesečno dozo, skupno dozo in način meritve ter podatke o prejetih dozah ob izrednih dogodkih, izvajanju intervencijskih ukrepov in dovoljenem preseganju mejnih doz zaradi opravljanja izjemnih nalog.
24
·
(5) Podatki o osebnih dozah izpostavljenega delavca se hranijo, dokler delavec ne dopolni 75 let oziroma bi to starost dopolnil, vendar ne manj kot 30 let po prenehanju opravljanja del izpostavljenega delavca.
16
·
(5) Podatki o osebnih dozah izpostavljenega delavca se hranijo, dokler delavec ne dopolni 75 let oziroma bi to starost dopolnil, vendar ne manj kot 30 let po prenehanju opravljanja del izpostavljenega delavca.
25
·
(6) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi način upravljanja s podatki o osebnih dozah izpostavljenih delavcev, roke za posredovanje podatkov v centralno evidenco doz ter obveznosti in način posredovanja podatkov iz centralne evidence doz organu, pristojnemu za jedrsko varnost, izpostavljenim delavcem in delodajalcem. Za izpostavljene delavce lahko minister, pristojen za zdravje, določi tudi vsebino in obliko osebne sevalne izkaznice, v katero se vnašajo prejete osebne doze delavca in drugi podatki iz zbirke podatkov o osebnih dozah. 3.4.3 Organizacijski ukrepi varstva izpostavljenih delavcev
17
·
(6) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi način upravljanja s podatki o osebnih dozah izpostavljenih delavcev, roke za posredovanje podatkov v centralno evidenco doz ter obveznosti in način posredovanja podatkov iz centralne evidence doz organu, pristojnemu za jedrsko varnost, izpostavljenim delavcem in delodajalcem. Za izpostavljene delavce lahko minister, pristojen za zdravje, določi tudi vsebino in obliko osebne sevalne izkaznice, v katero se vnašajo prejete osebne doze delavca in drugi podatki iz zbirke podatkov o osebnih dozah. 3.4.3 Organizacijski ukrepi varstva izpostavljenih delavcev
1
·
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti, ki ne upravlja sevalnega ali jedrskega objekta, mora določiti odgovorno osebo za varstvo pred sevanji.
1
·
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti, ki ne upravlja sevalnega ali jedrskega objekta, mora določiti odgovorno osebo za varstvo pred sevanji.
2
·
(2) Odgovorna oseba za varstvo pred sevanji skrbi za izvajanje in načrtovanje ukrepov varstva pred ionizirajočimi sevanji in sodeluje s pristojnimi organi v zadevah varstva pred ionizirajočimi sevanji.
2
·
(2) Odgovorna oseba za varstvo pred sevanji skrbi za izvajanje in načrtovanje ukrepov varstva pred ionizirajočimi sevanji in sodeluje s pristojnimi organi v zadevah varstva pred ionizirajočimi sevanji.
3
·
(3) Izvajalec sevalne dejavnosti mora odgovorni osebi za varstvo pred sevanji zagotoviti strokovno samostojnost pri delu in ustrezne delovne razmere.
3
·
(3) Izvajalec sevalne dejavnosti mora odgovorni osebi za varstvo pred sevanji zagotoviti strokovno samostojnost pri delu in ustrezne delovne razmere.
4
−
(4) Izvajalec sevalne dejavnosti mora sporočiti organu, ki je izdal dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, koga je imenoval za odgovorno osebo za varstvo pred sevanji in njegova pooblastila.
4
+
(4) Izvajalec sevalne dejavnosti mora v postopku pridobivanja dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti in ob vsaki spremembi odgovorne osebe za varstvo pred sevanji sporočiti organu, ki je izdal dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, koga je imenoval za odgovorno osebo za varstvo pred sevanji in njegova pooblastila.
1
−
(2) Odgovorne osebe za varstvo pred sevanji so posamezniki z ustrezno izobrazbo, ki zagotavlja znanja, potrebna za opravljanje nalog varstva pred sevanji, in imajo opravljen izpit za izvajanje nalog varstva pred sevanji.
1
+
(1) Delavci, ki opravljajo naloge varstva pred sevanji v organizacijski enoti varstva pred sevanji so posamezniki, ki so končali najmanj študijski program prve stopnje in imajo opravljen strokovni izpit za izvajanje nalog varstva pred sevanji.
2
·
(2) Odgovorne osebe za varstvo pred sevanji so posamezniki z ustrezno izobrazbo, ki zagotavlja znanja, potrebna za opravljanje nalog varstva pred sevanji, in imajo opravljen izpit za izvajanje nalog varstva pred sevanji.
2
·
(2) Odgovorne osebe za varstvo pred sevanji so posamezniki z ustrezno izobrazbo, ki zagotavlja znanja, potrebna za opravljanje nalog varstva pred sevanji, in imajo opravljen izpit za izvajanje nalog varstva pred sevanji.
3
·
(3) V soglasju z ministrom, pristojnim za izobraževanje, določita minister, pristojen za zdravje, in minister, pristojen za okolje, izobrazbo, ki jo morajo imeti odgovorne osebe za varstvo pred sevanji, seznam izobraževalnih programov ter program in način opravljanja strokovnega izpita za opravljanje nalog varstva pred sevanji, način določanja izpitnih komisij, stroške izpitov in evidence o opravljenih izpitih.
3
·
(3) V soglasju z ministrom, pristojnim za izobraževanje, določita minister, pristojen za zdravje, in minister, pristojen za okolje, izobrazbo, ki jo morajo imeti odgovorne osebe za varstvo pred sevanji, seznam izobraževalnih programov ter program in način opravljanja strokovnega izpita za opravljanje nalog varstva pred sevanji, način določanja izpitnih komisij, stroške izpitov in evidence o opravljenih izpitih.
4
·
(4) Izvajanje strokovnih izpitov za opravljanje nalog varstva pred sevanji zagotavlja organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
4
·
(4) Izvajanje strokovnih izpitov za opravljanje nalog varstva pred sevanji zagotavlja organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
1
−
(1) Zunanji izvajalec sevalne dejavnosti mora za svoje izpostavljene delavce sam ali posredno preko pogodbe z upravljavcem objekta, v katerem so viri sevanja, zagotoviti, da:
1
+
(1) Zunanji izvajalec mora za vse svoje delavce sam ali posredno preko pogodbe z upravljavcem objekta, v katerem so viri sevanja, zagotoviti, da:
2
·
- njihove doze ne presežejo predpisanih mejnih doz,
2
·
- njihove doze ne presežejo predpisanih mejnih doz,
3
·
- so primerno usposobljeni in seznanjeni z ukrepi varstva pred sevanji,
3
·
- so primerno usposobljeni in seznanjeni z ukrepi varstva pred sevanji,
4
−
- se za njih ugotavlja izpostavljenost po določbah tega zakona,
4
+
- se zanje ugotavlja izpostavljenost po določbah tega zakona,
5
−
- se posredujejo podatki o njihovih osebnih dozah v centralno evidenco osebnih doz,
5
+
- se izvajajo vsi ukrepi njihovega varstva pred sevanji po določbah tega zakona,
6
−
- imajo zdravstveni nadzor v predpisanem obsegu,
6
+
- za svoje izpostavljene delavce pa tudi, da:
7
−
- se izvajajo vsi ukrepi njihovega varstva pred sevanji po določbah tega zakona.
7
+
- se posredujejo podatki o njihovih osebnih dozah v centralno evidenco osebnih doz ter
8
−
(2) Upravljavec objekta, v katerem izpostavljeni delavci zunanjega izvajalca sevalne dejavnosti izvajajo dela, je neposredno odgovoren za varstvo teh delavcev pred ionizirajočimi sevanji v obsegu, ki je neposredno povezan z značilnostmi nadzorovanega območja in dela na njem.
8
+
- imajo zdravstveni nadzor v predpisanem obsegu.
9
−
(3) Zunanji izvajalec mora upravljavcu objekta pred začetkom del v nadzorovanem območju posredovati osebne podatke, ocene zdravstvene delazmožnosti, datum zadnjega zdravstvenega pregleda in vrednosti prejetih doz svojih izpostavljenih delavcev v obdobju zadnjih petih let in kumulativno dozo.
9
+
(2) Upravljavec objekta, ali izvajalec sevalne dejavnosti, pri katerem delajo delavci zunanjega izvajalca, je neposredno odgovoren za varstvo teh delavcev pred ionizirajočimi sevanji v obsegu, ki je neposredno povezan z značilnostmi nadzorovanega območja in dela na njem.
10
−
(4) Če je zunanji izvajalec tuja pravna oseba, mora upravljavec objekta podatke o izpostavljenih delavcih iz prejšnjega odstavka posredovati tudi ministrstvu, pristojnemu za zdravje, zaradi vpisa podatkov v centralno evidenco osebnih doz.
10
+
(3) Zunanji izvajalec mora upravljavcu objekta ali izvajalcu sevalne dejavnosti pred začetkom del v nadzorovanem območju posredovati osebne podatke, ocene zdravstvene delazmožnosti, datum zadnjega zdravstvenega pregleda in vrednosti prejetih doz svojih izpostavljenih delavcev v obdobju zadnjih petih let in kumulativno dozo.
11
−
(5) Upravljavec objekta ne sme začeti del z izpostavljenimi delavci zunanjega izvajalca, če mu ta ni posredoval podatkov iz tretjega odstavka tega člena ali, če izpostavljeni delavec zunanjega izvajalca ni vpisan v centralni evidenci osebnih doz ali, če je iz posredovanih podatkov razvidno, da delavci zunanjega izvajalca po določbah tega zakona ne morejo opravljati del v nadzorovanem območju.
11
+
(4) Če je zunanji izvajalec tuja pravna oseba, mora upravljavec objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti podatke o izpostavljenih delavcih iz prejšnjega odstavka posredovati tudi organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, zaradi vpisa podatkov v centralno evidenco osebnih doz.
12
−
(6) Izpostavljeni delavec zunanjega izvajalca sevalne dejavnosti mora, kolikor je mogoče, sam prispevati k izvajanju ukrepov varstva pred sevanji, kot jih določa ta zakon.
12
+
(5) Izvajalec sevalne dejavnosti ne sme začeti del z izpostavljenimi delavci zunanjega izvajalca, če mu ta ni posredoval podatkov iz tretjega odstavka tega člena ali, če izpostavljeni delavec zunanjega izvajalca ni vpisan v centralni evidenci osebnih doz ali, če je iz posredovanih podatkov razvidno, da delavci zunanjega izvajalca po določbah tega zakona ne morejo opravljati del v nadzorovanem območju.
13
−
(7) Zunanji izvajalec sevalne dejavnosti, ki je tuja pravna oseba, lahko izvaja dela v nadzorovanem območju, če je pridobil v svoji državi dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti pod pogoji in po postopkih, ki so enakovredni pogojem in postopkom za pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti iz tega zakona.
13
+
(6) Izpostavljeni delavec zunanjega izvajalca mora, kolikor je mogoče, sam prispevati k izvajanju ukrepov varstva pred sevanji, kot jih določa ta zakon.
14
−
(8) Zunanjemu izvajalcu sevalne dejavnosti potrdi izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za okolje, za izvajalce sevalne dejavnosti v zdravstvu pa ministrstvo, pristojno za zdravje.
14
+
(7) Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, za upravljavce objektov ali izvajalce sevalne dejavnosti, pri katerih delajo delavci zunanjega izvajalca in zunanje izvajalce podrobneje določi obveznosti glede varstva pred sevanji izpostavljenih delavcev zunanjega izvajalca in način posredovanja in shranjevanja podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev zunanjega izvajalca v centralni evidenci osebnih doz.
15
−
(9) Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, podrobneje določi za upravljavce objektov in za zunanje izvajalce sevalnih dejavnosti obveznosti glede varstva pred sevanji izpostavljenih delavcev zunanjega izvajalca sevalne dejavnosti in način posredovanja in shranjevanja podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev zunanjega izvajalca sevalne dejavnosti v centralni evidenci osebnih doz.
−
1
·
(1) Delodajalec ne sme razporediti delavca na delo v nadzorovanem območju, če zanj ni zagotovil meritve prejetih doz pri pooblaščenem izvajalcu dozimetrije.
1
·
(1) Delodajalec ne sme razporediti delavca na delo v nadzorovanem območju, če zanj ni zagotovil meritve prejetih doz pri pooblaščenem izvajalcu dozimetrije.
2
·
(2) Če organizacijska enota ali oseba, odgovorna za varstvo pred sevanji, delavec ali pooblaščeni zdravnik menijo, da pri razporeditvi delavca na delo v nadzorovanem območju, ki jo je odredil delodajalec, niso bili upoštevani temelji varstva pred sevanji, lahko podajo ugovor na razporeditev.
2
·
(2) Če organizacijska enota ali oseba, odgovorna za varstvo pred sevanji, delavec ali pooblaščeni zdravnik menijo, da pri razporeditvi delavca na delo v nadzorovanem območju, ki jo je odredil delodajalec, niso bili upoštevani temelji varstva pred sevanji, lahko podajo ugovor na razporeditev.
3
·
(3) Ugovor iz prejšnjega odstavka je treba podati organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, v osmih dneh po razporeditvi delavca.
3
·
(3) Ugovor iz prejšnjega odstavka je treba podati organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, v osmih dneh po razporeditvi delavca.
4
·
(4) O ugovoru na razporeditev delavca odloči organ, pristojen za varstvo pred sevanji, na podlagi mnenja komisije, ki jo za pripravo strokovnega mnenja za reševanje ugovorov imenuje minister, pristojen za zdravje. 3.4.4 Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev
4
·
(4) O ugovoru na razporeditev delavca odloči organ, pristojen za varstvo pred sevanji, na podlagi mnenja komisije, ki jo za pripravo strokovnega mnenja za reševanje ugovorov imenuje minister, pristojen za zdravje. 3.4.4 Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev
1
·
(1) Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev temelji na načelih, ki veljajo za medicino dela na splošno.
1
·
(1) Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev temelji na načelih, ki veljajo za medicino dela na splošno.
2
·
(2) Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev opravljajo pooblaščeni zdravniki.
2
·
(2) Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev opravljajo pooblaščeni zdravniki.
3
·
(3) Delodajalec ne sme zaposliti ali razvrstiti delavca za kakršenkoli čas na delovno mesto izpostavljenega delavca, če je po ugotovitvah zdravstvenega nadzora nezmožen za to delovno mesto.
3
·
(3) Delodajalec ne sme zaposliti ali razvrstiti delavca za kakršenkoli čas na delovno mesto izpostavljenega delavca, če je po ugotovitvah zdravstvenega nadzora nezmožen za to delovno mesto.
4
·
(4) Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev iz drugega odstavka tega člena mora v celotnem predpisanem obsegu zagotoviti delodajalec.
4
·
(4) Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev iz drugega odstavka tega člena mora v celotnem predpisanem obsegu zagotoviti delodajalec.
5
−
(5) Delodajalec mora zagotoviti izredni zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev vsakokrat, ko je bila presežena ali obstaja sum, da je bila presežena, ena od predpisanih mejnih doz ali na zahtevo ministrstva, pristojnega za zdravje, če ta oceni, da je prišlo do čezmerne izpostavljenosti.
5
+
(5) Delodajalec mora zagotoviti izredni zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev vsakokrat, ko je bila presežena ali obstaja sum, da je bila presežena, ena od predpisanih mejnih doz ali na zahtevo organa, pristojnega za varstvo pred sevanji, če ta oceni, da je prišlo do čezmerne izpostavljenosti.
6
−
(6) Minister, pristojen za zdravje, določi obseg zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev, ki delajo na opazovanem in nadzorovanem območju, merila za določitev posebnega zdravstvenega nadzora, dekontaminacije in nadaljnjega zdravljenja izpostavljenih delavcev v primerih preseganja mejnih doz.
6
+
(6) Minister, pristojen za zdravje, določi obseg zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev, merila za določitev posebnega zdravstvenega nadzora, dekontaminacije in nadaljnjega zdravljenja izpostavljenih delavcev v primerih preseganja mejnih doz.
1
·
(1) Minister, pristojen za zdravje, določi merila, na podlagi katerih lahko pooblaščeni zdravnik uveljavi zdravstveni nadzor po prenehanju dela izpostavljenega delavca v obliki nadaljnjih pregledov, ukrepov dekontaminacije ali drugih ukrepov zdravstvenega varstva.
1
·
(1) Minister, pristojen za zdravje, določi merila, na podlagi katerih lahko pooblaščeni zdravnik uveljavi zdravstveni nadzor po prenehanju dela izpostavljenega delavca v obliki nadaljnjih pregledov, ukrepov dekontaminacije ali drugih ukrepov zdravstvenega varstva.
2
−
(2) Zdravstveni nadzor po prenehanju dela izpostavljenega delavca odredi ministrstvo, pristojno za zdravje, na podlagi pobude pooblaščenega zdravnika, njegovo izvajanje pa mora zagotoviti delodajalec, pri katerem je bil delavec izpostavljen ionizirajočim sevanjem.
2
+
(2) Zdravstveni nadzor po prenehanju dela izpostavljenega delavca odredi organ, pristojen za varstvo pred sevanji, na podlagi pobude pooblaščenega zdravnika, njegovo izvajanje pa mora zagotoviti delodajalec, pri katerem je bil delavec izpostavljen ionizirajočim sevanjem.
1
−
(1) Izpostavljeni delavec, delodajalec in organizacijska enota ali oseba, odgovorna za varstvo pred sevanji, lahko podajo zahtevo za presojo ocene zdravstvene delazmožnosti, ki jo je za izpostavljenega delavca izdelal pooblaščeni zdravnik.
1
+
(1) Izpostavljeni delavec, delodajalec in organizacijska enota ali odgovorna oseba za varstvo pred sevanji, lahko podajo zahtevo za presojo ocene zdravstvene delazmožnosti, ki jo je za izpostavljenega delavca izdelal pooblaščeni zdravnik.
2
·
(2) Izpostavljeni delavec in delodajalec lahko podata zahtevo za presojo odreditve posebnih zdravstvenih pregledov zaradi preseganja mejnih doz, ki jih je za izpostavljenega delavca odredil pooblaščeni zdravnik.
2
·
(2) Izpostavljeni delavec in delodajalec lahko podata zahtevo za presojo odreditve posebnih zdravstvenih pregledov zaradi preseganja mejnih doz, ki jih je za izpostavljenega delavca odredil pooblaščeni zdravnik.
3
·
(3) Zahteva za presojo iz prejšnjih odstavkov se uveljavlja v skladu s predpisi na področju preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev. 3.4.5 Organiziranost zdravstvenega nadzora
3
·
(3) Zahteva za presojo iz prejšnjih odstavkov se uveljavlja v skladu s predpisi na področju preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev. 3.4.5 Organiziranost zdravstvenega nadzora
1
·
(1) Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev in prebivalstva v primeru izrednega dogodka zagotavlja država.
1
·
(1) Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev in prebivalstva v primeru izrednega dogodka zagotavlja država.
2
−
(2) Vlada v načrtu izvajanja ukrepov zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev in prebivalstva v primeru izrednih dogodkov določi nosilce izvajanja ukrepov zdravstvenega nadzora in obseg sredstev za izvedbo ukrepov zdravstvenega nadzora, obveznosti za izvajalce sevalne dejavnosti v zvezi s financiranjem zdravstvenega nadzora v primeru izrednih dogodkov ter druge pogoje, pomembne za učinkovitost izvedbe ukrepov zdravstvenega nadzora. 3.4.6 Izpostavljenost zaradi prisotnosti naravnih virov sevanja
2
+
(2) Vlada v državnem načrtu zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči določi nosilce izvajanja ukrepov zdravstvenega nadzora in obseg sredstev za izvedbo ukrepov zdravstvenega nadzora, obveznosti za izvajalce sevalne dejavnosti v zvezi s financiranjem zdravstvenega nadzora v primeru izrednih dogodkov ter druge pogoje, pomembne za učinkovitost izvedbe ukrepov zdravstvenega nadzora. 3.4.6 Izpostavljenost zaradi prisotnosti naravnih virov sevanja
1
·
(1) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, in organ, pristojen za jedrsko varnost, zagotavljata varstvo pred povečano izpostavljenostjo delavcev in posameznikov iz prebivalstva zaradi naravnih virov sevanja s sistematičnim pregledovanjem delovnega in bivalnega okolja.
1
·
(1) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, in organ, pristojen za jedrsko varnost, zagotavljata varstvo pred povečano izpostavljenostjo delavcev in posameznikov iz prebivalstva zaradi naravnih virov sevanja s sistematičnim pregledovanjem delovnega in bivalnega okolja.
2
·
(2) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, zagotavlja varstvo iz prejšnjega odstavka:
2
·
(2) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, zagotavlja varstvo iz prejšnjega odstavka:
3
·
- pri dejavnostih, kjer so delavci ali posamezniki iz prebivalstva izpostavljeni radonovim ali toronovim potomcem, sevanju gama ali kakršni koli drugi izpostavljenosti zaradi naravnih virov v bivalnem okolju in na delovnih mestih, kakor je na primer v toplicah, jamah, rudnikih, na mestih pod zemljo in na določenih območjih na površini zemlje,
3
·
- pri dejavnostih, kjer so delavci ali posamezniki iz prebivalstva izpostavljeni radonovim ali toronovim potomcem, sevanju gama ali kakršni koli drugi izpostavljenosti zaradi naravnih virov v bivalnem okolju in na delovnih mestih, kakor je na primer v toplicah, jamah, rudnikih, na mestih pod zemljo in na določenih območjih na površini zemlje,
4
·
- pri letalskih prevozih.
4
·
- pri letalskih prevozih.
5
·
(3) Organ, pristojen za jedrsko varnost, zagotavlja varstvo iz prvega odstavka tega člena:
5
·
(3) Organ, pristojen za jedrsko varnost, zagotavlja varstvo iz prvega odstavka tega člena:
6
−
- pri dejavnostih, ki obsegajo delo ali skladiščenje materialov, ki se jih običajno ne obravnava kot radioaktivne, vendar vsebujejo naravno prisotne radionuklide, ki povzročajo znatno povečanje izpostavljenosti delavcev ali posameznikov iz prebivalstva,
6
+
- pri dejavnostih, ki obsegajo delo, skladiščenje ali odlaganje materialov, ki se jih običajno ne obravnava kot radioaktivne, vendar vsebujejo naravno prisotne radionuklide, ki povzročajo znatno povečanje izpostavljenosti delavcev ali posameznikov iz prebivalstva,
7
·
- pri dejavnostih, ki vodijo do pridobivanja ostankov, ki se jih običajno ne obravnava kot radioaktivne, vendar vsebujejo naravno prisotne radionuklide, ki povzročajo znatno povečanje izpostavljenosti delavcev ali posameznikov iz prebivalstva.
7
·
- pri dejavnostih, ki vodijo do pridobivanja ostankov, ki se jih običajno ne obravnava kot radioaktivne, vendar vsebujejo naravno prisotne radionuklide, ki povzročajo znatno povečanje izpostavljenosti delavcev ali posameznikov iz prebivalstva.
8
·
(4) Vlada sprejme program sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja za območja iz drugega in tretjega odstavka tega člena in ozaveščanja prebivalstva o pomenu ukrepov zmanjšanja navzočnosti naravnih virov sevanja.
8
·
(4) Vlada sprejme program sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja za območja iz drugega in tretjega odstavka tega člena in ozaveščanja prebivalstva o pomenu ukrepov zmanjšanja navzočnosti naravnih virov sevanja.
9
·
(5) Pregled delovnega in bivalnega okolja ter pripravo ocene prejetih doz lahko delodajalcu ali upravljavcu objektov in naprav odredi tudi pristojni inšpektor, če je verjetno, da bodo doze za posameznike zaradi naravnih virov sevanja presegle mejne doze za prebivalce ali če je to potrebno za zavarovanje zdravja ljudi.
9
·
(5) Pregled delovnega in bivalnega okolja ter pripravo ocene prejetih doz lahko delodajalcu ali upravljavcu objektov in naprav odredi tudi pristojni inšpektor, če je verjetno, da bodo doze za posameznike zaradi naravnih virov sevanja presegle mejne doze za prebivalce ali če je to potrebno za zavarovanje zdravja ljudi.
1
−
(1) Če se na podlagi sistematičnih pregledovanj iz prejšnjega člena ugotovi, da izpostavljenost posameznikov zaradi naravnih virov sevanja presega vrednosti mejnih doz za posameznika iz prebivalstva, ministrstvo, pristojno za zdravje, odredi delodajalcu ali upravljavcu objektov in naprav izvedbo ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev in posameznikov iz prebivalstva in izvajanje ukrepov varstva izpostavljenih delavcev v obsegu in na način, kot to velja za izvajalce sevalnih dejavnosti.
1
+
(1) Če se na podlagi pregledovanj iz prejšnjega člena ugotovi, da izpostavljenost posameznikov zaradi naravnih virov sevanja presega vrednosti mejnih doz za posameznika iz prebivalstva, pristojni organ odredi delodajalcu ali upravljavcu objektov in naprav izvedbo ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev in posameznikov iz prebivalstva in izvajanje ukrepov varstva izpostavljenih delavcev v obsegu in na način, kakor veljata za izvajalce sevalnih dejavnosti.
2
·
(2) Če so delavci ali posamezniki iz prebivalstva izpostavljeni radonu, veljajo ukrepi iz prejšnjega odstavka, če prejete doze presegajo vrednosti, ki jih predpiše minister, pristojen za zdravje.
2
·
(2) Če so delavci ali posamezniki iz prebivalstva izpostavljeni radonu, veljajo ukrepi iz prejšnjega odstavka, če prejete doze presegajo vrednosti, ki jih predpiše minister, pristojen za zdravje.
3
−
(3) Če so letalske posadke izpostavljene kozmičnemu sevanju nad mejnimi dozami za posameznika iz prebivalstva, odredi ministrstvo, pristojno za zdravje, letalskemu prevozniku:
3
+
(3) Če so letalske posadke izpostavljene kozmičnemu sevanju nad mejnimi dozami za posameznika iz prebivalstva, odredi organ, pristojen za varstvo pred sevanji, letalskemu prevozniku:
4
·
- izdelavo ocene o izpostavljenosti delavcev,
4
·
- izdelavo ocene o izpostavljenosti delavcev,
5
·
- uveljavitev takih delovnih razporeditev, da se čim bolj zmanjša doza, ki jo prejme izpostavljena posadka,
5
·
- uveljavitev takih delovnih razporeditev, da se čim bolj zmanjša doza, ki jo prejme izpostavljena posadka,
6
·
- način obveznega seznanjanja delavcev o tveganju, ki ga povzroča izpostavljenost kozmičnemu sevanju,
6
·
- način obveznega seznanjanja delavcev o tveganju, ki ga povzroča izpostavljenost kozmičnemu sevanju,
7
·
- uveljavitev določb za noseče ženske iz 20. člena tega zakona.
7
·
- uveljavitev določb za noseče ženske iz 20. člena tega zakona.
8
·
(4) Če so doze iz drugega odstavka tega člena presežene v objektih, namenjenih izvajanju vzgojno-varstvenega, kulturnega, zdravstvenega ali izobraževalnega programa, zagotovi sredstva za izvedbo ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti iz prvega odstavka tega člena država. 3.5 Izpostavljenost v zdravstvu
8
·
(4) Če so doze iz drugega odstavka tega člena presežene v objektih, namenjenih izvajanju vzgojno-varstvenega, kulturnega, zdravstvenega ali izobraževalnega programa, zagotovi sredstva za izvedbo ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti iz prvega odstavka tega člena država. 3.5 Izpostavljenost v zdravstvu
1
−
(1) Radiološke posege zaradi diagnostike, zdravljenja in raziskovanja v zdravstvu in pravno-medicinskih postopkov lahko opravljajo osebe, ki imajo dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti in s strani ministrstva, pristojnega za zdravje, odobren program načrtovanja, napotitve, odobritve in izvajanja radioloških posegov (v nadaljnjem besedilu: program radioloških posegov).
1
+
(1) Radiološki posegi zaradi diagnostike, zdravljenja in raziskovanja v zdravstvu in zaradi pravno-medicinskih postopkov morajo biti izvedeni skladno z odobrenim programom radioloških posegov, opravljajo pa jih lahko le osebe, ki imajo dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti.
2
−
(2) Pri radioloških posegih se lahko uporablja vire sevanja, za katere je ministrstvo, pristojno za zdravje, izdalo potrdilo o vpisu v register virov sevanja ali dovoljenje za uporabo vira sevanja.
2
+
(2) Izvajalci radioloških posegov zaradi diagnostike, zdravljenja in raziskovanja v zdravstvu morajo vsakih pet let opraviti usposabljanje s področja varstva pacientov pred ionizirajočimi sevanji.
+
3
+
(3) Pri radioloških posegih in pri posegih v veterinarstvu se lahko uporablja vire sevanja, katere je organ, pristojen za varstvo pred sevanji, vpisal v register virov sevanja ali zanje izdal dovoljenje za uporabo vira sevanja in ki izpolnjujejo merila sprejemljivosti za pravilno delovanje radiološke opreme, ki jih v poročilu o nadzoru in meritvah vira sevanja navede pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji.
+
4
+
(4) Usposabljanje izvajalcev radioloških posegov iz drugega odstavka tega člena lahko izvajajo osebe, ki so pridobile pooblastilo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji iz 27. člena tega zakona.
+
5
+
(5) Minister, pristojen za zdravje, določi obseg, vsebine ter pogoje usposabljanja s področja varstva pacientov pred ionizirajočimi sevanji.
1
·
(1) Program radioloških posegov iz prvega odstavka prejšnjega člena mora vsebovati:
1
·
(1) Program radioloških posegov iz prvega odstavka prejšnjega člena mora vsebovati:
2
·
- seznam radioloških posegov, ki jih imetnik dovoljenja namerava izvajati, in merila za napotitve na te posege z oceno prejetih doz za vse standardne diagnostične radiološke posege,
2
·
- seznam radioloških posegov, ki jih imetnik dovoljenja namerava izvajati, in merila za napotitve na te posege z oceno prejetih doz za vse standardne diagnostične radiološke posege,
3
·
- seznam virov sevanja, ki se nameravajo uporabljati,
3
·
- seznam virov sevanja, ki se nameravajo uporabljati,
4
·
- opis vodenja in shranjevanja podatkov o izvedenih radioloških posegih,
4
·
- opis vodenja in shranjevanja podatkov o izvedenih radioloških posegih,
5
·
- program zagotavljanja in preverjanja kakovosti radioloških posegov,
5
·
- program zagotavljanja in preverjanja kakovosti radioloških posegov,
6
−
- poimenski seznam zdravnikov, odgovornih za radiološke posege,
6
+
- navedbo zdravnikov, odgovornih za radiološke posege,
7
−
- poimenski seznam pooblaščenih izvedencev medicinske fizike, odgovornih za optimizacijo radioloških posegov, ocenjevanje obsevanosti pacientov in zagotavljanja kakovosti varstva pred sevanji,
7
+
- navedbo pooblaščenih izvedencev medicinske fizike, odgovornih za optimizacijo radioloških posegov, ocenjevanje obsevanosti pacientov in zagotavljanja kakovosti varstva pred sevanji,
8
−
- poimenski seznam radioloških inženirjev.
8
+
- navedbo izvajalcev radioloških posegov.
9
−
(2) Program radioloških posegov odobri ministrstvo, pristojno za zdravje, za čas največ petih let.
9
+
(2) Izvajalec sevalne dejavnosti v zdravstvu se mora o izdelavi programa radioloških posegov posvetovati s pooblaščenim izvedencem medicinske fizike. Program radioloških posegov odobri organ, pristojen za varstvo pred sevanji za največ pet let.
10
−
(3) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi radiološke posege, za katere je treba pridobiti odobritev programa radioloških posegov, in standardne diagnostične radiološke posege, za katere je treba podati oceno prejetih doz. Minister določi tudi obliko in obseg programa radioloških posegov, postopke načrtovanja, napotitve, odobritve in izvedbe radioloških posegov ter način in obseg poročanja o izpostavljenosti pacientov zaradi radioloških posegov.
10
+
(3) Program radioloških posegov mora delodajalec priložiti k vlogi za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za uporabo vira sevanja.
+
11
+
(4) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi radiološke posege, za katere je treba pridobiti odobritev programa radioloških posegov, in standardne diagnostične radiološke posege, za katere je treba podati oceno prejetih doz. Minister določi tudi obliko in obseg programa radioloških posegov, postopke načrtovanja, napotitve, odobritve in izvedbe radioloških posegov ter način in obseg poročanja o izpostavljenosti pacientov zaradi radioloških posegov.
1
·
(1) Naloge pooblaščenih izvedencev medicinske fizike lahko opravljajo osebe, ki pridobijo od organa, pristojnega za varstvo pred sevanji, pooblastilo za opravljanje nalog s področja medicinske fizike.
1
·
(1) Naloge pooblaščenih izvedencev medicinske fizike lahko opravljajo osebe, ki pridobijo od organa, pristojnega za varstvo pred sevanji, pooblastilo za opravljanje nalog s področja medicinske fizike.
2
·
(2) Pooblaščeni izvedenec medicinske fizike je lahko posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
2
·
(2) Pooblaščeni izvedenec medicinske fizike je lahko posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
3
−
- da je končal univerzitetni študij, ki zagotavlja znanja s področja medicinske fizike in
3
+
- da je končal študijski program najmanj druge stopnje, ki zagotavlja znanja s področja medicinske fizike in
4
·
- da ima po končanem študiju najmanj pet let delovnih izkušenj s področja medicinske fizike.
4
·
- da ima po končanem študiju najmanj pet let delovnih izkušenj s področja medicinske fizike.
5
·
(3) Izvajanje preverjanja pogojev za izvajanje del pooblaščenega izvedenca medicinske fizike zagotavlja organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
5
·
(3) Izvajanje preverjanja pogojev za izvajanje del pooblaščenega izvedenca medicinske fizike zagotavlja organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
6
·
(4) Minister, pristojen za zdravje, določi program preverjanja pogojev iz prejšnjega odstavka in imenuje posebno strokovno komisijo za preverjanje izpolnjevanja teh pogojev.
6
·
(4) Minister, pristojen za zdravje, določi program preverjanja pogojev iz prejšnjega odstavka in imenuje posebno strokovno komisijo za preverjanje izpolnjevanja teh pogojev.
7
·
(5) Pooblastilo iz prvega odstavka tega člena se izda za največ pet let.
7
·
(5) Pooblastilo iz prvega odstavka tega člena se izda za največ pet let.
8
·
(6) Pooblaščeni izvedenci medicinske fizike morajo o svojem delu organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji poročati najmanj vsako leto, na njegovo zahtevo, pa tudi pogosteje.
8
·
(6) Pooblaščeni izvedenci medicinske fizike morajo o svojem delu organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji poročati najmanj vsako leto, na njegovo zahtevo, pa tudi pogosteje.
9
·
(7) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, odvzame pooblastilo za pooblaščenega izvedenca medicinske fizike, če je komisija za preverjanje izpolnjevanja pogojev iz četrtega odstavka tega člena pri pregledu rednega preverjanja ali pri izrednem pregledu na pobudo pristojnega inšpektorja ugotovila, da pooblaščeni izvedenec ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je bilo pooblastilo izdano.
9
·
(7) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, odvzame pooblastilo za pooblaščenega izvedenca medicinske fizike, če je komisija za preverjanje izpolnjevanja pogojev iz četrtega odstavka tega člena pri pregledu rednega preverjanja ali pri izrednem pregledu na pobudo pristojnega inšpektorja ugotovila, da pooblaščeni izvedenec ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je bilo pooblastilo izdano.
1
·
(1) Posamezni radiološki poseg se lahko izvede samo, če ga predpiše napotni zdravnik, odobri pa zdravnik, odgovoren za radiološki poseg, ki nosi klinično odgovornost za radiološki poseg.
1
·
(1) Posamezni radiološki poseg se lahko izvede samo, če ga predpiše napotni zdravnik, odobri pa zdravnik, odgovoren za radiološki poseg, ki nosi klinično odgovornost za radiološki poseg.
2
·
(2) Radiološki poseg za pravno-medicinske namene se lahko izvede, če zdravnik, odgovoren za radiološki poseg, presodi, da bi poseg lahko koristil preiskovani osebi, in oseba vanj privoli.
2
·
(2) Radiološki poseg za pravno-medicinske namene se lahko izvede, če zdravnik, odgovoren za radiološki poseg, presodi, da bi poseg lahko koristil preiskovani osebi, in oseba vanj privoli.
3
·
(3) Zdravnik, odgovoren za radiološki poseg, ob upoštevanju namena in cilja posega, v sodelovanju z radiološkim inženirjem določi takšne pogoje posega, da se ta opravi z najmanj škode za pacienta.
3
·
(3) Zdravnik, odgovoren za radiološki poseg, ob upoštevanju namena in cilja posega, v sodelovanju z radiološkim inženirjem določi takšne pogoje posega, da se ta opravi z najmanj škode za pacienta.
4
−
(4) Radiološki inženir oziroma izvajalec radiološkega posega izvede radiološki poseg skladno s pogoji dobre radiološke prakse.
4
+
(4) Radiološki inženir ali izvajalec radiološkega posega mora redno obnavljati znanje in preverjati usposobljenost v zvezi s postopki varstva pred sevanji ter izvajati radiološke posege skladno s pogoji dobre radiološke prakse
5
·
(5) Pri radioloških posegih je treba zagotoviti, da:
5
·
(5) Pri radioloških posegih je treba zagotoviti, da:
6
·
- je pričakovana korist zaradi posega upravičena v primerjavi s tveganjem ali škodo za zdravje ljudi,
6
·
- je pričakovana korist zaradi posega upravičena v primerjavi s tveganjem ali škodo za zdravje ljudi,
7
·
- je izpostavljenost pacientov pri diagnostičnih posegih optimizirana tako, da je prejeta doza tako nizka, kot je to razumno dosegljivo ob upoštevanju pričakovanih ciljev posega,
7
·
- je izpostavljenost pacientov pri diagnostičnih posegih optimizirana tako, da je prejeta doza tako nizka, kot je to razumno dosegljivo ob upoštevanju pričakovanih ciljev posega,
8
·
- je prejeta doza v radioterapiji načrtovana za vsakega pacienta posebej in to tako, da je izpostavljenost izven kliničnih volumnov tako nizka, kot je to razumno dosegljivo in izvedljivo v skladu z namenom terapije,
8
·
- je prejeta doza v radioterapiji načrtovana za vsakega pacienta posebej in to tako, da je izpostavljenost izven kliničnih volumnov tako nizka, kot je to razumno dosegljivo in izvedljivo v skladu z namenom terapije,
9
·
- pri diagnostičnem posegu v povprečju niso preseženi odobreni diagnostični referenčni nivoji.
9
·
- pri diagnostičnem posegu v povprečju niso preseženi odobreni diagnostični referenčni nivoji.
10
−
(6) Ministrstvo, pristojno za zdravje, zagotavlja uveljavljanje diagnostičnih referenčnih nivojev za vse standardne diagnostične radiološke posege s sistematičnim pregledovanjem značilnih doz pacientov pri teh posegih.
10
+
(6) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji zagotavlja uveljavljanje diagnostičnih referenčnih nivojev za vse standardne diagnostične radiološke posege s sistematičnim pregledovanjem značilnih doz pacientov pri teh posegih.
11
·
(7) Diagnostične referenčne nivoje določi minister, pristojen za zdravje, na podlagi rezultatov sistematičnega pregledovanja iz prejšnjega odstavka, ob upoštevanju mnenja strokovnega sveta za vprašanja varstva posameznikov pred ionizirajočimi sevanji, radioloških posegov in uporabe virov sevanja v zdravstvu in veterinarstvu.
11
·
(7) Diagnostične referenčne nivoje določi minister, pristojen za zdravje, na podlagi rezultatov sistematičnega pregledovanja iz prejšnjega odstavka, ob upoštevanju mnenja strokovnega sveta za vprašanja varstva posameznikov pred ionizirajočimi sevanji, radioloških posegov in uporabe virov sevanja v zdravstvu in veterinarstvu.
12
·
(8) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi: pogoje glede izvajanja sistematične zgodnje diagnostike, biomedicinskih in medicinskih raziskav, pravno-medicinskih posegov, posebnih radioloških posegov za otroke ter nosečnice in doječe ženske ter prostovoljne pomoči pri negi in oskrbi pacientov; vsebine obveznega izobraževanja in usposabljanja izvajalcev radiološkega posega; merila sprejemljivosti opreme za izvajanje radioloških posegov; posebne postopke za radioterapijo, diagnostično in interventno radiologijo ter nuklearno medicino; programe zagotavljanja kakovosti in oblike strokovnega nadzora.
12
·
(8) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi: pogoje glede izvajanja sistematične zgodnje diagnostike, biomedicinskih in medicinskih raziskav, pravno-medicinskih posegov, posebnih radioloških posegov za otroke ter nosečnice in doječe ženske ter prostovoljne pomoči pri negi in oskrbi pacientov; vsebine obveznega izobraževanja in usposabljanja izvajalcev radiološkega posega; merila sprejemljivosti opreme za izvajanje radioloških posegov; posebne postopke za radioterapijo, diagnostično in interventno radiologijo ter nuklearno medicino; programe zagotavljanja kakovosti in oblike strokovnega nadzora.
1
·
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti, ki opravlja radiološke posege, mora redno, celovito in sistematično ocenjevati in preverjati radiološke posege glede meril iz petega odstavka prejšnjega člena in se o tem posvetovati s pooblaščenim izvedencem medicinske fizike.
1
·
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti, ki opravlja radiološke posege, mora redno, celovito in sistematično ocenjevati in preverjati radiološke posege glede meril iz petega odstavka prejšnjega člena in se o tem posvetovati s pooblaščenim izvedencem medicinske fizike.
2
·
(2) Minister, pristojen za zdravje, določi pogostost, obseg in način ocenjevanja in preverjanja radioloških posegov ter način in roke poročanja.
2
·
(2) Minister, pristojen za zdravje, določi pogostost, obseg in način ocenjevanja in preverjanja radioloških posegov ter način in roke poročanja.
3
·
(3) Ne glede na predpisano pogostost ocenjevanja in pregledovanja radioloških posegov mora izvajalec sevalne dejavnosti, ki opravlja radiološke posege, zagotoviti pregled programa radioloških posegov neposredno po vsakem izrednem dogodku, za katerega je bila odrejena sanacija posledic po tem zakonu.
3
·
(3) Ne glede na predpisano pogostost ocenjevanja in pregledovanja radioloških posegov mora izvajalec sevalne dejavnosti, ki opravlja radiološke posege, zagotoviti pregled programa radioloških posegov neposredno po vsakem izrednem dogodku, za katerega je bila odrejena sanacija posledic po tem zakonu.
4
−
(4) Minister, pristojen za zdravje, določi tudi primere izrednih dogodkov pri radioloških posegih, ko organ, pristojen za varstvo pred sevanji, samo odredi ocenjevanje in preverjanje radiološkega posega.
4
+
(4) Minister, pristojen za zdravje, določi tudi primere izrednih dogodkov pri radioloških posegih, ko organ, pristojen za varstvo pred sevanji, sam odredi ocenjevanje in preverjanje radiološkega posega.
1
−
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti, ki opravlja radiološke posege, o ocenjevanju in preverjanju radioloških posegov sestavi poročilo.
1
+
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti, ki opravlja radiološke posege, o ocenjevanju in preverjanju radioloških posegov sestavi poročilo, katerega vsebino potrdi pooblaščeni izvedenec medicinske fizike.
2
·
(2) Izvajalec sevalne dejavnosti pripravi predlog sprememb programa radioloških posegov, če na podlagi poročila iz prejšnjega odstavka presodi, da program po merilu o najnižji škodi za pacienta ni ustrezen.
2
·
(2) Izvajalec sevalne dejavnosti pripravi predlog sprememb programa radioloških posegov, če na podlagi poročila iz prejšnjega odstavka presodi, da program po merilu o najnižji škodi za pacienta ni ustrezen.
3
−
(3) Poročilo iz prvega odstavka tega člena in predlog sprememb programa radioloških posegov iz prejšnjega odstavka mora odobriti ministrstvo, pristojno za zdravje.
3
+
(3) Poročilo iz prvega odstavka tega člena in predlog sprememb programa radioloških posegov iz prejšnjega odstavka mora odobriti organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
1
−
(1) Zaradi ocenjevanja upravičenosti radioloških posegov se vzpostavijo in vodijo zbirke podatkov o opravljenih radioloških posegih.
1
+
(1) Zaradi nadzora nad optimizacijo radioloških posegov in ocene izpostavljenosti prebivalstva zaradi radioloških posegov se vzpostavijo in vodijo zbirke podatkov o opravljenih radioloških posegih.
2
−
(2) Zbirke podatkov o izvedenih radioloških posegih upravljajo izvajalci radioloških posegov in ministrstvo, pristojno za zdravje.
2
+
(2) Zbirke podatkov o izvedenih radioloških posegih upravljajo pravne ali fizične osebe, ki izvajajo radiološke posege, in organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
3
−
(3) Zbirke podatkov o izvedenih radioloških posegih vsebujejo naslednje podatke: ime in priimek pacienta, številka zdravstvenega zavarovanja, rojstni datum, datum posega, vrsta posega, podatki o izvedbi posega, ki so osnova za izračun prejete doze.
3
+
(3) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, vodi centralno evidenco izvedenih radioloških posegov.
4
−
(4) Ministrstvo, pristojno za zdravje, vodi centralno evidenco izvedenih radioloških posegov.
4
+
(4) Centralna evidenca izvedenih radioloških posegov vsebuje naslednje podatke: naziv pravne ali fizične osebe, ki izvaja radiološki poseg, leto rojstva in spol pacienta, leto posega, vrsta posega, podatki o izvedbi posega, ki so podlaga za izračun prejete doze.
5
−
(5) Izvajalci radioloških posegov morajo posredovati podatke o izvedenih radioloških posegih v centralno evidenco izvedenih radioloških posegov.
5
+
(5) Pravne ali fizične osebe, ki izvajajo radiološke posege, morajo hraniti podatke iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisom, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, za osnovno zdravstveno dokumentacijo in jih sporočati v centralno evidenco izvedenih radioloških posegov.
6
−
(6) Podatki o izvedenih radioloških posegih se lahko posredujejo v nadaljnjo obdelavo in v centralno evidenco izvedenih radioloških posegov samo na podlagi pisne privolitve pacienta ali njegovega zakonitega zastopnika.
6
+
(6) Vsak pacient oziroma njegov zakoniti zastopnik ima pravico pridobiti od zdravnika, odgovornega za radiološki poseg, podatke o dozah, ki jih je prejel med izvajanjem radioloških posegov.
7
−
(7) Pisno izjavo iz prejšnjega odstavka zagotovi izvajalec radioloških posegov. Izjava se lahko nanaša na posamezni radiološki poseg ali na vse radiološke posege, izvedene v določenem obdobju zdravljenja.
7
+
(7) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi vsebino, obseg in roke poročanja ter način upravljanja s podatki o izvedenih radioloških posegih. 3.6 Poročilo o ocenah prejetih doz za prebivalstvo
8
−
(8) Vsak pacient oziroma njegov zakoniti zastopnik ima pravico pridobiti od zdravnika, odgovornega za radiološki poseg, podatke o dozah, ki jih je prejel med izvajanjem radioloških posegov.
−
9
−
(9) Podatki o izvedenih radioloških posegih se hranijo najmanj pet let po pacientovi smrti, vendar ne manj kot 30 let po izvedenem radiološkem posegu.
−
10
−
(10) Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi vsebino, obseg in roke poročanja ter način upravljanja s podatki o izvedenih radioloških posegih. 3.6 Poročilo o ocenah prejetih doz za prebivalstvo
−
1
−
(1) Ministrstvo, pristojno za zdravje, vsako leto pripravi poročilo o ocenah prejetih doz za prebivalstvo kot sestavni del poročila o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti.
1
+
(1) Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, vsako leto pripravi poročilo o ocenah prejetih doz za prebivalstvo kot sestavni del poročila o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti.
2
·
(2) Poročilo o ocenah prejetih doz za prebivalstvo mora vsebovati:
2
·
(2) Poročilo o ocenah prejetih doz za prebivalstvo mora vsebovati:
3
·
- realno oceno doz, ki jih zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti prejmejo prebivalci kot celota in kot posamezne referenčne skupine,
3
·
- realno oceno doz, ki jih zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti prejmejo prebivalci kot celota in kot posamezne referenčne skupine,
4
·
- opredelitev značilnih referenčnih skupin prebivalstva ob upoštevanju dejanskih poti prenosa radioaktivnih snovi,
4
·
- opredelitev značilnih referenčnih skupin prebivalstva ob upoštevanju dejanskih poti prenosa radioaktivnih snovi,
5
·
- oceno doz zaradi zunanjega sevanja in oceno doz notranjega sevanja zaradi vnosa radionuklidov.
5
·
- oceno doz zaradi zunanjega sevanja in oceno doz notranjega sevanja zaradi vnosa radionuklidov.
6
·
(3) Pri izdelavi ocene doz za prebivalce se uporabi podatke:
6
·
(3) Pri izdelavi ocene doz za prebivalce se uporabi podatke:
7
·
- monitoringa radioaktivnosti okolja iz 123. člena tega zakona in monitoringa v primeru povečane radioaktivne kontaminacije iz 90. člena tega zakona,
7
·
- monitoringa radioaktivnosti okolja iz 123. člena tega zakona in monitoringa v primeru povečane radioaktivne kontaminacije iz 90. člena tega zakona,
8
·
- sistematičnega pregledovanja bivalnega in delovnega okolja zaradi naravnih virov sevanja,
8
·
- sistematičnega pregledovanja bivalnega in delovnega okolja zaradi naravnih virov sevanja,
9
·
- obratovalnega monitoringa radioaktivnosti sevalnih objektov in jedrskih objektov zaradi dovoljenih izpustov odpadnih radioaktivnih snovi v okolje,
9
·
- obratovalnega monitoringa radioaktivnosti sevalnih objektov in jedrskih objektov zaradi dovoljenih izpustov odpadnih radioaktivnih snovi v okolje,
10
·
- iz zbirk podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev,
10
·
- iz zbirk podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev,
11
·
- iz zbirk podatkov o izvedenih radioloških posegih.
11
·
- iz zbirk podatkov o izvedenih radioloških posegih.
12
·
(4) Minister, pristojen za zdravje, določi, v zvezi s pripravo poročila o ocenah doz za prebivalstvo, način zbiranja podatkov, shranjevanje dokumentacije glede meritev zunanjih doz, metodologijo za ocenjevanje vnosa radionuklidov in radioaktivne kontaminacije ter metodologijo za ocenjevanje doz, ki so jih prejele referenčne skupine prebivalstva in prebivalstvo kot celota.
12
·
(4) Minister, pristojen za zdravje, določi, v zvezi s pripravo poročila o ocenah doz za prebivalstvo, način zbiranja podatkov, shranjevanje dokumentacije glede meritev zunanjih doz, metodologijo za ocenjevanje vnosa radionuklidov in radioaktivne kontaminacije ter metodologijo za ocenjevanje doz, ki so jih prejele referenčne skupine prebivalstva in prebivalstvo kot celota.
13
·
4. SEVALNA IN JEDRSKA VARNOST 4.1 Razvrščanje objektov
13
·
4. SEVALNA IN JEDRSKA VARNOST 4.1 Razvrščanje objektov
1
−
(1) Objekti se glede zahtevanih ukrepov zaradi sevalne ali jedrske varnosti razvrstijo v jedrske, sevalne in manj pomembne sevalne objekte .
1
+
(1) Objekti se glede zahtevanih ukrepov zaradi sevalne ali jedrske varnosti razvrstijo v jedrske, sevalne in manj pomembne sevalne objekte ter v zaprta odlagališča.
2
·
(2) Vlada določi merila za razvrščanje objektov med sevalne in manj pomembne sevalne objekte.
2
·
(2) Vlada določi merila za razvrščanje objektov med sevalne in manj pomembne sevalne objekte.
1
−
V postopku za pridobitev dovoljenja za gradnjo oziroma izvedbo gradbenih del ali razgradnjo izda ministrstvo, pristojno za okolje, investitorju za sevalni objekt ali jedrski objekt naslednje odločbe:
1
+
(1) V postopku za pridobitev okoljevarstvenega soglasja ali gradbenega dovoljenja ali soglasja po 75. členu tega zakona ali razgradnjo izda organ, pristojen za jedrsko varnost, po uradni dolžnosti investitorju oziroma upravljavcu objekta za sevalni ali jedrski objekt naslednje odločbe:
2
−
- začasno odločbo za status jedrskega ali status sevalnega objekta v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja,
2
+
- začasno odločbo o statusu jedrskega ali sevalnega objekta hkrati z izdajo predhodnega soglasja o sevalni in jedrski varnosti iz 65.b člena tega zakona;
3
−
- odločbo za status jedrskega ali status sevalnega objekta pred začetkom gradnje v postopku izdaje soglasja k gradnji oziroma soglasja k izvedbi gradbenih del,
3
+
- odločbo o statusu jedrskega, sevalnega ali manj pomembnega sevalnega objekta pred začetkom gradnje hkrati z izdajo soglasja iz 68., 69. in 75. člena tega zakona;
4
−
- odločbo za prenehanje statusa jedrskega ali statusa sevalnega objekta po zaključku razgradnje po postopkih tega zakona. 4.2 Zagotavljanje sevalne in jedrske varnosti
4
+
- odločbo o prenehanju statusa jedrskega ali sevalnega objekta po zaključku razgradnje po postopkih tega zakona ali po zaprtju odlagališča iz 73. in 76. člena tega zakona hkrati z izdajo dovoljenja iz 4., 5., 6., 7. in 9. točke prvega odstavka 79. člena tega zakona;
+
5
+
- odločbo o prenehanju statusa manj pomembnega sevalnega objekta po prenehanju izvajanja sevalne dejavnosti po postopkih tega zakona hkrati z izdajo odločbe iz 117. člena tega zakona;
+
6
+
- odločbo o statusa zaprtega odlagališča po zaprtju odlagališča iz 73. in 76. člena tega zakona hkrati z izdajo odločbe o prenehanju statusa jedrskega ali sevalnega objekta iz tretje alinee tega člena.
+
7
+
(2) Za manj pomemben objekt, namenjen izvajanju sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu, izda odločbo iz druge in četrte alinee prejšnjega odstavka organ, pristojen za varstvo pred sevanji. 4.2 Zagotavljanje sevalne in jedrske varnosti
1
−
(1) Upravljavci jedrskih in sevalnih objektov se morajo glede posameznih vprašanj sevalne in jedrske varnosti posvetovati s pooblaščenimi izvedenci za sevalno in jedrsko varnost.
1
+
(1) Upravljavci jedrskih in sevalnih objektov morajo glede posameznih vprašanj sevalne in jedrske varnosti pridobiti mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost.
2
−
(2) Pooblaščeni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost so pravne ali fizične osebe, ki pridobijo pooblastilo ministrstva, pristojnega za okolje.
2
+
(2) Pooblaščeni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost so pravne osebe, ki pridobijo pooblastilo organa, pristojnega za jedrsko varnost.
3
·
(3) Pooblastilo iz prejšnjega odstavka se izda za posamezno področje sevalne in jedrske varnosti ali za več področij sevalne in jedrske varnosti skupaj ter za čas največ petih let.
3
·
(3) Pooblastilo iz prejšnjega odstavka se izda za posamezno področje sevalne in jedrske varnosti ali za več področij sevalne in jedrske varnosti skupaj ter za čas največ petih let.
4
−
(4) Pooblaščeni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost morajo o svojem delu ministrstvu, pristojnemu za okolje, poročati vsako leto, na njegovo zahtevo, pa tudi pogosteje.
4
+
(4) Pooblaščeni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost morajo o svojem delu organu, pristojnemu za jedrsko varnost, poročati vsako leto, na njegovo zahtevo, pa tudi pogosteje.
5
−
(5) Ministrstvo, pristojno za okolje, odvzame pooblastilo za pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost, če je komisija za preverjanje izpolnjevanja pogojev za pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost iz 59. člena tega zakona pri pregledu rednega preverjanja ali pri izrednem pregledu na pobudo pristojnega inšpektorja ugotovila, da pooblaščeni izvedenec ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je bilo pooblastilo izdano.
5
+
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka morajo pooblaščeni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost organu, pristojnemu za jedrsko varnost, nemudoma poročati o zaznavi dogodkov ali stanj, ki bi utegnili vplivati na jedrsko varnost.
+
6
+
(6) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odvzame pooblastilo za pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost po uradni dolžnosti ali na pobudo pristojnega inšpektorja, če pooblaščeni izvedenec ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je bilo pooblastilo izdano.
1
−
(1) Pravne osebe pridobijo pooblastilo za izvajanje del izvedenca za sevalno in jedrsko varnost, če za posamezna področja jedrske in sevalne varnosti, za katera nameravajo pridobiti pooblastilo, imenujejo odgovorne strokovnjake ter izmed njih določijo odgovornega vodjo področja jedrske in sevalne varnosti in izpolnjujejo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca predpisane pogoje.
1
+
(1) Pravne osebe pridobijo pooblastilo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost, če za posamezna področja jedrske in sevalne varnosti, za katera nameravajo pridobiti pooblastilo, imenujejo odgovorne strokovnjake ter izmed njih določijo odgovornega vodjo področja jedrske in sevalne varnosti in izpolnjujejo za izvajanje del pooblaščenega izvedenca predpisane pogoje.
2
·
(2) Odgovorni strokovnjak jedrske in sevalne varnosti je lahko posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
2
·
(2) Odgovorni strokovnjak jedrske in sevalne varnosti je lahko posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
3
−
- da je končal univerzitetni študij in
3
+
- da je končal študijski program najmanj druge stopnje tehnične ali naravoslovne smeri in
4
·
- da ima po končanem študiju najmanj sedem let delovnih izkušenj na področju sevalne in jedrske varnosti.
4
·
- da ima po končanem študiju najmanj sedem let delovnih izkušenj na področju sevalne in jedrske varnosti.
5
·
(3) Preverjanje izpolnjevanja pogojev za izvajanje del pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost zagotavlja organ, pristojen za jedrsko varnost.
5
·
(3) Preverjanje izpolnjevanja pogojev za izvajanje del pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost zagotavlja organ, pristojen za jedrsko varnost.
6
·
(4) Minister, pristojen za okolje, določi program preverjanja pogojev iz prejšnjega odstavka.
6
·
(4) Minister, pristojen za okolje, določi program preverjanja pogojev iz prejšnjega odstavka.
7
−
(5) Minister, pristojen za okolje, določi podrobneje evidence pooblaščenih izvedencev, način in obseg rednega in izjemnega poročanja, ter druge pogoje, ki jih morajo v zvezi z ocenjevanjem sevalne in jedrske varnosti izpolnjevati pooblaščeni izvedenci za posamezno področje sevalne in jedrske varnosti.
7
+
(5) Minister, pristojen za okolje, določi podrobneje evidence pooblaščenih izvedencev, način in obseg rednega in izjemnega poročanja, obliko in vsebino strokovnega mnenja ter druge pogoje, ki jih morajo v zvezi z ocenjevanjem sevalne in jedrske varnosti izpolnjevati pooblaščeni izvedenci za posamezno področje sevalne in jedrske varnosti.
1
−
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da se izvajajo programi zbiranja in analiziranja obratovalnih izkušenj sevalnih ali jedrskih objektov.
1
+
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da se izvajajo programi spremljanja obratovalnih izkušenj sevalnih ali jedrskih objektov.
2
·
(2) Ugotovitve programov iz prejšnjega odstavka mora upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta upoštevati pri ocenjevanju, preverjanju in izboljšanju sevalne in jedrske varnosti.
2
·
(2) Ugotovitve programov iz prejšnjega odstavka mora upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta upoštevati pri ocenjevanju, preverjanju in izboljšanju sevalne in jedrske varnosti.
3
−
(3) Minister, pristojen za okolje, določi način in pogostost poročanja o izvajanju programov zbiranja in analiziranja obratovalnih izkušenj sevalnih ali jedrskih objektov.
3
+
(3) Minister, pristojen za okolje, določi vsebino programov ter način in pogostost poročanja o izvajanju programov spremljanja obratovalnih izkušenj sevalnih ali jedrskih objektov.
1
−
(1) Upravljavec sevalnega objekta ali jedrskega objekta mora imeti za izvajanje predpisanih ukrepov sevalne ali jedrske varnosti zagotovljena finančna sredstva v vsej obratovalni življenjski dobi objekta.
1
+
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora imeti za izvajanje predpisanih ukrepov sevalne ali jedrske varnosti zagotovljena finančna sredstva v vsej obratovalni dobi objekta in do zaključka razgradnje in, če je objekt odlagališče, za njegov dolgoročni nadzor po njegovem zaprtju.
2
−
(2) Finančna sredstva iz prejšnjega odstavka morajo biti zadostna tudi za plačilo vseh stroškov ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki nastajajo zaradi obratovanja objekta, ravnanja z izrabljenim gorivom, če gre za jedrski objekt pa tudi razgradnje objekta.
2
+
(2) Finančna sredstva iz prejšnjega odstavka morajo biti zadostna tudi za plačilo vseh stroškov ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki nastajajo zaradi obratovanja objekta in med njegovo razgradnjo ali dekontaminacijo.
3
·
(3) Finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena morajo upravljavcu objekta zagotavljati vsakokratni lastniki objekta v višini vseh stroškov obratovanja in investicijskega vzdrževanja vključno z vlaganji v tehnološko obnovo, povezano z ukrepi sevalne ali jedrske varnosti.
3
·
(3) Finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena morajo upravljavcu objekta zagotavljati vsakokratni lastniki objekta v višini vseh stroškov obratovanja in investicijskega vzdrževanja vključno z vlaganji v tehnološko obnovo, povezano z ukrepi sevalne ali jedrske varnosti.
4
−
(4) Vlada določi obliko jamstev in način uveljavljanja jamstev za finančna sredstva, potrebna za zaustavitev obratovanja in razgradnjo objekta, v primeru subsidiarnega ukrepanja države zaradi stečaja upravljavca, njegove likvidacije ali če upravljavec opusti izvajanje ukrepov sevalne ali jedrske varnosti.
4
+
(4) Uporabnik visokoaktivnega vira sevanja mora imeti zagotovljena finančna sredstva za varno ravnanje z virom po prenehanju njegove uporabe, za primere, da uporabnik preneha poslovati ali da postane plačilno nesposoben.
5
−
(5) Če se gradnja odlagališča ali razgradnja jedrskega objekta financira iz sredstev namenskega sklada, ustanovljenega z zakonom, se finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena, potrebna za zaustavitev obratovanja in razgradnjo objekta, zagotavljajo v skladu s predpisi o financiranju gradnje odlagališča radioaktivnih odpadkov in razgradnje jedrskega objekta.
5
+
(5) Vlada določi obliko jamstev in način uveljavljanja jamstev za finančna sredstva, potrebna za zaustavitev obratovanja in razgradnjo objekta, v primeru subsidiarnega ukrepanja države zaradi stečaja upravljavca ali če upravljavec opusti izvajanje ukrepov sevalne ali jedrske varnosti ter obliko jamstev in način uveljavljanja jamstev za finančna sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena.
6
−
(6) Ustreznost zagotavljanja finančnih sredstev, njihove višine in oblike jamstev ter načina uveljavljanja jamstev ugotavlja ministrstvo, pristojno za okolje, v postopku izdaje dovoljenja za obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta.
6
+
(6) Če se gradnja odlagališča ali razgradnja jedrskega objekta financira iz sredstev namenskega sklada, ustanovljenega z zakonom, se finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena, potrebna za zaustavitev obratovanja in razgradnjo objekta, zagotavljajo v skladu s predpisi o financiranju razgradnje jedrskega objekta, gradnje odlagališča radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, in jamstva niso potrebna.
+
7
+
(7) Ustreznost zagotavljanja finančnih sredstev, višine in oblike jamstev ter načina uveljavljanja jamstev ugotavlja organ, pristojen za jedrsko varnost, v postopku izdaje soglasja za začetek poskusnega obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta ali organ, ki je po 11. členu tega zakona pristojen za izdajo dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, v postopku izdaje tega dovoljenja.
1
−
(1) Upravljavec sevalnega objekta ali jedrskega objekta mora načrtovano in sistematično izvajati ukrepe za zadostitev zahtev po kakovosti za sestavne dele, sisteme vodenja in nadzora tehnoloških procesov ali konstrukcije, vključno z računalniško programsko opremo ter v zvezi s tem povezane storitve.
1
+
(1) Investitor ali upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora zagotoviti, da je objekt voden varno in v skladu z določbami tega zakona.
2
−
(2) Upravljavec objekta iz prejšnjega odstavka mora za zagotavljanje kakovosti vzpostaviti in izvajati program zagotavljanja kakovosti.
2
+
(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora vzpostaviti, izvajati, ocenjevati in nenehno izboljševati sistem vodenja, ki združuje vse zahteve glede varnosti, zdravja, okolja, fizičnega varovanja, varnosti informacijskih sistemov in podatkov, kakovosti in gospodarnosti, ter zagotavlja, da se varnostni vidiki ustrezno upoštevajo pri vseh dejavnostih upravljavca sevalnega ali jedrskega objekta.
3
−
(3) Minister, pristojen za okolje, določi podrobnejše zahteve glede vsebine in oblike programa zagotavljanja kakovosti. 4.3 Posegi v prostor
3
+
(3) Upravljavec objekta iz prejšnjega odstavka mora sistem vodenja opisati v dokumentih sistema vodenja.
+
4
+
(4) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora vzpostaviti odnos in obnašanje zaposlenih v svoji organizaciji, ki ima za posledico dobro varnostno kulturo. Varnostna kultura mora biti vključena v sistem vodenja. Upravljavec mora s samoocenjevanjem in rednimi pregledi sistema vodenja preverjati ustreznost in učinkovitost varnostne kulture.
+
5
+
(5) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora kot del svojega sistema vodenja vzpostaviti nadzor nad dobavitelji opreme in izvajalci del, in sicer glede na njihov pomen za jedrsko varnost. Preverjeni in odobreni dobavitelji in izvajalci del morajo biti uvrščeni na ustrezen seznam odobrenih dobaviteljev upravljavca.
+
6
+
(6) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora kot del svojega sistema vodenja vzpostaviti nadzor nad pogodbenimi izvajalci in zagotavljati, da dela izvajajo podjetja, ki imajo vzpostavljen sistem vodenja kakovosti in imajo na strokovnem področju naročenih del usposobljene in izkušene delavce.
+
7
+
(7) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora kot del svojega sistema vodenja vzpostaviti postopke za zagotavljanje vnosa ali vgradnje samo takšne opreme, ki ustreza veljavnim standardom, specifikacijam ali tehničnim zahtevam.
+
8
+
(8) Minister, pristojen za okolje, določi podrobnejše zahteve glede sistema vodenja ter vsebine in oblike dokumentacije sistema vodenja. 4.3 Posegi v prostor
1
−
(1) Načrtovanje prostorske razmestitve jedrskih objektov ter pogojev za njihovo umestitev na prostorsko in funkcionalno zaokroženem območju se izvede z državnim lokacijskim načrtom.
1
+
(1) Jedrski objekt se načrtuje z državnim prostorskim načrtom. Za pripravo in sprejem državnega prostorskega načrta se uporabljajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja, varstva okolja in drugi predpisi, v kolikor ta zakon ne določa drugače.
2
−
(2) Podlaga za državni lokacijski načrt vsakega jedrskega objekta je v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije.
2
+
(2) Za državne prostorske načrte, s katerimi se načrtuje jedrski objekt, je v postopku sprejemanja potrebno pridobiti tudi smernice in mnenje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
3
−
(3) Za pripravo državnega lokacijskega načrta je odgovoren minister, pristojen za okolje.
3
+
(3) Organ, pristojen za jedrsko varnost v postopku priprave smernic določi podrobno vsebino okoljskega poročila v delu, ki se nanaša na jedrsko in sevalno varnost, pri čemer določi stopnje dovoljene obremenjenosti okolja zaradi ionizirajočih sevanj.
+
4
+
(4) V okoljskem poročilu je treba v delu, ki se nanaša na jedrsko in sevalno varnost, ovrednotiti:
+
5
+
- vse dejavnike na območju za umestitev jedrskega objekta v prostor, ki lahko vplivajo na jedrsko in sevalno varnost objekta med njegovo obratovalno dobo in razgradnjo, za odlagališče pa tudi po njegovem zaprtju,
+
6
+
- vpliv zaradi obratovanja ali razgradnje objekta na prebivalstvo in okolje, za odlagališče pa tudi vpliv po njegovem zaprtju.
+
7
+
(5) Za pridobitev prvega mnenja organa, pristojnega za jedrsko varnost na predloženo variantno rešitev in okoljsko poročilo je poleg vsebin, ki jih določa zakon, ki ureja umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, potrebno priložiti strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o ustreznosti okoljskega poročila s področja sevalne in jedrske varnosti.
+
1
+
(1) Pripravljavec občinskega oziroma podrobnega občinskega prostorskega načrta in regionalnega prostorskega načrta mora pri načrtovanju upoštevati območja omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta, kjer je zaradi ukrepov sevalne in jedrske varnosti posameznega jedrskega objekta raba prostora omejena, in omejitve rabe tega prostora.
+
2
+
(2) Za občinske ali podrobne občinske prostorske načrte in regionalne prostorske načrte, v katerih se načrtujejo posegi na območju omejene rabe prostora zaradi ukrepov sevalne in jedrske varnosti, je v postopku sprejemanja treba pridobiti smernice in mnenje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
1
−
(1) Presoja območja za umestitev jedrskega objekta se izvede na podlagi posebne varnostne analize, na podlagi katere se ovrednoti:
−
2
−
- vse dejavnike na območju za umestitev jedrskega objekta, ki lahko vplivajo na jedrsko varnost objekta med njegovo obratovalno dobo in razgradnjo, za odlagališče pa tudi po njegovem zaprtju in
−
3
−
- vpliv zaradi obratovanja ali razgradnje objekta na prebivalstvo in okolje, za odlagališče pa tudi vpliv po njegovem zaprtju.
−
1
−
Za jedrski objekt je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, skladno z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja . Pogoje, obseg in vsebino poročila o vplivih na okolje v delu, ki se nanaša na sevalno in jedrsko varnost, določi organ, pristojen za izdajo okoljevarstvenega soglasja, na podlagi predloga organa, pristojnega za jedrsko varnost.
1
+
Za jedrski objekt je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, skladno z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja in zakona, ki ureja umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Pogoje, obseg in vsebino poročila o vplivih na okolje v delu, ki se nanaša na sevalno in jedrsko varnost, določi organ, pristojen za izdajo okoljevarstvenega soglasja, na podlagi predloga organa, pristojnega za jedrsko varnost.
+
1
+
(1) V postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za jedrski objekt mora organ, pristojen za izdajo okoljevarstvenega soglasja, pred javno razgrnitvijo osnutka okoljevarstvenega soglasja za jedrski objekt pridobiti od organa, pristojnega za jedrsko varnost, osnutek predhodnega soglasja o sevalni in jedrski varnosti.
+
2
+
(2) Organ, pristojen za jedrsko varnost, izda osnutek predhodnega soglasja iz prejšnjega odstavka v 60 dneh.
+
3
+
(3) Za pridobitev osnutka predhodnega soglasja iz prvega odstavka tega člena je potrebno priložiti strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o ustreznosti poročila o vplivih na okolje, zlasti z vidika varstva prebivalstva med njegovo obratovalno dobo in razgradnjo, za odlagališče pa tudi po njegovem zaprtju.
+
4
+
(4) V osnutku predhodnega soglasja iz prvega odstavka tega člena se določijo predvsem:
+
5
+
- obseg območja omejene rabe prostora zaradi izvajanja ukrepov sevalne in jedrske varnosti in omejitve rabe prostora v takem območju,
+
6
+
- drugi predpisani pogoji jedrske in sevalne varnosti.
+
7
+
(5) Po zaključenem postopku sodelovanja javnosti in postopku presoje čezmejnih vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, je potrebno pridobiti od organa, pristojnega za jedrsko varnost, predhodno soglasje o sevalni in jedrski varnosti.
+
8
+
(6) Za pridobitev predhodnega soglasja iz prejšnjega odstavka je poleg dokumentacije, ki jo določa zakon, ki ureja varstvo okolja, potrebno priložiti še strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o ustreznosti poročila o vplivih na okolje, zlasti z vidika varstva prebivalstva med njegovo obratovalno dobo in razgradnjo, za odlagališče pa tudi po njegovem zaprtju.
+
9
+
(7) Predhodno soglasje iz petega odstavka tega člena se šteje za drugo mnenje po zakonu, ki ureja umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor.
+
10
+
(8) Zoper predhodno soglasje iz petega odstavka tega člena ni dovoljena posebna pritožba, ampak se ga lahko izpodbija le v pritožbi zoper okoljevarstveno soglasje iz 65.a člena tega zakona.
1
−
(1) Za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor je treba za sevalni objekt ali jedrski objekt pridobiti okoljevarstveno soglasje. Organ, pristojen za izdajo okoljevarstvenega soglasja, v predhodnem postopku za ta objekt določi tudi pogoje glede sevalne in jedrske varnosti in vsebino poročila o vplivih na okolje v delu, ki se nanaša na sevalno in jedrsko varnost.
−
2
−
(2) Pogoje in obseg ter vsebino poročila o vplivih na okolje iz prejšnjega odstavka pripravi organ, pristojen za izdajo okoljevarstvenega soglasja, na podlagi predloga ministrstva, pristojnega za okolje.
−
1
−
(1) V postopku za izdajo dovoljenja za poseg v prostor mora organ, pristojen za izdajo okoljevarstvenega soglasja, pred izdajo okoljevarstvenega soglasja za sevalni objekt ali jedrski objekt pridobiti od ministrstva, pristojnega za okolje, predhodno soglasje o sevalni in jedrski varnosti.
1
+
4.4 Gradnje oziroma izvedbe rudarskih del
2
−
(2) Predhodno soglasje o sevalni in jedrski varnosti iz prejšnjega odstavka lahko vsebuje zahteve po dopolnitvi ali spremembi poročila o vplivih na okolje in predloge pogojev k okoljevarstvenem soglasju.
−
3
−
(3) S predlogi pogojev k okoljevarstvenem soglasju se v predhodnem soglasju določijo predvsem:
−
4
−
- obseg in vsebine projekta za izvedbo po predpisih o graditvi objektov, če gre za gradnjo ali razgradnjo objekta oziroma projekta za izvedbo rudarskih del po predpisih o rudarstvu, če gre za rudarska dela zaradi pridobivanja ali opustitve pridobivanja jedrskih mineralnih surovin,
−
5
−
- stopnje dovoljene obremenjenosti okolja zaradi ionizirajočih sevanj,
−
6
−
- obseg območja omejene rabe prostora zaradi izvajanja ukrepov sevalne in jedrske varnosti in omejitve rabe prostora v takem območju,
−
7
−
- druge predpisane pogoje jedrske in sevalne varnosti. 4.4 Gradnje oziroma izvedbe gradbenih in rudarskih del
−
1
·
(1) K vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, zaradi katerih je treba izvajati ukrepe jedrske varnosti, mora investitor priložiti soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
1
·
(1) K vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, zaradi katerih je treba izvajati ukrepe jedrske varnosti, mora investitor priložiti soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
2
·
(2) Gradnja iz prejšnjega odstavka je:
2
·
(2) Gradnja iz prejšnjega odstavka je:
3
·
- gradnja jedrskega objekta po določbah zakona, ki ureja graditev objektov,
3
·
- gradnja jedrskega objekta po določbah zakona, ki ureja graditev objektov,
4
·
- gradnja ali sprememba namembnosti objekta na območju omejene rabe prostora jedrskega objekta, ki vplivajo na jedrsko varnost,
4
·
- gradnja ali sprememba namembnosti objekta na območju omejene rabe prostora jedrskega objekta, ki vplivajo na jedrsko varnost,
5
·
- gradnja ali sprememba namembnosti objekta znotraj območja jedrskega objekta.
5
·
- gradnja ali sprememba namembnosti objekta znotraj območja jedrskega objekta.
6
·
(3) Vlada določi merila za določitev območij omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta, merila za prepovedi gradenj na teh območjih in vrste objektov po enotni klasifikaciji, ki se smejo graditi na teh območjih in za katere je treba k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
6
·
(3) Vlada določi merila za določitev območij omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta, merila za prepovedi gradenj na teh območjih in vrste objektov po enotni klasifikaciji, ki se smejo graditi na teh območjih in za katere je treba k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
1
−
(3) Organ, pristojen za jedrsko varnost, izda projektne pogoje iz prvega odstavka tega člena v 60 dneh, razen za gradnje iz druge alinee drugega odstavka 68. člena tega zakona, za katere mora izdati projektne pogoje v 30 dneh.
−
1
−
- projektne osnove objekta in temeljne varnostne rešitve,
−
1
·
(1) K vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, zaradi katerih je treba izvajati ukrepe sevalne varnosti, mora investitor priložiti soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost, razen za manj pomemben sevalni objekt, namenjen izvajanju sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu, za katerega se mora priložiti soglasje organa, pristojnega za varstvo pred sevanji.
1
·
(1) K vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, zaradi katerih je treba izvajati ukrepe sevalne varnosti, mora investitor priložiti soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost, razen za manj pomemben sevalni objekt, namenjen izvajanju sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu, za katerega se mora priložiti soglasje organa, pristojnega za varstvo pred sevanji.
2
·
(2) Gradnja objekta iz prejšnjega odstavka je:
2
·
(2) Gradnja objekta iz prejšnjega odstavka je:
3
·
- gradnja sevalnega objekta po določbah zakona, ki ureja graditev objektov,
3
·
- gradnja sevalnega objekta po določbah zakona, ki ureja graditev objektov,
4
·
- gradnja manj pomembnega sevalnega objekta,
4
·
- gradnja manj pomembnega sevalnega objekta,
5
·
- gradnja ali sprememba namembnosti objekta znotraj območja sevalnega objekta.
5
·
- gradnja ali sprememba namembnosti objekta znotraj območja sevalnega objekta.
6
·
(3) (črtan)
6
·
(3) (črtan)
1
−
gradnje ali izvajanje rudarskih del iz 68. in 69. člena
1
+
gradnje iz 68., 69. in 75. člena
1
−
iz 68. in 69. člena tega zakona mora investitor, ki namerava graditi sevalni
1
+
iz 68., 69. in 75. člena tega zakona mora investitor, ki namerava graditi nov sevalni
2
−
izpostavljenih delavcev
−
3
−
68. in 69. člena
3
+
68., 69. in 75. člena
+
4
+
in petega
1
−
(1) Investitor, ki namerava graditi objekte oziroma izvajati gradbena ali rudarska dela iz 68. in 69. člena tega zakona, lahko od ministrstva, pristojnega za izdajo soglasja h gradnji objekta oziroma izvedbi gradbenih ali rudarskih del po tem zakonu, zahteva informacijo v zvezi s pogoji, ki jih mora izpolnjevati nameravana gradnja, nanašajo pa se na sevalno ali na jedrsko varnost.
1
+
(1) Za gradnje iz 68., 69. in 75. člena tega zakona, za katere organ, pristojen za izdajo soglasja po tem zakonu, ni podal mnenja in projektnih pogojev iz 64. člena tega zakona, lahko investitor pridobi projektne pogoje.
2
−
(2) Informacijo iz prejšnjega odstavka se izda najkasneje v 90 dneh po prejemu zahteve.
2
+
(2) K vlogi za pridobitev projektnih pogojev je treba priložiti idejno zasnovo.
+
3
+
(3) Organ, pristojen za jedrsko varnost, izda projektne pogoje iz prvega odstavka tega člena v 60 dneh, razen za gradnje iz druge alinee drugega odstavka 68. člena tega zakona, za katere mora izdati projektne pogoje v 30 dneh.
+
1
+
(1) Investitor, ki namerava graditi nov sevalni ali jedrski objekt, mora zanj pripraviti projektne osnove kot del:
+
2
+
- posebne varnostne analize v postopku priprave državnega prostorskega načrta iz 64. člena tega zakona,
+
3
+
- poročila o vplivih na okolje v postopku pridobitve predhodnega soglasja o jedrski in sevalni varnosti iz 65.b člena tega zakona oziroma
+
4
+
- varnostnega poročila v vseh poznejših postopkih iz 71. člena tega zakona.
+
5
+
(2) Projektne osnove morajo zagotoviti preventivne in, če ti odpovejo, zaščitne ukrepe proti posledicam, ki lahko nastanejo zaradi prehodnih pojavov in projektnih nezgod. Projektne rešitve in ukrepi morajo zagotoviti, da doze sevanja, ki bi jih prejelo prebivalstvo v okolici objekta in zaposleni v objektu ne presegajo predpisanih vrednosti oziroma da so te čim nižje.
+
6
+
(3) Za preprečevanje izpustov radioaktivnih snovi in zaščito pred njimi je treba uveljaviti načelo obrambe v globino tako, da se s projektom zagotovi nabor fizičnih pregrad in varnostnih ukrepov, ki prispevajo k učinkovitem omejevanju širjenja radioaktivnih snovi iz objekta.
+
7
+
(4) Minister, pristojen za okolje, podrobneje določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati projektne osnove sevalnega ali jedrskega objekta, način njihove priprave osnov in njihovega vzdrževanja.
1
−
(1) K vlogi za pridobitev soglasja iz 68. in 69. člena tega zakona mora investitor, ki namerava graditi ali razgraditi sevalni objekt ali jedrski objekt, priložiti k projektni dokumentaciji varnostno poročilo in mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost.
1
+
(1) K vlogi za pridobitev soglasja iz 68., 69. in 75. člena tega zakona mora investitor, ki namerava graditi nov sevalni ali jedrski objekt ali izvajati rudarska dela, priložiti projektno dokumentacijo, varnostno poročilo in mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o sevalni in jedrski varnosti objekta na podlagi vseh priloženih dokumentov.
2
−
(2) Varnostno poročilo mora prikazati za objekt, ki se gradi ali razgrajuje:
2
+
(2) Varnostno poročilo za objekt, ki se gradi, mora prikazati:
3
−
- temeljne varnostne in projektne rešitve objekta,
3
+
- projektne osnove objekta in temeljne varnostne rešitve,
4
−
- lokacijo objekta z analizo lokacije,
4
+
- lokacijo objekta z analizo lokacije glede sevalne in jedrske varnosti,
5
−
- tehnične karakteristike objekta vključno z opisom radioaktivnih snovi oziroma jedrskih snovi in drugih virov sevanja,
5
+
- tehnične karakteristike objekta, vključno z opisom radioaktivnih snovi oziroma jedrskih snovi in drugih virov sevanja,
6
−
- varstvo pred ionizirajočimi sevanji vključno z oceno varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji,
6
+
- varstvo pred ionizirajočimi sevanji, vključno z oceno varstva pred sevanji,
7
·
- oceno izpostavljenosti prebivalstva in okolja,
7
·
- oceno izpostavljenosti prebivalstva in okolja,
8
−
- organizacijo dela vključno s programi strokovnega usposabljanja in organiziranostjo varstva pred sevanji,
8
+
- organizacijo dela, vključno s programi strokovnega usposabljanja in organiziranostjo varstva pred sevanji,
9
·
- ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom,
9
·
- ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom,
10
·
- fizično varovanje objekta,
10
·
- fizično varovanje objekta,
11
−
- načrt zaščite in reševanja objekta po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami oziroma posebni načrt zaščite in reševanja objekta, če gre za objekt, za katerega načrta zaščite in reševanja objekta po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ni treba izdelati,
11
+
- načrt zaščite in reševanja objekta po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami oziroma navodila za ukrepanje ob izrednih dogodkih objekta, če gre za objekt, za katerega načrta zaščite in reševanja objekta po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ni treba izdelati,
12
·
- programe poskusnega obratovanja, če gre za gradnjo objekta,
12
·
- programe poskusnega obratovanja, če gre za gradnjo objekta,
13
−
- varnostno analizo, če gre za jedrski objekt,
13
+
- varnostno analizo, obratovalne pogoje in omejitve za varno obratovanje za čas poskusnega obratovanja in med rednim obratovanjem,
14
−
- obratovalne pogoje in omejitve za varno obratovanje za čas poskusnega obratovanja in med rednim obratovanjem,
14
+
- sistem vodenja,
15
−
- zagotavljanje kakovosti,
−
16
·
- predvidene izpuste radioaktivnih snovi v okolje,
15
·
- predvidene izpuste radioaktivnih snovi v okolje,
17
·
- program meteoroloških meritev in obratovalnega monitoringa radioaktivnosti,
16
·
- program meteoroloških meritev in obratovalnega monitoringa radioaktivnosti,
18
−
- načrt dolgoročnega nadzora, če gre za odlagališče.
17
+
- predvideno razgradnjo objekta,
19
−
(3) Če gre za razgradnjo objekta, se vsebina varnostnega poročila nanaša na razgradnjo objekta in z njo povezanimi ukrepi sevalne ali jedrske varnosti.
18
+
- opis objekta in načrt dolgoročnega nadzora po zaprtju, če gre za odlagališče.
20
−
(4) Oseba, ki namerava graditi ali razgraditi objekt, mora zagotoviti, da se varnostno poročilo dopolni, če pride med gradnjo ali razgradnjo objekta ali v času poskusnega obratovanja do sprememb stanja, na katerega se nanaša varnostno poročilo.
19
+
(3) Oseba, ki namerava graditi objekt, mora zagotoviti, da se varnostno poročilo dopolni, če pride med gradnjo objekta ali v času poskusnega obratovanja do sprememb stanja, na katerega se nanaša varnostno poročilo.
21
−
(5) Soglasje iz 68. in 69. člena tega zakona se izda k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
20
+
(4) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odobri varnostno poročilo v postopku izdaje soglasja iz 68., 69. in 75. člena tega zakona.
22
−
(6) Ministrstvo, pristojno za okolje, odobri varnostno poročilo v postopku izdaje soglasja iz prejšnjega odstavka.
21
+
(5) Če se vloga iz prvega odstavka tega člena nanaša na gradbena ali druga dela na obstoječem jedrskem ali sevalnem objektu, njegovo rekonstrukcijo, dozidavo ali nadzidavo, mora upravljavec k vlogi za pridobitev soglasja h gradnji priložiti projektno dokumentacijo in predlog morebitnih sprememb varnostnega poročila. V takem primeru se gradnja šteje za spremembo po 83. členu tega zakona in mora upravljavec pred njeno uvedbo izpeljati varnostno oceno in pridobiti morebitno odobritev organa, pristojnega za jedrsko varnost.
23
−
(7) Minister, pristojen za okolje, podrobneje določi vsebino projektne dokumentacije iz prvega odstavka tega člena in vsebino varnostnega poročila.
22
+
(6) Minister, pristojen za okolje, podrobneje določi vsebino projektne dokumentacije iz prvega in petega odstavka tega člena in vsebino varnostnega poročila.
1
−
(1) Če se vloga za pridobitev soglasja nanaša na gradnjo objekta za odlaganje izrabljenega goriva ali za odlaganje radioaktivnih odpadkov, mora investitor poleg projektne dokumentacije in varnostnega poročila iz 71. člena tega zakona k vlogi priložiti tudi:
1
+
(1) Z varnostnimi analizami odlagališča se oceni vsa možna tveganja zaradi izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov in oceni izpostavljenost delavcev in prebivalstva med obratovanjem in po zaprtju odlagališča ter med vzdrževanjem odlagališča in izvajanjem dolgoročnega nadzora zaprtega odlagališča.
2
−
- varnostno poročilo objektov odlagališča za obdobje po njegovem zaprtju,
2
+
(2) Z načrtom dolgoročnega nadzora odlagališča po zaprtju se mora prikazati:
3
−
- mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost,
3
+
- obseg in vsebino poobratovalnega monitoringa radioaktivnosti iz 124. člena tega zakona za odlagališče in monitoringa naravnih pojavov, ki vplivajo na dolgoročno stabilnost odlagališča, in delovanje posameznih delov odlagališča,
4
−
- finančna jamstva za izvedbo vseh del do zaprtja odlagališča,
4
+
- merila, na podlagi katerih se glede na rezultate poobratovalnega monitoringa iz prejšnje alinee in inšpekcijskega nadzora odloča o izvedbi vzdrževalnih del na zaprtem odlagališču.
5
−
- finančna jamstva za plačilo stroškov dolgoročnega nadzora odlagališča po njegovem zaprtju,
5
+
(3) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odobri načrt dolgoročnega nadzora zaprtega odlagališča v postopku izdaje soglasja h gradnji iz 68. člena tega zakona in v postopku izdaje dovoljenja za zaprtje odlagališča iz 79. člena tega zakona.
6
−
- izjavo o brezplačnem prenosu zemljišč, ki ga zajema območje odlaganja, v last države ter načrt prenosa.
−
7
−
(2) Z varnostnim poročilom o objektih odlagališča za obdobje po njegovem zaprtju se oceni vsa možna tveganja zaradi izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov in oceni izpostavljenost prebivalstva po zaprtju odlagališča in izpostavljenost delavcev na odlagališču med vzdrževanjem odlagališča in izvajanjem dolgoročnega nadzora objekta odlagališča po njegovem zaprtju.
−
8
−
(3) Z načrtom dolgoročnega nadzora objektov odlagališča se mora prikazati:
−
9
−
- obseg in vsebino obratovalnega monitoringa radioaktivnosti za odlagališče in monitoringa naravnih pojavov, ki vplivajo na dolgoročno stabilnost odlagališča, in delovanje posameznih delov odlagališča,
−
10
−
- merila, na podlagi katerih se glede na rezultate obratovalnega monitoringa iz prejšnje alinee in inšpekcijskega nadzora odloča o izvedbi vzdrževalnih del na odlagališču.
−
11
−
(4) Soglasje iz prvega odstavka tega člena se izda k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
−
12
−
(5) Ministrstvo, pristojno za okolje, podrobneje določi vsebino varnostnega poročila o objektih odlagališča za obdobje po njegovem zaprtju in vsebino načrta dolgoročnega nadzora objektov odlagališča v predlogu pogojev k okoljevarstvenem soglasju.
−
1
−
(1) Minister, pristojen za okolje, ali minister, pristojen za zdravje, lahko sam ali v soglasju z drugimi pristojnimi ministri, če se vsebina predpisa nanaša tudi na njihovo področje dela, določi za sevalne, jedrske in za manj pomembne sevalne objekte pravila ravnanja, tehnične zahteve in oblike obveznega ravnanja v zvezi s sevalno ali jedrsko varnostjo.
1
+
(1) Minister, pristojen za okolje, ali minister, pristojen za zdravje, lahko sam ali v soglasju z drugimi pristojnimi ministri, če se vsebina predpisa nanaša tudi na njihovo področje dela, določi za sevalne, jedrske in za manj pomembne sevalne objekte projektna načela, način priprave projektnih osnov, pravila ravnanja, tehnične zahteve in oblike obveznega ravnanja v zvezi s sevalno ali jedrsko varnostjo.
2
·
(2) Organ, pristojen za jedrsko varnost, in organ, pristojen za varstvo pred sevanji, lahko skupaj ali vsak posebej na spletni strani ali na drug primeren način objavljata neobvezna navodila, priporočila ali praktične smernice v zvezi z jedrsko varnostjo in varstvom pred sevanji.
2
·
(2) Organ, pristojen za jedrsko varnost, in organ, pristojen za varstvo pred sevanji, lahko skupaj ali vsak posebej na spletni strani ali na drug primeren način objavljata neobvezna navodila, priporočila ali praktične smernice v zvezi z jedrsko varnostjo in varstvom pred sevanji.
1
·
(1) Vlogi za pridobitev soglasja h gradnji odlagališča rudarske ali hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju jedrskih mineralnih surovin, je treba poleg dokumentacije iz drugega odstavka prejšnjega člena priložiti tudi overjeno listino o brezplačnem prenosu zemljišč, ki jih zajema območje odlaganja, v last države in načrt njihovega prenosa.
1
·
(1) Vlogi za pridobitev soglasja h gradnji odlagališča rudarske ali hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju jedrskih mineralnih surovin, je treba poleg dokumentacije iz drugega odstavka prejšnjega člena priložiti tudi overjeno listino o brezplačnem prenosu zemljišč, ki jih zajema območje odlaganja, v last države in načrt njihovega prenosa.
2
·
(2) Z varnostnim poročilom o odlagališču rudarske jalovine ali hidrometalurške jalovine se mora oceniti vsa možna tveganja zaradi odloženih radioaktivnih snovi in oceniti izpostavljenost prebivalcev in na odlagališču zaposlenih izpostavljenih delavcev med njegovim obratovanjem in po zaprtju odlagališča.
2
·
(2) Z varnostnim poročilom o odlagališču rudarske jalovine ali hidrometalurške jalovine se mora oceniti vsa možna tveganja zaradi odloženih radioaktivnih snovi in oceniti izpostavljenost prebivalcev in na odlagališču zaposlenih izpostavljenih delavcev med njegovim obratovanjem in po zaprtju odlagališča.
3
−
- obseg in vsebino poobratovalnega monitoringa radioaktivnosti za odlagališče in monitoringa naravnih pojavov, ki vplivajo na dolgoročno stabilnost zaprtega odlagališča, in delovanje posameznih delov odlagališča;
3
+
(3) Z načrtom dolgoročnega nadzora odlagališča rudarske ali hidrometalurške jalovine se prikaže:
4
−
- merila, na podlagi katerih se glede na rezultate poobratovalnega monitoringa iz prejšnje alinee in inšpekcijskega nadzora odloča o izvedbi vzdrževalnih del na zaprtem odlagališču.
−
5
·
- obseg in vsebino poobratovalnega monitoringa radioaktivnosti za odlagališče in monitoringa naravnih pojavov, ki vplivajo na dolgoročno stabilnost zaprtega odlagališča, in delovanje posameznih delov odlagališča;
4
·
- obseg in vsebino poobratovalnega monitoringa radioaktivnosti za odlagališče in monitoringa naravnih pojavov, ki vplivajo na dolgoročno stabilnost zaprtega odlagališča, in delovanje posameznih delov odlagališča;
6
·
- merila, na podlagi katerih se glede na rezultate poobratovalnega monitoringa iz prejšnje alinee in inšpekcijskega nadzora odloča o izvedbi vzdrževalnih del na zaprtem odlagališču.
5
·
- merila, na podlagi katerih se glede na rezultate poobratovalnega monitoringa iz prejšnje alinee in inšpekcijskega nadzora odloča o izvedbi vzdrževalnih del na zaprtem odlagališču.
7
·
(4) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odobri načrt dolgoročnega nadzora odlagališča rudarske ali hidrometalurške jalovine v postopku izdaje soglasja iz 75. člena tega zakona in v postopku izdaje dovoljenja za zaprtje odlagališča rudarske ali hidrometalurške jalovine iz 79. člena tega zakona.
6
·
(4) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odobri načrt dolgoročnega nadzora odlagališča rudarske ali hidrometalurške jalovine v postopku izdaje soglasja iz 75. člena tega zakona in v postopku izdaje dovoljenja za zaprtje odlagališča rudarske ali hidrometalurške jalovine iz 79. člena tega zakona.
8
·
(5) Organ, pristojen za jedrsko varnost, podrobneje določi vsebino varnostnega poročila in vsebino načrta dolgoročnega nadzora odlagališča v postopku izdaje soglasja h gradnji iz 75. člena tega zakona.
7
·
(5) Organ, pristojen za jedrsko varnost, podrobneje določi vsebino varnostnega poročila in vsebino načrta dolgoročnega nadzora odlagališča v postopku izdaje soglasja h gradnji iz 75. člena tega zakona.
1
−
(1) Soglasje iz 68. in 69. člena tega zakona se izda v 90 dneh po prejemu popolne vloge.
1
+
(1) Soglasje iz 68., 69. in 75. člena tega zakona se izda v 90 dneh po prejemu popolne vloge, razen za gradnje iz druge alinee drugega odstavka 68. člena tega zakona, za katere se soglasje izda v 30 dneh.
2
·
(2) Če gre za soglasje k gradnji objekta, se v soglasju lahko določijo tudi pogoji poskusnega obratovanja in način ter čas njegovega trajanja.
2
·
(2) Če gre za soglasje k gradnji objekta, se v soglasju lahko določijo tudi pogoji poskusnega obratovanja in način ter čas njegovega trajanja.
3
−
(3) Soglasje preneha veljati, če v dveh letih od dneva pravnomočnosti soglasja ni bila začeta gradnja ali razgradnja objekta iz 68. in 69. člena tega zakona ali niso bila začeta rudarska dela iz 75. člena tega zakona. 4.5 Poskusno obratovanje sevalnih in jedrskih objektov
3
+
(3) Če gre za gradnjo nove jedrske elektrarne ali odlagališča radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva, se soglasje iz prvega odstavka tega člena izda v 24 mesecih.
+
4
+
(4) Organ, pristojen za jedrsko varnost, lahko, še preden je vloga iz prejšnjega odstavka popolna, investitorju gradnje jedrske elektrarne ali odlagališča radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva z odločbo odobri vlogo za:
+
5
+
- delitev vsebin, potrebnih za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev soglasja iz prejšnjega odstavka na vsebinsko zaključene tematske sklope,
+
6
+
- določitev obsega dokumentacije za posamezni tematski sklop,
+
7
+
- določitev rokov za dostavo dokumentacije za izdajo mnenj k posameznim tematskim sklopom in
+
8
+
- določitev rokov za izdajo mnenj k posameznim tematskim sklopom in za končno soglasje.
+
9
+
(5) V primerih iz prejšnjega odstavka so pozitivna mnenja pogoj za končno soglasje iz 68. in 69. člena tega zakona. Pri pripravi končnega soglasja mora organ, pristojen za jedrsko varnost, presoditi medsebojno skladnost posameznih tematskih sklopov, za katere so bila že izdana mnenja, in celovito presoditi izpolnjevanje vseh pogojev za zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti objekta.
+
10
+
(6) Soglasje preneha veljati, če v treh letih od dneva pravnomočnosti soglasja ni bila začeta gradnja ali razgradnja objekta iz 68. in 69. člena tega zakona ali niso bila začeta rudarska dela iz 75. člena tega zakona.
+
11
+
(7) Soglasje se lahko na podlagi vloge imetnika podaljša za največ 24 mesecev, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so bili potrebni za njegovo izdajo. 4.5 Poskusno obratovanje sevalnih in jedrskih objektov
1
·
(1) Vsak sevalni in jedrski objekt mora po zaključku gradnje najprej poskusno obratovati.
1
·
(1) Vsak sevalni in jedrski objekt mora po zaključku gradnje najprej poskusno obratovati.
2
·
(2) Za začetek poskusnega obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
2
·
(2) Za začetek poskusnega obratovanja sevalnega ali jedrskega objekta je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
3
·
(3) K vlogi za pridobitev soglasja k začetku poskusnega obratovanja je treba predložiti varnostno poročilo, ki mora biti dopolnjeno v skladu s spremembami, ki nastanejo v času gradnje, mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o sevalni in jedrski varnosti objekta in drugo predpisano dokumentacijo.
3
·
(3) K vlogi za pridobitev soglasja k začetku poskusnega obratovanja je treba predložiti varnostno poročilo, ki mora biti dopolnjeno v skladu s spremembami, ki nastanejo v času gradnje, mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o sevalni in jedrski varnosti objekta in drugo predpisano dokumentacijo.
4
·
(4) Varnostno poročilo in predloženo dokumentacijo iz prejšnjega odstavka organ, pristojen za jedrsko varnost, odobri v postopku izdaje soglasja k začetku poskusnega obratovanja.
4
·
(4) Varnostno poročilo in predloženo dokumentacijo iz prejšnjega odstavka organ, pristojen za jedrsko varnost, odobri v postopku izdaje soglasja k začetku poskusnega obratovanja.
5
·
(5) Minister, pristojen za okolje, podrobneje določi vsebino vloge za pridobitev soglasja za začetek poskusnega obratovanja in vsebino dokumentacije iz tretjega odstavka tega člena.
5
·
(5) Minister, pristojen za okolje, podrobneje določi vsebino vloge za pridobitev soglasja za začetek poskusnega obratovanja in vsebino dokumentacije iz tretjega odstavka tega člena.
6
−
(6) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odobri poskusno obratovanje za določen čas, vendar ne za več kot dve leti.
6
+
(6) Ministrstvo, pristojno za graditev, odobri poskusno obratovanje za določen čas, vendar ne za več kot dve leti.
7
·
(7) Soglasje za poskusno obratovanje se lahko na podlagi vloge imetnika podaljša za največ šest mesecev, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so po izteku veljavnosti soglasja predpisani za njegovo izdajo.
7
·
(7) Soglasje za poskusno obratovanje se lahko na podlagi vloge imetnika podaljša za največ šest mesecev, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so po izteku veljavnosti soglasja predpisani za njegovo izdajo.
8
·
(8) Proti odločbi o zavrnitvi ali odobritvi soglasja k začetku poskusnega obratovanja ni pritožbe. 4.6 Obratovanje sevalnih in jedrskih objektov
8
·
(8) Proti odločbi o zavrnitvi ali odobritvi soglasja k začetku poskusnega obratovanja ni pritožbe. 4.6 Obratovanje sevalnih in jedrskih objektov
1
−
(5) Po zaključku izvajanja rudarskih del pri gradnji objektov, ki se v skladu s tem zakonom štejejo za sevalni objekt, je dovoljenje iz prvega odstavka tega člena pogoj za pridobitev odločbe o prenehanju pravic in obveznosti po zakonu, ki ureja rudarstvo.
1
+
(1) Investitor oziroma upravljavec objekta, ki namerava:
2
·
1. začeti ali prenehati z obratovanjem jedrskega objekta,
2
·
1. začeti ali prenehati z obratovanjem jedrskega objekta,
3
·
2. začeti ali prenehati z obratovanjem sevalnega objekta,
3
·
2. začeti ali prenehati z obratovanjem sevalnega objekta,
4
·
3. začeti z odlaganjem izrabljenega goriva na odlagališču izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov na odlagališču radioaktivnih odpadkov,
4
·
3. začeti z odlaganjem izrabljenega goriva na odlagališču izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov na odlagališču radioaktivnih odpadkov,
5
·
4. zapreti odlagališče izrabljenega goriva ali odlagališče radioaktivnih odpadkov,
5
·
4. zapreti odlagališče izrabljenega goriva ali odlagališče radioaktivnih odpadkov,
6
·
5. začeti ali zaključiti razgradnjo jedrskega objekta,
6
·
5. začeti ali zaključiti razgradnjo jedrskega objekta,
7
·
6. začeti ali zaključiti razgradnjo sevalnega objekta,
7
·
6. začeti ali zaključiti razgradnjo sevalnega objekta,
8
·
7. zaključiti rudarska dela za opustitev pridobivanja jedrskih mineralnih surovin,
8
·
7. zaključiti rudarska dela za opustitev pridobivanja jedrskih mineralnih surovin,
9
·
8. začeti z odlaganjem rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastaja pri pridobivanju jedrskih surovin,
9
·
8. začeti z odlaganjem rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastaja pri pridobivanju jedrskih surovin,
10
·
9. zapreti odlagališče rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastaja pri pridobivanju jedrskih surovin,
10
·
9. zapreti odlagališče rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastaja pri pridobivanju jedrskih surovin,
11
·
10. shranjevati sveže gorivo na gradbišču jedrske elektrarne ali raziskovalnega reaktorja, mora pridobiti dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
11
·
10. shranjevati sveže gorivo na gradbišču jedrske elektrarne ali raziskovalnega reaktorja, mora pridobiti dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
12
·
(2) Dovoljenje za obratovanje objekta in zaključek razgradnje objekta, odlaganje ali zaprtje iz prejšnjega odstavka se izda:
12
·
(2) Dovoljenje za obratovanje objekta in zaključek razgradnje objekta, odlaganje ali zaprtje iz prejšnjega odstavka se izda:
13
·
- po pridobljenem uporabnem dovoljenju, ki se ga izda v skladu s predpisi o graditvi objektov, če gre za začetek obratovanja iz 1. in 2. točke ali začetek odlaganja iz 3. točke prejšnjega odstavka,
13
·
- po pridobljenem uporabnem dovoljenju, ki se ga izda v skladu s predpisi o graditvi objektov, če gre za začetek obratovanja iz 1. in 2. točke ali začetek odlaganja iz 3. točke prejšnjega odstavka,
14
·
- po izpolnitvi vseh pogojev za prenehanje obratovanja objekta ali odlagališča, če gre za prenehanje obratovanja iz 1. in 2. točke ali zaprtja odlagališča iz 4. točke prejšnjega odstavka,
14
·
- po izpolnitvi vseh pogojev za prenehanje obratovanja objekta ali odlagališča, če gre za prenehanje obratovanja iz 1. in 2. točke ali zaprtja odlagališča iz 4. točke prejšnjega odstavka,
15
·
- po izpolnitvi vseh pogojev razgradnje objekta, če gre za razgradnjo objekta iz 5. in 6. točke prejšnjega odstavka,
15
·
- po izpolnitvi vseh pogojev razgradnje objekta, če gre za razgradnjo objekta iz 5. in 6. točke prejšnjega odstavka,
16
·
- po izpolnitvi vseh pogojev za končanje rudarskih del, če gre za zaključitev rudarskih del iz 7. točke in za zaprtje odlagališča iz 9. točke prejšnjega odstavka,
16
·
- po izpolnitvi vseh pogojev za končanje rudarskih del, če gre za zaključitev rudarskih del iz 7. točke in za zaprtje odlagališča iz 9. točke prejšnjega odstavka,
17
·
- po pridobljenem uporabnem dovoljenju za objekt za shranjevanje svežega goriva, ki se ga izda v skladu s predpisi o graditvi objektov, če gre za shranjevanje svežega goriva iz 10. točke prejšnjega odstavka.
17
·
- po pridobljenem uporabnem dovoljenju za objekt za shranjevanje svežega goriva, ki se ga izda v skladu s predpisi o graditvi objektov, če gre za shranjevanje svežega goriva iz 10. točke prejšnjega odstavka.
18
·
(3) Pogoje iz prejšnjega odstavka določi organ, pristojen za jedrsko varnost, v soglasjih iz 68., 69., 75. ali 76. člena tega zakona.
18
·
(3) Pogoje iz prejšnjega odstavka določi organ, pristojen za jedrsko varnost, v soglasjih iz 68., 69., 75. ali 76. člena tega zakona.
19
·
(4) Za sevalne in jedrske objekte se šteje, da je s pridobitvijo soglasja iz prejšnjega člena ali dovoljenja iz tega člena izdelano navodilo, ki določa pravila za uporabo ali obratovanje in vzdrževanje objekta po zakonu, ki ureja graditev objektov.
19
·
(4) Za sevalne in jedrske objekte se šteje, da je s pridobitvijo soglasja iz prejšnjega člena ali dovoljenja iz tega člena izdelano navodilo, ki določa pravila za uporabo ali obratovanje in vzdrževanje objekta po zakonu, ki ureja graditev objektov.
20
·
(5) Po zaključku izvajanja rudarskih del pri gradnji objektov, ki se v skladu s tem zakonom štejejo za sevalni objekt, je dovoljenje iz prvega odstavka tega člena pogoj za pridobitev odločbe o prenehanju pravic in obveznosti po zakonu, ki ureja rudarstvo.
20
·
(5) Po zaključku izvajanja rudarskih del pri gradnji objektov, ki se v skladu s tem zakonom štejejo za sevalni objekt, je dovoljenje iz prvega odstavka tega člena pogoj za pridobitev odločbe o prenehanju pravic in obveznosti po zakonu, ki ureja rudarstvo.
1
−
Peti odstavek 80. člena se črta. Dosedanji šesti odstavek postane peti odstavek.
1
+
(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja iz 79. člena tega zakona je treba predložiti varnostno poročilo, mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o sevalni in jedrski varnosti objekta ter drugo predpisano dokumentacijo.
+
2
+
(2) Če gre za razgradnjo objekta, se vsebina varnostnega poročila nanaša na razgradnjo objekta in z njo povezanimi ukrepi sevalne ali jedrske varnosti.
+
3
+
(3) Varnostno poročilo mora biti dopolnjeno v skladu s spremembami, ki nastanejo med poskusnim obratovanjem in v času gradnje oziroma razgradnje objekta, ali v času izvajanja rudarskih del, če gre za izkoriščanje ali opustitev izkoriščanja jedrskih mineralnih surovin.
+
4
+
(4) Dovoljenje izda organ, pristojen za jedrsko varnost, v 90 dneh po prejemu popolne vloge, če iz predloženih poročil, načrtov in druge predpisane dokumentacije ter iz podatkov o poskusnem obratovanju ugotovi, da so izpolnjeni pogoji sevalne oziroma jedrske varnosti.
+
5
+
(5) Minister, pristojen za okolje, podrobneje določi vsebino vloge za pridobitev dovoljenja in vsebino dokumentacije iz prvega odstavka tega člena glede na stopnjo tveganja za posamezno skupino objektov.
1
−
7. če je objekt jedrska elektrarna, po zaključku vsakokratnih vzdrževalnih del ob menjavi goriva pridobi mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost iz 58. člena tega zakona o jedrski varnosti med in po teh delih,
1
+
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v obratovalni dobi objekta zagotoviti, da:
2
−
8. ima izdelan in upošteva načrt optimizacije varstva pred sevanji, ga redno pregleduje in posodablja,
−
3
−
9. v sevalni ali jedrski objekt vnaša ali vgrajuje opremo ter zagotavlja nadzor nad dobavitelji opreme in izvajalci del ter nad pogodbenimi izvajalci v skladu z določbami 63. člena tega zakona,
−
4
·
1. obratuje ali poskusno obratuje v skladu z odobrenimi obratovalnimi pogoji in omejitvami,
2
·
1. obratuje ali poskusno obratuje v skladu z odobrenimi obratovalnimi pogoji in omejitvami,
5
·
2. uporablja pisne postopke za obratovanje, poskusno obratovanje, prenehanje obratovanja ali razgradnjo objekta, ki morajo zajemati vsa stanja objekta, predvidena v varnostnem poročilu,
3
·
2. uporablja pisne postopke za obratovanje, poskusno obratovanje, prenehanje obratovanja ali razgradnjo objekta, ki morajo zajemati vsa stanja objekta, predvidena v varnostnem poročilu,
6
·
3. spremlja svoje in tuje obratovalne izkušnje in jih uporablja za načrtovanje in izvedbo varnostnih izboljšav,
4
·
3. spremlja svoje in tuje obratovalne izkušnje in jih uporablja za načrtovanje in izvedbo varnostnih izboljšav,
7
·
4. spremlja obratovalne kazalnike, ki prikazujejo varnost in obratovanje objekta in jih uporablja za izboljšanje varnega obratovanja,
5
·
4. spremlja obratovalne kazalnike, ki prikazujejo varnost in obratovanje objekta in jih uporablja za izboljšanje varnega obratovanja,
8
·
5. spremlja procese staranja opreme in izvaja ukrepe za zmanjšanje ali odpravo učinkov teh procesov,
6
·
5. spremlja procese staranja opreme in izvaja ukrepe za zmanjšanje ali odpravo učinkov teh procesov,
9
·
6. vzdržuje, pregleduje in preizkuša sisteme in komponente objekta in s tem zagotavlja njihovo razpoložljivost, zanesljivost in zmožnost izpolnjevanja njihovih funkcij,
7
·
6. vzdržuje, pregleduje in preizkuša sisteme in komponente objekta in s tem zagotavlja njihovo razpoložljivost, zanesljivost in zmožnost izpolnjevanja njihovih funkcij,
10
·
7. če je objekt jedrska elektrarna, po zaključku vsakokratnih vzdrževalnih del ob menjavi goriva pridobi mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost iz 58. člena tega zakona o jedrski varnosti med in po teh delih,
8
·
7. če je objekt jedrska elektrarna, po zaključku vsakokratnih vzdrževalnih del ob menjavi goriva pridobi mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost iz 58. člena tega zakona o jedrski varnosti med in po teh delih,
11
·
8. ima izdelan in upošteva načrt optimizacije varstva pred sevanji, ga redno pregleduje in posodablja,
9
·
8. ima izdelan in upošteva načrt optimizacije varstva pred sevanji, ga redno pregleduje in posodablja,
12
·
9. v sevalni ali jedrski objekt vnaša ali vgrajuje opremo ter zagotavlja nadzor nad dobavitelji opreme in izvajalci del ter nad pogodbenimi izvajalci v skladu z določbami 63. člena tega zakona,
10
·
9. v sevalni ali jedrski objekt vnaša ali vgrajuje opremo ter zagotavlja nadzor nad dobavitelji opreme in izvajalci del ter nad pogodbenimi izvajalci v skladu z določbami 63. člena tega zakona,
13
·
10. ima izdelan in po potrebi izvaja načrt zaščite in reševanja ali navodila za ukrepanje ob izrednem dogodku, ki so usklajeni in se izvajajo v sodelovanju z drugimi organi in organizacijami, pristojnimi za ravnanje v primeru jedrske ali radiološke nesreče,
11
·
10. ima izdelan in po potrebi izvaja načrt zaščite in reševanja ali navodila za ukrepanje ob izrednem dogodku, ki so usklajeni in se izvajajo v sodelovanju z drugimi organi in organizacijami, pristojnimi za ravnanje v primeru jedrske ali radiološke nesreče,
14
·
11. zagotavlja usposabljanje in izpopolnjevanje zaposlenih in zunanjih izvajalcev v sevalnem ali jedrskem objektu,
12
·
11. zagotavlja usposabljanje in izpopolnjevanje zaposlenih in zunanjih izvajalcev v sevalnem ali jedrskem objektu,
15
·
12. ravna z radioaktivnimi odpadki tako, da nastaja čim manj radioaktivnih odpadkov in njihovih izpustov v okolje po aktivnosti in po obsegu ter da se jih obdela in skladišči na način, ki je primeren za odlaganje in skladen z nacionalnim programom ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom,
13
·
12. ravna z radioaktivnimi odpadki tako, da nastaja čim manj radioaktivnih odpadkov in njihovih izpustov v okolje po aktivnosti in po obsegu ter da se jih obdela in skladišči na način, ki je primeren za odlaganje in skladen z nacionalnim programom ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom,
16
·
13. zagotavlja obratovalni monitoring radioaktivnosti v okolici sevalnega ali jedrskega objekta.
14
·
13. zagotavlja obratovalni monitoring radioaktivnosti v okolici sevalnega ali jedrskega objekta.
17
·
(2) Minister, pristojen za okolje, podrobneje določi zahteve glede obratovanja in poskusnega obratovanja jedrskega ali sevalnega objekta, uporabe pisnih postopkov, spremljanja obratovalnih izkušenj, spremljanja obratovalnih kazalnikov, spremljanja procesov staranja in izvajanja ukrepov za zmanjšanje ali odpravo učinkov teh procesov, vzdrževanja, pregledovanja in preizkušanja sistemov in komponent objekta, vnašanja ali vgrajevanja opreme, nadzora nad dobavitelji opreme in izvajalci del ter nad pogodbenimi izvajalci, zagotavljanja usposabljanja in izpopolnjevanja zaposlenih in zunanjih izvajalcev v objektu, ravnanja z radioaktivnimi odpadki in zagotavljanja obratovalnega monitoringa radioaktivnosti v okolici sevalnega ali jedrskega objekta.
15
·
(2) Minister, pristojen za okolje, podrobneje določi zahteve glede obratovanja in poskusnega obratovanja jedrskega ali sevalnega objekta, uporabe pisnih postopkov, spremljanja obratovalnih izkušenj, spremljanja obratovalnih kazalnikov, spremljanja procesov staranja in izvajanja ukrepov za zmanjšanje ali odpravo učinkov teh procesov, vzdrževanja, pregledovanja in preizkušanja sistemov in komponent objekta, vnašanja ali vgrajevanja opreme, nadzora nad dobavitelji opreme in izvajalci del ter nad pogodbenimi izvajalci, zagotavljanja usposabljanja in izpopolnjevanja zaposlenih in zunanjih izvajalcev v objektu, ravnanja z radioaktivnimi odpadki in zagotavljanja obratovalnega monitoringa radioaktivnosti v okolici sevalnega ali jedrskega objekta.
18
·
(3) Minister, pristojen za okolje, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, lahko podrobno določi tudi zahteve za izdelavo načrtov zaščite in reševanja za jedrske ali sevalne objekte.
16
·
(3) Minister, pristojen za okolje, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, lahko podrobno določi tudi zahteve za izdelavo načrtov zaščite in reševanja za jedrske ali sevalne objekte.
1
·
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta (v nadaljnjem besedilu: upravljavec objekta) mora zagotavljati redno, celovito in sistematično ocenjevanje in preverjanje sevalne oziroma jedrske varnosti objekta z občasnimi varnostnimi pregledi.
1
·
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta (v nadaljnjem besedilu: upravljavec objekta) mora zagotavljati redno, celovito in sistematično ocenjevanje in preverjanje sevalne oziroma jedrske varnosti objekta z občasnimi varnostnimi pregledi.
2
−
(2) Minister, pristojen za okolje, določi pogostost, vsebino in obseg, čas trajanja in način izvajanja občasnih varnostnih pregledov ter način poročanja o teh pregledih.
2
+
(2) Upravljavec objekta mora najpozneje 40 mesecev pred iztekom veljavnosti obratovalnega dovoljenja predložiti vsebino, obseg in časovni načrt izvedbe občasnega varnostnega pregleda v odobritev organu, pristojnemu za jedrsko varnost.
3
−
(3) V predpisu iz prejšnjega odstavka se določijo tudi primeri, v katerih ministrstvo, pristojno za okolje, samo odredi izvedbo občasnega varnostnega pregleda, če razpolaga z novimi in pomembnimi dokazi o sevalni ali jedrski varnosti objekta.
3
+
(3) Upravljavec objekta mora med izvajanjem občasnega varnostnega pregleda o poteku in izvajanju pregleda poročati organu, pristojnemu za jedrsko varnost.
4
−
(4) Proti odločbi o izvedbi občasnega varnostnega pregleda iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.
4
+
(4) Minister, pristojen za okolje, določi pogostost, merila za vsebino, obseg in čas trajanja, način izvajanja občasnih varnostnih pregledov ter način poročanja o teh pregledih.
+
5
+
(5) V predpisu iz prejšnjega odstavka se določijo tudi primeri, v katerih organ, pristojen za jedrsko varnost, samo odredi izvedbo izrednega občasnega varnostnega pregleda, če razpolaga z novimi in pomembnimi dokazi o sevalni ali jedrski varnosti objekta.
+
6
+
(6) Proti odločbi o izvedbi izrednega občasnega varnostnega pregleda iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.
1
·
(1) Upravljavec objekta mora o občasnem varnostnem pregledu objekta sestaviti poročilo in ga oddati organu, pristojnemu za jedrsko varnost, v potrditev.
1
·
(1) Upravljavec objekta mora o občasnem varnostnem pregledu objekta sestaviti poročilo in ga oddati organu, pristojnemu za jedrsko varnost, v potrditev.
2
·
(2) Če iz poročila o občasnem varnostnem pregledu izhaja, da je treba zaradi izboljšanja sevalne ali jedrske varnosti izvesti spremembe, mora upravljavec objekta pripraviti predlog teh sprememb in sprememb varnostnega poročila ter ravnati na način iz 83. in 84. člena tega zakona.
2
·
(2) Če iz poročila o občasnem varnostnem pregledu izhaja, da je treba zaradi izboljšanja sevalne ali jedrske varnosti izvesti spremembe, mora upravljavec objekta pripraviti predlog teh sprememb in sprememb varnostnega poročila ter ravnati na način iz 83. in 84. člena tega zakona.
3
·
(3) K vlogi za potrditev poročila o občasnem varnostnem pregledu mora upravljavec objekta priložiti tudi mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o izvedbi in rezultatih občasnega varnostnega pregleda ter o vplivih predlaganih ukrepov na sevalno in jedrsko varnost objekta.
3
·
(3) K vlogi za potrditev poročila o občasnem varnostnem pregledu mora upravljavec objekta priložiti tudi mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o izvedbi in rezultatih občasnega varnostnega pregleda ter o vplivih predlaganih ukrepov na sevalno in jedrsko varnost objekta.
4
·
(4) Organ, pristojen za jedrsko varnost, potrdi poročilo o občasnem varnostnem pregledu v šestdesetih dneh od prejema popolne vloge.
4
·
(4) Organ, pristojen za jedrsko varnost, potrdi poročilo o občasnem varnostnem pregledu v šestdesetih dneh od prejema popolne vloge.
5
·
(5) Upravljavec objekta mora v petih letih od dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka tega člena izvesti spremembe iz drugega odstavka tega člena.
5
·
(5) Upravljavec objekta mora v petih letih od dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka tega člena izvesti spremembe iz drugega odstavka tega člena.
6
·
(6) Organ, pristojen za jedrsko varnost, lahko na predlog upravljavca objekta, rok iz prejšnjega odstavka tega člena za posamezne spremembe izjemoma podaljša za največ tri leta.
6
·
(6) Organ, pristojen za jedrsko varnost, lahko na predlog upravljavca objekta, rok iz prejšnjega odstavka tega člena za posamezne spremembe izjemoma podaljša za največ tri leta.
7
−
(7) Potrjeno poročilo o občasnem varnostnem pregledu je pogoj za podaljšanje dovoljenja za obratovanje objekta iz 79. člena tega zakona.
7
+
(7) Potrjeno poročilo o občasnem varnostnem pregledu je pogoj za podaljšanje veljavnosti dovoljenja za obratovanje objekta iz 79. člena tega zakona.
+
1
+
(1) Upravljavec jedrskega objekta mora v primeru novih spoznanj o sevalni ali jedrski varnosti objekta, sprememb pogojev lokacije ali drugih razlogov, ki kažejo na možnost izboljšanja že dosežene ravni varnosti objekta, določiti razširjene projektne osnove za objekt.
+
2
+
(2) Razširjene projektne osnove iz prejšnjega odstavka je treba pripraviti na podlagi strokovne presoje in determinističnih ali verjetnostnih analiz, pri čemer se lahko uporabijo tudi realistične predpostavke.
+
3
+
(3) Razširjene projektne osnove iz prvega odstavka tega člena morajo zagotoviti odpornost objekta tako, da je verjetnost za pomembne izpuste radioaktivnih snovi v okolje v primeru dogodka, predpostavljenega za razširjene projektne osnove, notranje ali zunanje nevarnosti, zmanjšana na zanemarljivo vrednost.
+
4
+
(4) Razširjene projektne osnove objekta morajo biti kot del varnostnega poročila o objektu sistematično določene in dokumentirane tako, da odražajo dejansko stanje objekta.
+
5
+
(5) Minister, pristojen za okolje, določi obseg, metodologijo priprave in druge pogoje v zvezi z razširjenimi projektnimi osnovami jedrskega objekta.
1
·
(1) Upravljavec objekta mora vsako nameravano spremembo v zvezi z objektom ali načinom upravljanja z njim ali njegovim obratovanjem, vključno z vzdrževalnimi deli, pregledovanjem, preskušanjem ali uvedbo tehnične, organizacijske ali druge spremembe v zvezi s temi deli (v nadaljnjem besedilu: sprememba), ki vpliva ali bi posredno lahko vplivala na vsebino varnostnega poročila, oceniti glede na njen pomen za sevalno ali jedrsko varnost.
1
·
(1) Upravljavec objekta mora vsako nameravano spremembo v zvezi z objektom ali načinom upravljanja z njim ali njegovim obratovanjem, vključno z vzdrževalnimi deli, pregledovanjem, preskušanjem ali uvedbo tehnične, organizacijske ali druge spremembe v zvezi s temi deli (v nadaljnjem besedilu: sprememba), ki vpliva ali bi posredno lahko vplivala na vsebino varnostnega poročila, oceniti glede na njen pomen za sevalno ali jedrsko varnost.
2
·
(2) Spremembe so glede na pomen za sevalno ali jedrsko varnost lahko spremembe:
2
·
(2) Spremembe so glede na pomen za sevalno ali jedrsko varnost lahko spremembe:
3
−
1. o katerih je treba organ, pristojen za jedrsko varnost le obvestiti, K predlogu sprememb iz 2. točke drugega odstavka tega člena mora upravljavec objekta priložiti oceno iz prvega odstavka tega člena in predlog morebitne spremembe varnostnega poročila.
3
+
1. o katerih je treba organ, pristojen za jedrsko varnost le obvestiti,
+
4
+
2. katerih izvedbo je treba organu, pristojnemu za jedrsko varnost, priglasiti,
4
·
3. ki so pomembne za sevalno ali jedrsko varnost in za katerih izvedbo je treba pridobiti odobritev organa, pristojnega za jedrsko varnost.
5
·
3. ki so pomembne za sevalno ali jedrsko varnost in za katerih izvedbo je treba pridobiti odobritev organa, pristojnega za jedrsko varnost.
5
·
(3) K predlogu sprememb iz 3. točke prejšnjega odstavka mora upravljavec objekta priložiti predlog spremembe varnostnega poročila, oceno iz prvega odstavka tega člena in strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o vplivu spremembe na sevalno ali jedrsko varnost objekta.
6
·
(3) K predlogu sprememb iz 3. točke prejšnjega odstavka mora upravljavec objekta priložiti predlog spremembe varnostnega poročila, oceno iz prvega odstavka tega člena in strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost o vplivu spremembe na sevalno ali jedrsko varnost objekta.
6
·
(4) K predlogu sprememb iz 2. točke drugega odstavka tega člena mora upravljavec objekta priložiti oceno iz prvega odstavka tega člena in predlog morebitne spremembe varnostnega poročila. Upravljavec objekta lahko začne uvajati predlagane spremembe iz 2. točke drugega odstavka tega člena potem, ko je organ, pristojen za jedrsko varnost, na podlagi ocene iz prvega odstavka tega člena pisno potrdil, da ni treba pridobiti odobritve sprememb.
7
·
(4) K predlogu sprememb iz 2. točke drugega odstavka tega člena mora upravljavec objekta priložiti oceno iz prvega odstavka tega člena in predlog morebitne spremembe varnostnega poročila. Upravljavec objekta lahko začne uvajati predlagane spremembe iz 2. točke drugega odstavka tega člena potem, ko je organ, pristojen za jedrsko varnost, na podlagi ocene iz prvega odstavka tega člena pisno potrdil, da ni treba pridobiti odobritve sprememb.
7
·
(5) Če je upravljavec objekta uvedel spremembe na podlagi obvestila predloga sprememb iz prve točke drugega odstavka tega člena, mora najpozneje dvanajst mesecev po izvedenih delih obvestiti organ, pristojen za jedrsko varnost, o izvedenih spremembah.
8
·
(5) Če je upravljavec objekta uvedel spremembe na podlagi obvestila predloga sprememb iz prve točke drugega odstavka tega člena, mora najpozneje dvanajst mesecev po izvedenih delih obvestiti organ, pristojen za jedrsko varnost, o izvedenih spremembah.
8
·
(6) Upravljavec objekta mora najpozneje dvanajst mesecev po izvedenih delih posredovati organu, pristojnemu za jedrsko varnost, tudi spremembo varnostnega poročila.
9
·
(6) Upravljavec objekta mora najpozneje dvanajst mesecev po izvedenih delih posredovati organu, pristojnemu za jedrsko varnost, tudi spremembo varnostnega poročila.
9
·
(7) Minister, pristojen za okolje, določi metodologijo ocenjevanja in razvrščanja sprememb ter način in obliko obveščanja, priglasitve ali vloge za odobritev teh sprememb.
10
·
(7) Minister, pristojen za okolje, določi metodologijo ocenjevanja in razvrščanja sprememb ter način in obliko obveščanja, priglasitve ali vloge za odobritev teh sprememb.
1
−
Če se namerava graditi, rekonstruirati ali odstraniti objekt znotraj območja sevalnega ali jedrskega objekta se mora pred izdajo dovoljenja za takšno gradnjo pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za okolje, ne glede na to, ali takšna gradnja vpliva na sevalno ali jedrsko varnost ali ne.
−
1
−
(1) Upravljavec objekta mora oceniti in preveriti varnost objekta in zagotoviti pregled skladnosti varnostnega poročila z zaključki ocenjevanja in preverjanja varnosti:
1
+
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora oceniti in preveriti varnost objekta in zagotoviti pregled skladnosti varnostnega poročila z zaključki ocenjevanja in preverjanja varnosti:
2
·
- neposredno po izrednem dogodku na objektu in
2
·
- neposredno po izrednem dogodku na objektu in
3
·
- po zaključku sanacijskih del za odpravo posledic izrednega dogodka.
3
·
- po zaključku sanacijskih del za odpravo posledic izrednega dogodka.
4
−
(2) Če iz ocenjevanja in preverjanja varnosti sledi, da je treba spremeniti ali dopolniti obratovalne pogoje in omejitve iz varnostnega poročila, mora upravljavec objekta izdelati predlog sprememb in sprememb varnostnega poročila in ravnati na način iz 83. in 84. člena tega zakona.
4
+
(2) Ocena in preveritev varnosti iz prejšnjega odstavka mora vsebovati opis temeljnih vzrokov za izredni dogodek s predlogom za njihovo odpravo ali odpravo njihovih posledic.
+
5
+
(3) Če iz ocenjevanja in preverjanja varnosti sledi, da je treba zaradi izboljšanja sevalne ali jedrske varnosti izvesti spremembe, mora upravljavec objekta izdelati predlog sprememb in sprememb varnostnega poročila in ravnati na način iz 83. in 84. člena tega zakona.
+
6
+
(4) Upravljavec objekta mora poročati organu, pristojnem za jedrsko varnost, o rezultatih ocenjevanja in preverjanja varnosti. Soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost, s tem poročilom je pogoj za ponovni zagon sevalnega ali jedrskega objekta.
+
7
+
(5) Minister, pristojen za okolje, določi metodologijo ocenjevanja in preverjanja varnosti iz prvega odstavka tega člena.
1
−
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora ministrstvu, pristojnemu za okolje, redno poročati o obratovanju objekta.
1
+
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora organu, pristojnemu za jedrsko varnost, redno poročati o obratovanju objekta.
2
−
(2) Ne glede na določbe prejšnjega člena mora upravljavec objekta ministrstvu, pristojnemu za okolje, izredno poročati o:
2
+
(2) Ne glede na določbe prejšnjega člena mora upravljavec objekta organu, pristojnemu za jedrsko varnost, izredno poročati o:
3
·
- okvarah opreme, ki bi lahko povzročile izredni dogodek, in izrednih dogodkih ter o sprejetih ukrepih za odpravo posledic okvar ali izrednih dogodkov,
3
·
- okvarah opreme, ki bi lahko povzročile izredni dogodek, in izrednih dogodkih ter o sprejetih ukrepih za odpravo posledic okvar ali izrednih dogodkov,
4
·
- napakah delavcev pri ravnanju oziroma obratovanju z objektom, ki bi lahko povzročile izredni dogodek,
4
·
- napakah delavcev pri ravnanju oziroma obratovanju z objektom, ki bi lahko povzročile izredni dogodek,
5
·
- odstopanjih od obratovalnih pogojev in omejitev,
5
·
- odstopanjih od obratovalnih pogojev in omejitev,
6
·
- vseh drugih dogodkih ali obratovalnih okoliščinah, ki pomembno vplivajo na sevalno ali jedrsko varnost objekta.
6
·
- vseh drugih dogodkih ali obratovalnih okoliščinah, ki pomembno vplivajo na sevalno ali jedrsko varnost objekta.
7
·
(3) Minister, pristojen za okolje, za posamezno vrsto jedrskega in sevalnega objekta določi vsebino, obseg in pogostost rednega poročanja ter vsebino in obseg izrednega poročanja iz prejšnjega odstavka ter roke poročanja. 4.7 Radioaktivna kontaminacija
7
·
(3) Minister, pristojen za okolje, za posamezno vrsto jedrskega in sevalnega objekta določi vsebino, obseg in pogostost rednega poročanja ter vsebino in obseg izrednega poročanja iz prejšnjega odstavka ter roke poročanja. 4.7 Radioaktivna kontaminacija
1
·
(1) Vlada predpiše mejne vrednosti radioaktivne kontaminacije zraka, površinskih in podzemnih voda, namenjenih za pripravo pitne vode, radioaktivne kontaminacije človekovega telesa, površin delovnega okolja, tal, krme, izdelkov za osebno higieno in nego, tobaka in tobačnih izdelkov, gradbenega materiala ter drugih izdelkov.
1
·
(1) Vlada predpiše mejne vrednosti radioaktivne kontaminacije zraka, površinskih in podzemnih voda, namenjenih za pripravo pitne vode, radioaktivne kontaminacije človekovega telesa, površin delovnega okolja, tal, krme, izdelkov za osebno higieno in nego, tobaka in tobačnih izdelkov, gradbenega materiala ter drugih izdelkov.
2
−
(2) V predpisu iz prejšnjega odstavka vlada določi tudi mejne vrednosti za živila in krmo v primeru izrednega dogodka v jedrskem objektu ali drugega izrednega dogodka, ki lahko povzroči kontaminacijo živil in krme.
2
+
(2) V predpisu iz prejšnjega odstavka vlada določi tudi mejne vrednosti za živila in krmo v primeru izrednega dogodka v jedrskem ali sevalnem objektu ali drugega izrednega dogodka, ki lahko povzroči kontaminacijo živil in krme.
3
·
(3) Vlada predpiše tudi z mejnimi vrednostmi povezane pogoje uporabe vode, krme, živil in izdelkov za različne kategorije prebivalstva, obveznosti proizvajalcem posameznih vrst izdelkov ter druge obvezne ukrepe zmanjševanja uporabe radioaktivno kontaminiranega delovnega in bivalnega okolja ter živil, vode, krme in izdelkov.
3
·
(3) Vlada predpiše tudi z mejnimi vrednostmi povezane pogoje uporabe vode, krme, živil in izdelkov za različne kategorije prebivalstva, obveznosti proizvajalcem posameznih vrst izdelkov ter druge obvezne ukrepe zmanjševanja uporabe radioaktivno kontaminiranega delovnega in bivalnega okolja ter živil, vode, krme in izdelkov.
1
·
(1) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, za živila in krmo pa tudi minister, pristojen za kmetijstvo in veterino, določijo zasnovo izrednega monitoringa v primeru povečane radioaktivne kontaminacije zraka, pitne vode, vode, tal, živil, krme in posameznih izdelkov ali materialov, program monitoringa ter način poročanja in obveščanja javnosti.
1
·
(1) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, za živila in krmo pa tudi minister, pristojen za kmetijstvo in veterino, določijo zasnovo izrednega monitoringa v primeru povečane radioaktivne kontaminacije zraka, pitne vode, vode, tal, živil, krme in posameznih izdelkov ali materialov, program monitoringa ter način poročanja in obveščanja javnosti.
2
−
(2) Minister, pristojen za okolje, minister, pristojen za zdravje, za živila in krmo pa tudi minister, pristojen za kmetijstvo, določijo vsebino ter pogoje za pridobitev listine, s katero imetnik dokazuje, da živila, krma, posamezni izdelki, sekundarne surovine ali odpadki niso radioaktivno kontaminirani ter pogoje za pridobitev pooblastila za izvajalce monitoringa.
2
+
(2) Minister, pristojen za okolje, minister, pristojen za zdravje, za živila in krmo pa tudi minister, pristojen za kmetijstvo, določijo vsebino ter pogoje za pridobitev listine, s katero imetnik dokazuje, da živila, krma, posamezni izdelki, sekundarne kovinske surovine ali odpadki niso radioaktivno kontaminirani ter pogoje za pridobitev pooblastila za izvajalce monitoringa.
3
·
(3) Minister, pristojen za okolje, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, določi za primere povečane radioaktivne kontaminacije način posredovanja podatkov monitoringa v sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja ob naravnih in drugih nesrečah.
3
·
(3) Minister, pristojen za okolje, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, določi za primere povečane radioaktivne kontaminacije način posredovanja podatkov monitoringa v sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja ob naravnih in drugih nesrečah.
1
−
(1) Minister, pristojen za okolje, ob soglasju ministra, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in ministra, pristojnega za zdravje, določi sredstva ter način dekontaminacije glede na vrsto in obseg radioaktivne kontaminacije.
1
+
(1) Če gre za radioaktivno kontaminacijo zaradi izrednega dogodka, mora dekontaminacijo zagotoviti uporabnik vira sevanja v okviru sanacije posledic izrednega dogodka na način, kot mu je bila odrejena kot izjemni ukrep iz 125. člena tega zakona.
2
−
(2) Če gre za radioaktivno kontaminacijo zaradi izrednega dogodka, mora dekontaminacijo zagotoviti uporabnik vira sevanja v okviru sanacije posledic izrednega dogodka na način, kot mu je bila odrejena kot izjemni ukrep iz 125. člena tega zakona.
2
+
(2) Če radioaktivna kontaminacija zaradi uporabe vira sevanja ni posledica izrednega dogodka, mora uporabnik vira sevanja izvesti dekontaminacijo sam in o tem obvestiti organ, pristojen za jedrsko varnost, oziroma organ, pristojen za varstvo pred sevanji, če gre za izvajanje sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu.
3
−
(3) Če radioaktivna kontaminacija zaradi uporabe vira sevanja ni posledica izrednega dogodka, mora uporabnik vira sevanja izvesti dekontaminacijo sam na način, določen v predpisu iz prvega odstavka tega člena, in o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za okolje, oziroma ministrstvo, pristojno za zdravje, če gre za izvajanje sevalne dejavnosti v zdravstvu ali veterinarstvu.
−
1
−
(1) Če pride do povečane radioaktivne kontaminacije na ozemlju drugih držav lahko vlada prepove ali začasno omeji uvoz ali določi ostrejše pogoje nadzora pri uvozu živil, krme in izdelkov iz območja teh držav ter določi zasnovo in nosilce izvajanja ukrepov pri uvozu živil, krme in izdelkov.
1
+
V primeru povečane radioaktivne kontaminacije na ozemlju držav članic EU ali tretjih držav urejajo prepovedi, začasne omejitve in ostrejše pogoje nadzora prometa znotraj EU, uvoza ali izvoza živil, krme in kmetijskih proizvodov ter zasnovo in nosilce izvajanja teh ukrepov pravni akti EU, ki veljajo na ozemlju EU neposredno. 4.8 Ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom
2
−
(2) Če so radioaktivno kontaminirana živila, krma in izdelki slovenskega izvora, lahko vlada za njih prepove izvoz.
−
3
−
(3) Stroške nadzora v primeru povečane radioaktivne kontaminacije iz prvega in drugega odstavka tega člena ter stroške z odstranjevanjem radioaktivno kontaminiranih pošiljk blaga plača uvoznik oziroma izvoznik blaga, ki je v skladu s carinskimi predpisi carinski zavezanec. 4.8 Ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom
−
1
·
(1) Imetnik radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva mora zagotoviti, da se:
1
·
(1) Imetnik radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva mora zagotoviti, da se:
2
·
- z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom ravna na predpisan način in
2
·
- z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom ravna na predpisan način in
3
·
- v največji možni meri izogne prelaganju bremen odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva na prihodnje generacije.
3
·
- v največji možni meri izogne prelaganju bremen odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva na prihodnje generacije.
4
·
(2) Povzročitelj radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva mora zagotoviti, da odpadne radioaktivne snovi nastajajo v najmanjših možnih količinah.
4
·
(2) Povzročitelj radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva mora zagotoviti, da odpadne radioaktivne snovi nastajajo v najmanjših možnih količinah.
5
−
(3) Povzročitelj radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva mora oddajati radioaktivne odpadke in izrabljeno gorivo v nadaljnje ravnanje izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe , razen radioaktivnih odpadkov, nad katerimi je predvidena opustitev nadzora.
5
+
(3) Povzročitelj radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva mora oddajati radioaktivne odpadke in izrabljeno gorivo v nadaljnje ravnanje izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, razen radioaktivnih odpadkov, nad katerimi je predvidena opustitev nadzora.
6
·
(4) Ne glede na obveznost iz prejšnjega odstavka lahko radioaktivne odpadke in izrabljeno gorivo za določen čas skladišči in obdeluje upravljavec jedrskega objekta, ki je odpadke povzročil, če za tako ravnanje pridobi dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
6
·
(4) Ne glede na obveznost iz prejšnjega odstavka lahko radioaktivne odpadke in izrabljeno gorivo za določen čas skladišči in obdeluje upravljavec jedrskega objekta, ki je odpadke povzročil, če za tako ravnanje pridobi dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
7
·
(5) Stroške ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom plača povzročitelj oziroma njihov imetnik, če jih je od povzročitelja prevzel ali na drug način pridobil.
7
·
(5) Stroške ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom plača povzročitelj oziroma njihov imetnik, če jih je od povzročitelja prevzel ali na drug način pridobil.
8
·
(6) Če povzročitelj radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva ni znan, prevzame odgovornost za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom država.
8
·
(6) Če povzročitelj radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva ni znan, prevzame odgovornost za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom država.
9
·
(7) Organ, pristojen za jedrsko varnost, vodi centralno evidenco radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, ki nastajajo na ozemlju Republike Slovenije.
9
·
(7) Organ, pristojen za jedrsko varnost, vodi centralno evidenco radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, ki nastajajo na ozemlju Republike Slovenije.
10
·
(8) Imetnik radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva mora podatke o nastajanju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva posredovati v centralno evidenco radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.
10
·
(8) Imetnik radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva mora podatke o nastajanju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva posredovati v centralno evidenco radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.
11
·
(9) Minister, pristojen za okolje, razvrsti radioaktivne odpadke glede na stopnjo in vrsto radioaktivnosti, določi ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, določi obseg poročanja o nastajanju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva ter način in obseg vodenja centralne evidence nastajanja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva in vodenja evidenc skladiščenih in odloženih radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.
11
·
(9) Minister, pristojen za okolje, razvrsti radioaktivne odpadke glede na stopnjo in vrsto radioaktivnosti, določi ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, določi obseg poročanja o nastajanju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva ter način in obseg vodenja centralne evidence nastajanja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva in vodenja evidenc skladiščenih in odloženih radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.
1
−
Prevzemanje, zbiranje, prevažanje, predhodna obdelava in skladiščenje pred odlaganjem ter odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, ki niso odpadki oziroma izrabljeno gorivo iz jedrskih objektov za proizvodnjo energije, je obvezna državna gospodarska javna služba.
−
1
−
(1) Obdelava radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva pred odlaganjem ter odlaganje radioaktivnih odpadkov ter izrabljenega goriva iz jedrskih objektov za proizvodnjo energije je obvezna državna gospodarska javna služba.
1
+
(1) Obvezna državna gospodarska javna služba ravnanja z radioaktivnimi odpadki po tem zakonu obsega:
2
−
(2) Storitve državne gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka se financirajo iz sredstev namenskega sklada, ki je ustanovljen z zakonom o skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (Uradni list RS, št. 75/94).
2
+
1. prevzemanje, zbiranje, prevažanje, predelavo in skladiščenje pred odlaganjem, priprave na izgradnjo odlagališča, izgradnjo odlagališča ter odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, ki niso odpadki oziroma izrabljeno gorivo iz jedrskih objektov za proizvodnjo energije;
+
3
+
2. predelavo radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva pred odlaganjem, priprave na izgradnjo odlagališča, izgradnjo odlagališča ter odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz jedrskih objektov za proizvodnjo energije;
+
4
+
3. upravljanje, dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališč radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva;
+
5
+
4. upravljanje, dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju in izkoriščanju jedrskih mineralnih surovin.
+
6
+
(2) Storitve obvezne državne gospodarske javne službe odlaganja radioaktivnih odpadkov iz druge in tretje točke prejšnjega odstavka se financirajo iz sredstev namenskega sklada, ki je ustanovljen z zakonom, ki ureja financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško.
+
7
+
(3) Upravljavec jedrskega objekta lahko skladišči in obdeluje radioaktivne odpadke in izrabljeno gorivo za potrebe izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, če za tako ravnanje pridobi dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
+
8
+
(4) Vlada podrobneje določi način in pogoje izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena, vključno z organizacijsko obliko.
1
−
Dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju in izkoriščanju jedrskih mineralnih surovin, je obvezna državna gospodarska javna služba.
1
+
(1) Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki iz prejšnjega člena začne izvajati dolgoročni nadzor in vzdrževanje zaprtega odlagališča radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva z dnem dokončnosti dovoljenja o zaprtju odlagališča iz 4. točke prvega odstavka 79. člena tega zakona, dolgoročni nadzor in vzdrževanje zaprtega odlagališča rudarske in hidrometalurške jalovine pa z dnem dokončnosti odločbe o prenehanju pravic in obveznosti po zakonu, ki ureja rudarstvo.
+
2
+
(2) Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki mora izvajati dolgoročni nadzor in vzdrževanje zaprtega odlagališča v skladu s pogoji iz varnostnega poročila zaprtega odlagališča.
+
3
+
(3) Varnostno poročilo iz prejšnjega odstavka se spreminja ob smiselni uporabi določb 83. člena tega zakona.
+
4
+
(4) Če izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki ni upravljal odlagališča iz prvega odstavka tega člena pred njegovim zaprtjem, sodeluje v postopku izdaje dovoljenja za zaprtje odlagališča iz 4. in 9. točke prvega odstavka 79. člena tega zakona kot stranski udeleženec.
1
−
(1) Obvezne državne gospodarske javne službe iz 94., 95. in iz 96. člena tega zakona izvaja javni gospodarski zavod za radioaktivne odpadke.
−
2
−
(2) Ne glede na obveznost prepuščanja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva v nadaljnje ravnanje izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe lahko radioaktivne odpadke in izrabljeno gorivo za določen čas skladišči in obdeluje povzročitelj odpadkov na kraju nastanka, če za tako ravnanje pridobi dovoljenje ministrstva, pristojnega za okolje.
−
1
−
(1) Nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom po tem zakonu sprejme državni zbor kot del nacionalnega programa varstva okolja po predpisih o varstvu okolja.
1
+
(1) Nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom po tem zakonu pripravi ministrstvo, pristojno za okolje, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za energijo, sprejme pa ga državni zbor na predlog vlade.
2
−
(2) Strokovne podlage nacionalnega programa iz prejšnjega odstavka, s podrobnejšo razčlenitvijo ukrepov za zmanjšanje nastajanja radioaktivnih odpadkov, za njihovo obdelavo pred odlaganjem ter njihovo odlaganje in ukrepov za obdelavo in odlaganje izrabljenega goriva, pripravi javni gospodarski zavod za radioaktivne odpadke in jih posreduje ministrstvu, pristojnemu za okolje.
2
+
(2) Nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom se sprejema za obdobje 10 let.
3
−
(3) Operativne programe nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom pripravi javni gospodarski zavod za radioaktivne odpadke, sprejme pa jih vlada.
3
+
(3) Nacionalni program ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom mora vsebovati najmanj:
4
−
(4) Operativne programe iz prejšnjega odstavka se sprejme za obdobje največ štirih let.
4
+
- politiko v zvezi z ravnanjem z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki in bistvene mejnike;
+
5
+
- lokacije, količine in razvrstitve izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov ter ocene prihodnjih količin, vključno s tistimi iz razgradnje;
+
6
+
- načrte in tehnične rešitve za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki od nastanka do odlaganja;
+
7
+
- načrte za obdobje po zaprtju odlagališč, tudi koliko časa je še treba izvajati ustrezni nadzor in kakšna so potrebna sredstva za dolgoročno ohranitev poznavanja objekta;
+
8
+
- oceno stroškov za izvedbo nacionalnega programa;
+
9
+
- raziskovalne, razvojne in informacijske dejavnosti ter človeške vire, ki so potrebni za izvedbo nacionalnega programa;
+
10
+
- odgovornosti za izvajanje nacionalnega programa in ključne kazalnike uspešnosti za spremljanje napredka pri izvajanju.
+
11
+
(4) Strokovne podlage nacionalnega programa iz prejšnjega odstavka s podrobnejšo razčlenitvijo ukrepov za zmanjšanje nastajanja radioaktivnih odpadkov, njihovo predelavo pred odlaganjem in njihovo odlaganje ter ukrepov za predelavo in odlaganje izrabljenega goriva pripravi izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki iz 95. člena tega zakona in jih pošlje organu, pristojnemu za jedrsko varnost, v soglasje.
+
12
+
(5) Organ, pristojen za jedrsko varnost, pošlje strokovne podlage iz prejšnjega odstavka skupaj s svojim soglasjem ministrstvu, pristojnemu za okolje.
1
·
(1) Skladišča, odlagališča in spremljajoči objekti, potrebni za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki iz 95. člena tega zakona, so v lasti države.
1
·
(1) Skladišča, odlagališča in spremljajoči objekti, potrebni za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki iz 95. člena tega zakona, so v lasti države.
2
·
(2) Gradnja objektov iz prejšnjega odstavka je v javnem interesu.
2
·
(2) Gradnja objektov iz prejšnjega odstavka je v javnem interesu.
3
−
(1) Skladišča, odlagališča in spremljajoči objekti, potrebni za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki iz 95. člena tega zakona, so v lasti države.
−
4
−
(2) Gradnja objektov iz prejšnjega odstavka je v javnem interesu.
−
5
·
(3) Objekti iz prvega odstavka tega člena in zemljišča, na katerih so zgrajeni, pridobijo status objekta državne infrastrukture z odločbo, ki jo na podlagi sklepa vlade izda organ, pristojen za jedrsko varnost, pred začetkom izvajanja državne gospodarske javne službe iz 95. člena tega zakona:
3
·
(3) Objekti iz prvega odstavka tega člena in zemljišča, na katerih so zgrajeni, pridobijo status objekta državne infrastrukture z odločbo, ki jo na podlagi sklepa vlade izda organ, pristojen za jedrsko varnost, pred začetkom izvajanja državne gospodarske javne službe iz 95. člena tega zakona:
6
−
- za izvajanje državne gospodarske javne službe iz 1. točke prvega odstavka 95. člena tega zakona v fazi izdaje soglasja h gradnji skladišča ali odlagališča radioaktivnih odpadkov;
−
7
−
- za izvajanje državne gospodarske javne službe iz 2. in 3. točke prvega odstavka 95. člena tega zakona v fazi izdaje soglasja h gradnji odlagališča radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva;
−
8
−
- za izvajanje državne gospodarske javne službe iz 4. točke prvega odstavka 95. člena tega zakona v fazi izdaje odločbe o zaprtju odlagališča rudarske in hidrometalurške jalovine.
−
9
·
- za izvajanje državne gospodarske javne službe iz 1. točke prvega odstavka 95. člena tega zakona v fazi izdaje soglasja h gradnji skladišča ali odlagališča radioaktivnih odpadkov;
4
·
- za izvajanje državne gospodarske javne službe iz 1. točke prvega odstavka 95. člena tega zakona v fazi izdaje soglasja h gradnji skladišča ali odlagališča radioaktivnih odpadkov;
10
·
- za izvajanje državne gospodarske javne službe iz 2. in 3. točke prvega odstavka 95. člena tega zakona v fazi izdaje soglasja h gradnji odlagališča radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva;
5
·
- za izvajanje državne gospodarske javne službe iz 2. in 3. točke prvega odstavka 95. člena tega zakona v fazi izdaje soglasja h gradnji odlagališča radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva;
11
·
- za izvajanje državne gospodarske javne službe iz 4. točke prvega odstavka 95. člena tega zakona v fazi izdaje odločbe o zaprtju odlagališča rudarske in hidrometalurške jalovine.
6
·
- za izvajanje državne gospodarske javne službe iz 4. točke prvega odstavka 95. člena tega zakona v fazi izdaje odločbe o zaprtju odlagališča rudarske in hidrometalurške jalovine.
12
·
(4) Nepremičnine iz prejšnjega odstavka niso v pravnem prometu.
7
·
(4) Nepremičnine iz prejšnjega odstavka niso v pravnem prometu.
13
·
(5) Nepremičnine, ki ne pridobijo statusa objekta državne infrastrukture po tretjem odstavku tega člena, so pa potrebne za njegovo normalno uporabo, se lahko prodajo, kako drugače odtujijo ali obremenijo le s predhodnim soglasjem vlade.
8
·
(5) Nepremičnine, ki ne pridobijo statusa objekta državne infrastrukture po tretjem odstavku tega člena, so pa potrebne za njegovo normalno uporabo, se lahko prodajo, kako drugače odtujijo ali obremenijo le s predhodnim soglasjem vlade.
14
·
(6) Pogodba, sklenjena v nasprotju s prejšnjim odstavkom, je nična.
9
·
(6) Pogodba, sklenjena v nasprotju s prejšnjim odstavkom, je nična.
15
·
(7) Če je lastnik nepremičnine iz petega odstavka pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, postanejo v primeru stečaja ali likvidacije lastnika te nepremičnine last države, ne glede na določbe predpisov o stečajnem postopku. Na nepremičnine iz petega odstavka tega člena ni mogoče poseči z izvršbo. 4.9 Vnos iz in iznos v države članice EU, uvoz, izvoz ter tranzit jedrskih in radioaktivnih snovi ter radioaktivnih odpadkov
10
·
(7) Če je lastnik nepremičnine iz petega odstavka pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, postanejo v primeru stečaja ali likvidacije lastnika te nepremičnine last države, ne glede na določbe predpisov o stečajnem postopku. Na nepremičnine iz petega odstavka tega člena ni mogoče poseči z izvršbo. 4.9 Vnos iz in iznos v države članice EU, uvoz, izvoz ter tranzit jedrskih in radioaktivnih snovi ter radioaktivnih odpadkov
1
−
(1) Za uvoz in izvoz jedrskih in radioaktivnih snovi je treba pridobiti dovoljenje ministrstva, pristojnega za okolje, razen za uvoz medicinskih pripomočkov, za katerega izda dovoljenje ministrstvo, pristojno za zdravje.
1
+
(1) Za vnos iz držav članic EU in iznos v države članice EU jedrskih snovi ter za uvoz in izvoz jedrskih in radioaktivnih snovi je treba pridobiti dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko varnost, razen za radioaktivne snovi, ki se uporabljajo v zdravstvu ali veterinarstvu, za katere izda dovoljenje organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
2
−
(2) Tranzit radioaktivnih snovi je treba ministrstvu, pristojnemu za okolje, prijaviti.
2
+
(2) Dovoljenja za uvoz in izvoz radioaktivnih snovi ni potrebno pridobiti, če radioaktivne snovi uporablja slovenska vojska, policija ter sile za zaščito, reševanje in pomoč, za lastne potrebe na mirovnih operacijah, usposabljanjih ali vajah v tujini ter na mednarodnih reševalnih intervencijah.
3
−
(3) Za tranzit jedrskih snovi in vire sevanja s pomembno aktivnostjo je treba pridobiti dovoljenje ministrstva, pristojnega za okolje.
3
+
(3) Vnos radioaktivnih snovi iz držav članic EU in iznos teh snovi v države članice EU urejajo pravni akti EU, ki veljajo na območju EU neposredno.
4
−
(4) V postopku izdaje dovoljenja iz prvega in tretjega odstavka tega člena se presoja ukrepe sevalne in jedrske varnosti v celotnem poteku odpošiljanja radioaktivnih snovi na ozemlju Republike Slovenije.
4
+
(4) Za tranzit jedrskih snovi in virov sevanja s pomembno aktivnostjo je treba pridobiti dovoljenje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
5
−
(5) Dovoljenje za uvoz radioaktivnih snovi se izda samo, če ima prejemnik radioaktivnih snovi dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti.
5
+
(5) V postopku izdaje dovoljenja iz prvega in tretjega odstavka tega člena se presoja ukrepe sevalne in jedrske varnosti v celotnem poteku odpošiljanja radioaktivnih in jedrskih snovi na območju Republike Slovenije.
+
6
+
(6) Dovoljenje za vnos iz držav članic EU in za uvoz jedrskih snovi ter za uvoz radioaktivnih snovi se izda samo, če ima njihov prejemnik ustrezno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti. Če gre za vnos ali uvoz jedrskega goriva za prvo polnjenje reaktorske sredice, se dovoljenje izda, če ima prejemnik dovoljenje iz 10. točke prvega odstavka 79. člena tega zakona.
1
−
(1) Za uvoz, izvoz in tranzit radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva je treba pridobiti dovoljenje ministrstva, pristojnega za okolje.
1
+
(1) Za vnos iz držav članic EU, iznos v države članice EU, uvoz, izvoz in tranzit radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva je treba pridobiti dovoljenje ali soglasje organa, pristojnega za jedrsko varnost.
2
−
(2) V postopku izdaje dovoljenja iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za okolje, presoja ukrepe sevalne in jedrske varnosti v celotnem poteku odpošiljanja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva od kraja izvora do kraja prejema pošiljke.
2
+
(2) V postopku izdaje dovoljenja ali soglasja iz prejšnjega odstavka organ, pristojen za jedrsko varnost, presoja ukrepe sevalne in jedrske varnosti v celotnem poteku odpošiljanja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva od kraja izvora do kraja prejema pošiljke.
3
−
(3) Dovoljenje za izvoz iz prvega odstavka tega člena izda ministrstvo, pristojno za okolje, če je za pošiljko radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva pridobilo soglasje pristojnega organa države, v katero so radioaktivni odpadki oziroma izrabljeno gorivo namenjeni in soglasja pristojnih organov držav, preko katerih potuje pošiljka, in če so pri izvozniku radioaktivnih odpadkov izpolnjeni vsi pogoji za prevzem radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva v primeru zavrnitve pošiljke.
3
+
(3) Dovoljenje za iznos v države članice EU in izvoz iz prvega odstavka tega člena izda organ, pristojen za jedrsko varnost, če je za pošiljko radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva pridobilo soglasje pristojnega organa države, v katero so radioaktivni odpadki oziroma izrabljeno gorivo namenjeni in soglasja pristojnih organov držav, preko katerih potuje pošiljka, in če so pri osebi, ki iznaša radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo v države članice EU ali jih izvaža, izpolnjeni vsi pogoji za prevzem radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva v primeru zavrnitve pošiljke.
4
−
(4) Dovoljenje za tranzit iz prvega odstavka tega člena izda ministrstvo, pristojno za okolje, če je za pošiljko radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva pridobilo vsa soglasja pristojnih organov države izvora in države, v katero je pošiljka namenjena, kakor tudi držav, preko katerih potuje pošiljka, in če ima pošiljatelj radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva dovoljenje države izvora za vrnitev pošiljke na mesto izvora v primeru zavrnitve pošiljke.
4
+
(4) Dovoljenje za tranzit preko EU, ko je Republika Slovenija prva država članica tranzita izda organ, pristojen za jedrsko varnost, če je za pošiljko radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva pridobilo vsa soglasja pristojnih organov države izvora in države, v katero je pošiljka namenjena, kakor tudi držav, preko katerih potuje pošiljka, in če ima pošiljatelj radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva dovoljenje države izvora za vrnitev pošiljke na mesto izvora v primeru zavrnitve pošiljke.
5
−
(5) Dovoljenje za uvoz iz prvega odstavka tega člena izda ministrstvo, pristojno za okolje, če uvoznik dokaže, da je za radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo zagotovljeno ravnanje skladno s predpisi in ima dovoljenje države izvora za vrnitev pošiljke na mesto izvora v primeru zavrnitve pošiljke, za uvoženo pošiljko pa je ministrstvo, pristojno za okolje, pridobilo vsa soglasja pristojnih organov države izvora in držav, preko katerih potuje pošiljka.
5
+
(5) Dovoljenje za uvoz iz prvega odstavka tega člena izda organ, pristojen za jedrsko varnost, če uvoznik dokaže, da ima za radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo dovoljenje države izvora v primeru zavrnitve pošiljke, za uvoženo pošiljko pa je ministrstvo, pristojno za okolje, pridobilo vsa soglasja pristojnih organov države izvora in držav, preko katerih potuje pošiljka.
6
−
(6) O izdaji dovoljenja za uvoz, izvoz ali tranzit, mora ministrstvo, pristojno za okolje, obvestiti pristojne organe držav izvora oziroma države, v katero so radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo namenjeni, in pridobiti soglasja pristojnih organov držav, preko katerih pošiljka potuje.
6
+
(6) Soglasje za vnos iz držav članic EU in tranzit preko območja Republike Slovenije za pošiljke znotraj EU, izda organ, pristojen za jedrsko varnost, pod pogoji, ki ne smejo biti strožji od tistih, ki so določeni za podobne pošiljke znotraj Republike Slovenije.
7
−
(7) Izvoznik radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva mora najkasneje v dveh tednih od prispetja pošiljke na mesto prevzema prijaviti ministrstvu, pristojnemu za okolje, prevzem pošiljke.
7
+
(7) (črtan)
1
−
(1) Dovoljenje za uvoz, izvoz ali tranzit radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva in dovoljenja za uvoz ali izvoz jedrskih in radioaktivnih snovi se izda za eno ali več pošiljk ter za čas največ treh let.
1
+
(1) Dovoljenje iz prvega odstavka 100. člena tega zakona ter dovoljenje in soglasje iz prvega odstavka prejšnjega člena se izda za eno ali več pošiljk za največ tri leta.
2
−
(2) Ministrstvo, pristojno za okolje, lahko odkloni izdajo dovoljenja za uvoz, izvoz ali tranzit radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva, če ugotovi, da država izvoznica oziroma država prejemnica nima tehničnih, pravnih ali upravnih sredstev za varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali z izrabljenim gorivom.
2
+
(2) Organ, pristojen za jedrsko varnost, ne dovoli izvoza raadioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva:
3
−
(3) Izdaja dovoljenja za uvoz, izvoz ali tranzit radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva in izdaja dovoljenja za uvoz ali izvoz jedrskih in radioaktivnih snovi ne vpliva na siceršnjo odgovornost imetnika, prevoznika, lastnika ali prejemnika ali katerekoli druge osebe, udeležene pri prevozu pošiljke, glede sevalne ali jedrske varnosti po tem zakonu.
3
+
- v namembne kraje južno od 60° južne zemljepisne širine; ali
4
−
(4) Pošiljanje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva zaradi odlaganja v namembni kraj, ki leži južno od 60° južne zemljepisne širine, je prepovedano.
4
+
- v državo, ki je pogodbenica sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi (Sporazum AKP-ES iz Cotonouja) in ki ni država članica EU; ali
5
−
(5) Radioaktivni odpadki, izrabljeno gorivo ter jedrske in radioaktivne snovi se pošiljajo v embalaži, kot jo določajo predpisi s področja prevoza nevarnega blaga.
5
+
- v tretjo državo, ki nima upravnih in tehničnih zmogljivosti ter upravne strukture za varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom, kakor je navedeno v skupni konvenciji o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki.
+
6
+
(3) Izdaja dovoljenja ali soglasja iz prvega odstavka tega člena ne vpliva na siceršnjo odgovornost imetnika, prevoznika, lastnika ali prejemnika ali katerekoli druge osebe, udeležene pri prevozu pošiljke, glede sevalne ali jedrske varnosti po tem zakonu.
+
7
+
(4) Radioaktivni odpadki, izrabljeno gorivo ter jedrske in radioaktivne snovi se pošiljajo v embalaži, kot jo določajo predpisi s področja prevoza nevarnega blaga.
1
−
(1) Za vsako pošiljko radioaktivnih odpadkov, izrabljenega goriva, jedrskih ali radioaktivnih snovi mora uvoznik, izvoznik ali oseba, ki izvaja tranzit le-teh, zagotoviti poleg zavarovanja, kot ga določajo carinski predpisi, tudi finančna jamstva v višini, ki zagotavlja plačilo stroškov:
1
+
(1) Minister, pristojen za okolje, določi vsebino vloge v zvezi s pošiljanjem radioaktivnih odpadkov, izrabljenega goriva, jedrskih snovi in radioaktivnih snovi, načine obveščanja pristojnih upravnih organov in organov drugih držav, ravnanje pri večkratnih pošiljkah, način in roke poročanja o izvedenih pošiljkah, pogoje glede jedrske in sevalne varnosti in druge pogoje za vnos iz držav članic EU, iznos v države članice EU, uvoz, izvoz in tranzit. Minister, pristojen za okolje, določi tudi vire sevanja s pomembno aktivnostjo, za katere je treba pridobiti pred tranzitom dovoljenje.
2
−
- zavrnitve pošiljke od pristojnih organov države, v katero je bila namenjena, ali
2
+
(2) Minister, pristojen za okolje, lahko v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, s predpisom podrobneje uredi posamezna vprašanja, potrebna za izvrševanje pravnih aktov EU, ki urejajo pošiljanje radioaktivnih snovi na območju EU in veljajo na območju EU neposredno. 4.10 Intervencijski ukrepi
3
−
- za ravnanja, ki jih je odredilo ministrstvo, pristojno za okolje, če je ugotovilo, da za uvožene radioaktivne odpadke ali radioaktivne snovi ni zagotovljenega ravnanja po tem zakonu.
−
4
−
(2) Vlada določi višino in načine finančnega jamstva iz prvega odstavka tega člena.
−
5
−
(3) Minister, pristojen za okolje, določi način prijave v zvezi s pošiljanjem radioaktivnih odpadkov, izrabljenega goriva, jedrskih snovi in radioaktivnih snovi, načine obveščanja pristojnih ministrstev in organov drugih držav, ravnanje pri večkratnih pošiljkah, način in roke poročanja o izvedenih pošiljkah, pogoje glede jedrske in sevalne varnosti in druge pogoje za uvoz, izvoz in tranzit. Minister, pristojen za okolje, določi tudi vire sevanja s pomembno aktivnostjo, za katere je treba pridobiti pred tranzitom dovoljenje. 4.10 Intervencijski ukrepi
−
1
−
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega mora izdelati oceno ogroženosti v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, s katero se ugotavlja ali je potrebno načrtovanje intervencijskih ukrepov zunaj območja sevalnega ali jedrskega objekta. Če so potrebni taki ukrepi, mora upravljavec izdelati načrt zaščite in reševanja objekta, v nasprotnem primeru pa navodilo za ukrepanje ob izrednem dogodku.
1
+
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora izdelati oceno ogroženosti v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, s katero se ugotavlja ali je potrebno načrtovanje intervencijskih ukrepov zunaj območja sevalnega ali jedrskega objekta. Če so potrebni taki ukrepi, mora upravljavec izdelati načrt zaščite in reševanja objekta, v nasprotnem primeru pa navodilo za ukrepanje ob izrednem dogodku.
2
·
(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v načrtu zaščite in reševanja objekta prikazati razvrstitev verjetnih izrednih dogodkov na stopnje nevarnosti in glede na stopnjo nevarnosti izrednega dogodka načrtovati obseg intervencijskega ukrepanja.
2
·
(2) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora v načrtu zaščite in reševanja objekta prikazati razvrstitev verjetnih izrednih dogodkov na stopnje nevarnosti in glede na stopnjo nevarnosti izrednega dogodka načrtovati obseg intervencijskega ukrepanja.
3
·
(3) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora na podlagi razvrstitve verjetnih izrednih dogodkov izvajati ali zagotoviti izvajanje preventivnih zaščitnih ukrepov, na primer zagotoviti in obnavljati zaloge tablet kalijevega jodida za potrebe izvajanja intervencijskega ukrepa jodne profilakse.
3
·
(3) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora na podlagi razvrstitve verjetnih izrednih dogodkov izvajati ali zagotoviti izvajanje preventivnih zaščitnih ukrepov, na primer zagotoviti in obnavljati zaloge tablet kalijevega jodida za potrebe izvajanja intervencijskega ukrepa jodne profilakse.
4
−
(4) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora na podlagi razvrstitve verjetnih izrednih dogodkov zagotoviti tehnične in druge pogoje , da se med izrednim dogodkom zagotovi ocenjevanje posledic izrednega dogodka in odločanje o obsegu potrebnih intervencijskih ukrepov. Usposobljenost upravljavca za izdelavo ocen in odločitev iz prejšnjega stavka se prikaže v varnostnem poročilu.
4
+
(4) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora na podlagi razvrstitve verjetnih izrednih dogodkov zagotoviti tehnične in druge pogoje (na primer usposobljene ekipe za izvajanje radioloških meritev), da se med izrednim dogodkom zagotovi ocenjevanje posledic izrednega dogodka in odločanje o obsegu potrebnih intervencijskih ukrepov. Usposobljenost upravljavca za izdelavo ocen in odločitev iz prejšnjega stavka se prikaže v varnostnem poročilu.
1
−
Pri izdelavi načrtov za zaščito in reševanje in pri izvajanju načrtovanih intervencijskih ukrepov je treba zagotoviti:
1
+
Pri izdelavi načrtov za zaščito in reševanje objekta in pri izvajanju načrtovanih intervencijskih ukrepov je treba zagotoviti:
2
·
- da zaradi intervencije zmanjšana škoda za zdravje ljudi upraviči stroške in škodo, ki jih povzročijo intervencijski ukrepi,
2
·
- da zaradi intervencije zmanjšana škoda za zdravje ljudi upraviči stroške in škodo, ki jih povzročijo intervencijski ukrepi,
3
·
- da so način, obseg in trajanje intervencijskih ukrepov optimizirani tako, da je zmanjšanje škode za zdravje ljudi čim večje v primerjavi s povečano škodo zaradi izvajanja intervencijskih ukrepov,
3
·
- da so način, obseg in trajanje intervencijskih ukrepov optimizirani tako, da je zmanjšanje škode za zdravje ljudi čim večje v primerjavi s povečano škodo zaradi izvajanja intervencijskih ukrepov,
4
·
- upoštevanje predpisanih mejnih doz za interventno izpostavljenost in intervencijskih nivojev.
4
·
- upoštevanje predpisanih mejnih doz za interventno izpostavljenost in intervencijskih nivojev.
1
−
(1) Upravljavec sevalnega in jedrskega objekta mora posredovati nosilcem načrtovanja zaščite in reševanja vse njemu dostopne tehnične podatke o viru sevanja in podatke iz varnostnega poročila, ki se jih rabi pri izdelavi državnega in lokalnega načrta zaščite in reševanja.
1
+
(1) Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti z visoko aktivnim virom sevanja mora sporočiti nosilcem načrtovanja zaščite in reševanja vse njemu dostopne tehnične podatke o viru sevanja, podatke iz varnostnega poročila in obratovalne podatke, ki so potrebni za pripravo in izvajanje državnega in občinskega načrta zaščite in reševanja.
2
·
(2) Vlada določi:
2
·
(2) Vlada določi:
3
·
- intervencijske nivoje,
3
·
- intervencijske nivoje,
4
·
- mejne doze za interventno izpostavljenost delavcev, izpostavljenih zaradi izvajanja intervencijskih ukrepov,
4
·
- mejne doze za interventno izpostavljenost delavcev, izpostavljenih zaradi izvajanja intervencijskih ukrepov,
5
−
- merila za določitev območja načrtovanja intervencijskih ukrepov glede na razred izrednih dogodkov,
5
+
- merila za določitev območja načrtovanja intervencijskih ukrepov glede na stopnjo nevarnosti izrednih dogodkov,
6
−
- obseg in pogoje izvajanja monitoringa radioaktivne kontaminacije, varstva posameznikov pred sevanji in zdravstvenega nadzora,
6
+
- druge pogoje načrtovanja in izvajanja intervencijskih ukrepov v zvezi z intervencijskimi nivoji,
7
−
- druge pogoje načrtovanja in izvajanja intervencijskih ukrepov v zvezi z intervencijskimi nivoji.
7
+
- merila za določitev višine nadomestila oziroma dajatve zaradi načrtovanja in izvajanja intervencijskih ukrepov, način odmere, obračunavanja in plačevanja nadomestil oziroma dajatev ter začetek in konec prejemanja nadomestil oziroma dajatev.
8
·
(3) Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za načrtovanje intervencijskih ukrepov, kadar uporabnik vira sevanja ni določljiv ali če povzročitelj ni na ozemlju Republike Slovenije.
8
·
(3) Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za načrtovanje intervencijskih ukrepov, kadar uporabnik vira sevanja ni določljiv ali če povzročitelj ni na ozemlju Republike Slovenije.
9
−
(4) Minister, pristojen za okolje, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, določi za posamezno vrsto virov sevanja način upoštevanja intervencijskih nivojev pri pripravi načrtov zaščite in reševanja.
9
+
(4) Pri merilih za določitev višine nadomestila oziroma dajatve iz zadnje alinee drugega odstavka tega člena se upošteva:
+
10
+
- površina območja načrtovanja intervencijskih ukrepov okoli jedrskega objekta ter površina območja občin, ki segajo v območje načrtovanja intervencijskih ukrepov,
+
11
+
- število prebivalcev občine s stalnim prebivališčem na območju načrtovanja intervencijskih ukrepov,
+
12
+
- status jedrskega objekta ter s tem povezane določene intervencijske ukrepe iz načrta zaščite in reševanja objekta iz 107. člena tega zakona.
1
−
(1) Upravljavec objekta mora vzdrževati pripravljenost na izredni dogodek in v primeru izrednega dogodka izvajati intervencijske ukrepe po načrtu zaščite in reševanja objekta in izvajati ukrepe, ki se nanj nanašajo v državnih in lokalnih načrtih zaščite in reševanja.
1
+
(1) Upravljavec objekta mora vzdrževati pripravljenost na izredni dogodek in v primeru izrednega dogodka izvajati intervencijske ukrepe po načrtu zaščite in reševanja objekta in izvajati ukrepe, ki se nanj nanašajo v državnih in občinskih načrtih zaščite in reševanja.
2
−
(2) Minister, pristojen za okolje, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, podrobneje določi dodatne vsebine načrtov zaščite in reševanja s področja jedrske varnosti za sevalne in jedrske objekte.
2
+
(2) Minister, pristojen za okolje, v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, podrobneje določi dodatne vsebine načrtov zaščite in reševanja s področja jedrske in sevalne varnosti za sevalne in jedrske objekte.
1
−
(1) Upravljavec objekta ter nosilci izvajanja ukrepov po lokalnem in državnem načrtu zaščite in reševanja morajo o pomembnih dejstvih iz načrtov zaščite in reševanja redno obveščati javnost.
1
+
(1) Upravljavec objekta ter nosilci izvajanja ukrepov po občinskem in državnem načrtu zaščite in reševanja morajo o pomembnih dejstvih iz načrtov zaščite in reševanja redno obveščati javnost.
2
−
(2) V primeru izrednega dogodka po tem zakonu mora upravljavec objekta zagotoviti, da je o dogodku v najkrajšem možnem času obveščen organ, ki je izdal dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, in drugi pristojni organi po predpisih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki nemudoma obvestijo prebivalstvo na prizadetem območju o pomembnih dejstvih glede izrednega dogodka.
2
+
(2) V primeru izrednega dogodka po tem zakonu mora upravljavec objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti zagotoviti, da je o dogodku v najkrajšem možnem času obveščen organ, ki je izdal dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, in drugi pristojni organi po predpisih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki nemudoma obvestijo prebivalstvo na prizadetem območju o pomembnih dejstvih glede izrednega dogodka.
3
−
(3) Če gre za prevoz jedrskih snovi, radioaktivnih snovi, izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov ima dolžnost obveščanja po prejšnjem odstavku prevoznik .
3
+
(3) Če gre za prevoz jedrskih snovi, radioaktivnih snovi, izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov ima dolžnost obveščanja po prejšnjem odstavku prevoznik ali organizator prevoza.
4
·
(4) Za način in obseg obveščanja splošne javnosti, prebivalstva na prizadetem območju in pristojnih ministrstev in organov po tem členu ter za postopek rednega pregledovanja in potrjevanja obvestil javnosti o pomembnih dejstvih iz načrtov zaščite in reševanja se uporabljajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
4
·
(4) Za način in obseg obveščanja splošne javnosti, prebivalstva na prizadetem območju in pristojnih ministrstev in organov po tem členu ter za postopek rednega pregledovanja in potrjevanja obvestil javnosti o pomembnih dejstvih iz načrtov zaščite in reševanja se uporabljajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
1
−
(1) V primeru izrednega dogodka, za katerega je verjetno, da bi lahko povzročil škodo za zdravje ljudi na ozemlju drugih držav, mora ministrstvo, pristojno za okolje, zagotoviti obveščanje skladno z mednarodnimi sporazumi.
1
+
(1) V primeru izrednega dogodka, za katerega je verjetno, da bi lahko povzročil škodo za zdravje ljudi na ozemlju drugih držav, mora organ, pristojen za jedrsko varnost, zagotoviti obveščanje skladno z mednarodnimi sporazumi.
2
·
(2) O sprejemanju pomoči tujih držav in Mednarodne agencije za atomsko energijo ter o dajanju pomoči tujim državam v primeru izrednih dogodkov odloči vlada.
2
·
(2) O sprejemanju pomoči tujih držav in Mednarodne agencije za atomsko energijo ter o dajanju pomoči tujim državam v primeru izrednih dogodkov odloči vlada.
3
·
5. IZDAJA, PODALJŠANJE, SPREMEMBE, ODVZEM IN PRENEHANJE VELJAVNOSTI DOVOLJENJ 5.1 Izdaja in podaljšanje dovoljenja
3
·
5. IZDAJA, PODALJŠANJE, SPREMEMBE, ODVZEM IN PRENEHANJE VELJAVNOSTI DOVOLJENJ 5.1 Izdaja in podaljšanje dovoljenja
1
·
(1) Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti iz 11. člena tega zakona mora vsebovati:
1
·
(1) Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti iz 11. člena tega zakona mora vsebovati:
2
·
- podatke o imetniku dovoljenja,
2
·
- podatke o imetniku dovoljenja,
3
−
- natančen opis izvajanja sevalne dejavnosti,
3
+
- natančen opis sevalne dejavnosti,
4
−
- rok, v katerem se mora začeti izvajati sevalna dejavnost,
−
5
·
- čas veljavnosti dovoljenja,
4
·
- čas veljavnosti dovoljenja,
6
·
- ukrepe, ki jih mora imetnik dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti izvršiti po prenehanju veljavnosti dovoljenja,
5
·
- ukrepe, ki jih mora imetnik dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti izvršiti po prenehanju veljavnosti dovoljenja,
7
−
- roke in pogoje za ponoven pregled ocene varstva pred sevanji izpostavljenih delavcev,
6
+
- druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik dovoljenja skladno s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
8
−
- druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik dovoljenja, skladno s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
7
+
(2) Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti z viri, za katerih uporabo v skladu s 13. členom tega zakona zadošča vpis v register virov sevanja, mora poleg vsebin iz prejšnjega odstavka vsebovati tudi:
9
−
(2) Dovoljenje za uporabo vira sevanja iz 13. člena tega zakona mora vsebovati:
8
+
- način uporabe virov sevanj,
+
9
+
- omejitve glede števila, aktivnosti in vrst virov sevanja, ki jih lahko uporablja,
+
10
+
- obveznosti glede tehničnih pregledov in vzdrževanja virov sevanja.
+
11
+
(3) Dovoljenje za uporabo vira sevanja iz 13. člena tega zakona mora vsebovati:
10
·
- podatke o imetniku dovoljenja,
12
·
- podatke o imetniku dovoljenja,
11
−
- natančen opis vrste, velikosti ter namena uporabe vira sevanja, in evidenčne oznake iz registra vira sevanja,
13
+
- natančen opis vrste, namena uporabe vira sevanja, in evidenčne oznake iz registra vira sevanja,
12
·
- čas veljavnosti dovoljenja,
14
·
- čas veljavnosti dovoljenja,
13
·
- način uporabe vira sevanja,
15
·
- način uporabe vira sevanja,
14
·
- obveznosti glede tehničnih pregledov in vzdrževanja vira sevanja,
16
·
- obveznosti glede tehničnih pregledov in vzdrževanja vira sevanja,
15
−
- ukrepe, ki jih mora imetnik dovoljenja za obratovanje izvršiti po prenehanju veljavnosti dovoljenja,
17
+
- ukrepe, ki jih mora imetnik dovoljenja izvršiti po prenehanju veljavnosti dovoljenja,
16
·
- druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik dovoljenja, skladno s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
18
·
- druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik dovoljenja, skladno s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
17
−
(3) Dovoljenje za obratovanje objekta, zaključek razgradnje objekta ali zaprtje odlagališča iz 79. člena tega zakona mora vsebovati:
19
+
(4) Dovoljenje za obratovanje objekta iz 79. člena tega zakona mora vsebovati:
18
·
- podatke o upravljavcu objekta,
20
·
- podatke o upravljavcu objekta,
19
·
- natančen opis vrste, velikosti ter namena uporabe objekta in evidenčne oznake iz registra sevalnih in jedrskih objektov,
21
·
- natančen opis vrste, velikosti ter namena uporabe objekta in evidenčne oznake iz registra sevalnih in jedrskih objektov,
20
·
- čas veljavnosti dovoljenja,
22
·
- čas veljavnosti dovoljenja,
21
·
- obratovalne pogoje in omejitve iz varnostnega poročila,
23
·
- obratovalne pogoje in omejitve iz varnostnega poročila,
22
·
- obveznosti v zvezi z občasnimi varnostnimi pregledi,
24
·
- obveznosti v zvezi z občasnimi varnostnimi pregledi,
23
·
- ukrepe, ki jih mora imetnik dovoljenja izvršiti po prenehanju veljavnosti dovoljenja,
25
·
- ukrepe, ki jih mora imetnik dovoljenja izvršiti po prenehanju veljavnosti dovoljenja,
24
−
- način uporabe sredstev finančnih jamstev,
26
+
- dokazila o ustreznosti zagotavljanja finančnih sredstev, višine in oblike jamstev ter načina uveljavljanja jamstev,
25
−
- roke in pogoje za ponoven pregled ocene varstva pred sevanji izpostavljenih delavcev in načrta ukrepov zaščite in reševanja,
27
+
- roke in pogoje za ponoven pregled načrta ukrepov zaščite in reševanja,
26
·
- druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik dovoljenja, skladno s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
28
·
- druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik dovoljenja, skladno s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
+
29
+
(5) Odločba o statusu objekta iz 56. in 99. člena tega zakona mora vsebovati:
+
30
+
- podatke o investitorju ali upravljavcu objekta,
+
31
+
- opis vrste, velikosti in namena uporabe objekta,
+
32
+
- pričakovano obratovalno dobo ali dobo vzdrževanja objekta,
+
33
+
- evidenčno oznako iz registra sevalnih in jedrskih objektov,
+
34
+
- grafično situacijo objekta z vrisanimi mejami lokacije objekta in območja omejene rabe prostora zaradi izvajanja ukrepov sevalne in jedrske varnosti,
+
35
+
- koordinate oglišč poligonov, ki omejujejo območje objekta in območje omejene rabe prostora.
+
36
+
(6) Imetnik dovoljenja mora vsako spremembo svojih podatkov nemudoma sporočiti organu, ki je izdal dovoljenje, kot podlago za spremembo dovoljenja po drugem odstavku 112. člena.
1
−
(1) Dovoljenje iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje) izda organ, ki je pristojen za zadevo po tem zakonu, za čas največ 10 let, razen če gre za dovoljenje za zaključek razgradnje objekta ali za zaprtje odlagališča.
1
+
(1) Dovoljenje iz prvega do četrtega odstavka prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje) izda organ, ki je pristojen za zadevo po tem zakonu, za čas največ 10 let, razen če gre za dovoljenje za zaključek razgradnje objekta ali za zaprtje odlagališča.
2
·
(2) Merila za določitev časa veljavnosti posameznega dovoljenja iz prejšnjega odstavka določi vlada in pri tem upošteva predvsem tehnološko dobo naprav ali objektov in čas, v katerem se pričakuje, da se bo za enako uporabo virov sevanja zaradi tehnoloških izboljšav jedrska oziroma sevalna varnost bistveno izboljšala.
2
·
(2) Merila za določitev časa veljavnosti posameznega dovoljenja iz prejšnjega odstavka določi vlada in pri tem upošteva predvsem tehnološko dobo naprav ali objektov in čas, v katerem se pričakuje, da se bo za enako uporabo virov sevanja zaradi tehnoloških izboljšav jedrska oziroma sevalna varnost bistveno izboljšala.
3
·
(3) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se lahko na podlagi vloge imetnika podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku veljavnosti dovoljenja predpisani za njegovo pridobitev.
3
·
(3) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se lahko na podlagi vloge imetnika podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku veljavnosti dovoljenja predpisani za njegovo pridobitev.
4
·
(4) Za postopek podaljšanja dovoljenja iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe, ki so s tem zakonom določene za njegovo izdajo. 5.2 Sprememba dovoljenja
4
·
(4) Za postopek podaljšanja dovoljenja iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe, ki so s tem zakonom določene za njegovo izdajo. 5.2 Sprememba dovoljenja
1
−
(1) Dovoljenje lahko spremeni na predlog njegovega imetnika ali po uradni dolžnosti.
1
+
(1) Dovoljenje se lahko spremeni na predlog njegovega imetnika ali po uradni dolžnosti.
2
−
(2) Predlogu imetnika dovoljenja za spremembo dovoljenja mora biti poleg sestavin, ki so zahtevane za vlogo za izdajo dovoljenja, priloženo tudi predlog, v katerem delu naj se dovoljenje spremeni.
2
+
(2) Predlogu imetnika dovoljenja za spremembo dovoljenja mora biti poleg sestavin, ki so zahtevane za vlogo za izdajo dovoljenja, priložen tudi predlog, v katerem delu naj se dovoljenje spremeni.
3
·
(3) Kadar se postopek za spremembo dovoljenja začne po uradni dolžnosti, je treba o tem in o razlogih za začetek postopka nemudoma obvestiti imetnika dovoljenja.
3
·
(3) Kadar se postopek za spremembo dovoljenja začne po uradni dolžnosti, je treba o tem in o razlogih za začetek postopka nemudoma obvestiti imetnika dovoljenja.
4
·
(4) Dovoljenje se po uradni dolžnosti spremeni:
4
·
(4) Dovoljenje se po uradni dolžnosti spremeni:
5
·
- če se spremenijo predpisani pogoji jedrske varnosti ali varstva pred sevanji,
5
·
- če se spremenijo predpisani pogoji jedrske varnosti ali varstva pred sevanji,
6
·
- če to zahteva varstvo okolja ali življenja ali zdravja ljudi v javno korist,
6
·
- če to zahteva varstvo okolja ali življenja ali zdravja ljudi v javno korist,
7
·
- če je zaradi zunanjih vplivov ali naravnih pojavov ogrožen vir sevanja tako, da je bistveno zmanjšana jedrska ali sevalna varnost.
7
·
- če je zaradi zunanjih vplivov ali naravnih pojavov ogrožen vir sevanja tako, da je bistveno zmanjšana jedrska ali sevalna varnost.
8
·
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka se izda novo dovoljenje, v katerem se lahko določi tudi obseg in rok prilagoditve novim predpisanim pogojem jedrske varnosti ali varstva pred sevanji.
8
·
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka se izda novo dovoljenje, v katerem se lahko določi tudi obseg in rok prilagoditve novim predpisanim pogojem jedrske varnosti ali varstva pred sevanji.
9
·
(6) V primerih iz četrtega odstavka tega člena lahko pristojni organ iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, skladno z določbami 114. člena tega zakona:
9
·
(6) V primerih iz četrtega odstavka tega člena lahko pristojni organ iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, skladno z določbami 114. člena tega zakona:
10
·
- dovoljenje tudi odvzame, če gre za dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti ali za dovoljenje za uporabo vira sevanja, ali
10
·
- dovoljenje tudi odvzame, če gre za dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti ali za dovoljenje za uporabo vira sevanja, ali
11
·
- odredi zaustavitev obratovanja objekta, če gre za sevalni objekt ali jedrski objekt.
11
·
- odredi zaustavitev obratovanja objekta, če gre za sevalni objekt ali jedrski objekt.
1
−
(1) Kadar se postopek za odvzem dovoljenja začne po uradni dolžnosti, mora organ, ki je pristojen za izdajo dovoljenja po tem zakonu, o tem in o razlogih za začetek postopka nemudoma obvestiti imetnika dovoljenja.
1
+
(1) Kadar se postopek za odvzem dovoljenja iz prvega do tretjega odstavka 110. člena tega zakona začne po uradni dolžnosti, mora organ, ki je pristojen za izdajo dovoljenja po tem zakonu, o tem in o razlogih za začetek postopka nemudoma obvestiti imetnika dovoljenja.
2
·
(2) Pristojni organ odvzame dovoljenje na predlog pristojnega inšpektorja, če iz predloga sledi, da niso izpolnjeni predpisani pogoji jedrske varnosti ali varstva pred sevanji, imetnik pa jih ni zagotovil v razumnem roku kljub zahtevi inšpektorja po odpravi pomanjkljivosti.
2
·
(2) Pristojni organ odvzame dovoljenje na predlog pristojnega inšpektorja, če iz predloga sledi, da niso izpolnjeni predpisani pogoji jedrske varnosti ali varstva pred sevanji, imetnik pa jih ni zagotovil v razumnem roku kljub zahtevi inšpektorja po odpravi pomanjkljivosti.
1
·
(1) Kadar se postopek za odreditev zaustavitve obratovanja sevalnega objekta ali jedrskega objekta začne po uradni dolžnosti ali na predlog pristojnega inšpektorja, je organ, pristojen za jedrsko varnost, dolžno o tem in o razlogih za začetek postopka, nemudoma obvestiti imetnika dovoljenja.
1
·
(1) Kadar se postopek za odreditev zaustavitve obratovanja sevalnega objekta ali jedrskega objekta začne po uradni dolžnosti ali na predlog pristojnega inšpektorja, je organ, pristojen za jedrsko varnost, dolžno o tem in o razlogih za začetek postopka, nemudoma obvestiti imetnika dovoljenja.
2
−
(3) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odredi zaustavitev obratovanja sevalnega objekta ali jedrskega objekta po uradni dolžnosti, če je imetnik dovoljenja za obratovanje objekta začel z vzdrževalnimi deli, preskušanjem ali uvajanjem sprememb iz 83. člena tega zakona, ki so pomembne za sevalno ali jedrsko varnost objekta, ne da bi organ, pristojen za jedrsko varnost, to predhodno odobril
2
+
(2) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odredi zaustavitev obratovanja sevalnega objekta ali jedrskega objekta na predlog pristojnega inšpektorja, če iz predloga sledi, da niso izpolnjeni predpisani pogoji sevalne ali jedrske varnosti, imetnik dovoljenja pa jih ni zagotovil v razumnem roku kljub zahtevi inšpektorja po odpravi pomanjkljivosti.
3
·
(3) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odredi zaustavitev obratovanja sevalnega objekta ali jedrskega objekta po uradni dolžnosti, če je imetnik dovoljenja za obratovanje objekta začel z vzdrževalnimi deli, preskušanjem ali uvajanjem sprememb iz 83. člena tega zakona, ki so pomembne za sevalno ali jedrsko varnost objekta, ne da bi organ, pristojen za jedrsko varnost, to predhodno odobril.
3
·
(3) Organ, pristojen za jedrsko varnost, odredi zaustavitev obratovanja sevalnega objekta ali jedrskega objekta po uradni dolžnosti, če je imetnik dovoljenja za obratovanje objekta začel z vzdrževalnimi deli, preskušanjem ali uvajanjem sprememb iz 83. člena tega zakona, ki so pomembne za sevalno ali jedrsko varnost objekta, ne da bi organ, pristojen za jedrsko varnost, to predhodno odobril.
1
−
(1) Odvzem dovoljenja po uradni dolžnosti in odreditev zaustavitve obratovanja objekta iz prejšnjega člena učinkujeta od dneva dokončnosti odločbe, s katero je bilo dovoljenje odvzeto oziroma zaustavitev obratovanja odrejena.
1
+
(1) Odvzem dovoljenja po uradni dolžnosti iz 114. člena tega zakona in odreditev zaustavitve obratovanja objekta iz prejšnjega člena učinkujeta od dneva dokončnosti odločbe, s katero je bilo dovoljenje odvzeto oziroma zaustavitev obratovanja odrejena.
2
·
(2) Proti odločbi iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.
2
·
(2) Proti odločbi iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.
3
·
(3) V primerih kršitev svojih obveznosti, katerih posledica je odvzem dovoljenja po uradni dolžnosti ali odreditev zaustavitve obratovanja, je imetnik dovoljenja odškodninsko odgovoren. 5.4 Prenehanje dovoljenja
3
·
(3) V primerih kršitev svojih obveznosti, katerih posledica je odvzem dovoljenja po uradni dolžnosti ali odreditev zaustavitve obratovanja, je imetnik dovoljenja odškodninsko odgovoren. 5.4 Prenehanje dovoljenja
1
·
(1) Dovoljenje preneha:
1
·
(1) Dovoljenje preneha:
2
−
- če imetnik ni začel izvajati sevalne dejavnosti, uporabljati vira sevanja ali obratovati z objektom v roku, določenem v dovoljenju,
2
+
- ko izteče rok, za katerega je bilo dovoljenje izdano, če se ne podaljša,
3
−
- ko izteče rok, za katerega je bilo dovoljenje za uporabo vira sevanja izdano, če se ne podaljša,
−
4
·
- zaradi stečaja ali likvidacije pravne osebe,
3
·
- zaradi stečaja ali likvidacije pravne osebe,
5
−
- če imetnik preneha izvajati sevalno dejavnost.
4
+
- če imetnik preneha izvajati sevalno dejavnost,
6
−
(2) V primerih iz tretje alinee prejšnjega odstavka izda ministrstvo, ki je izdalo dovoljenje, odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.
5
+
- če imetnik preneha uporabljati rentgensko napravo.
7
−
(3) V primerih iz četrte alinee prejšnjega odstavka izda ministrstvo, ki je izdalo dovoljenje, odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo, če je imetnik prenehanje izvajanja sevalne dejavnosti prijavil in izpolnil vse pogoje za prenehanje sevalne dejavnosti, predpisane po tem zakonu.
6
+
(2) V primerih iz druge alinee prejšnjega odstavka izda organ, ki je pristojen za izdajo dovoljenja, odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.
8
−
(4) Proti odločbi iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni pritožbe.
7
+
(3) V primerih iz tretje alinee prvega odstavka izda organ, ki je pristojen za izdajo dovoljenja, odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo, če je imetnik prenehanje izvajanja sevalne dejavnosti prijavil in izpolnil vse pogoje za prenehanje sevalne dejavnosti, predpisane po tem zakonu.
9
−
6. FIZIČNO VAROVANJE JEDRSKIH SNOVI IN JEDRSKIH OBJEKTOV
8
+
(4) Če po prenehanju uporabe rentgenske naprave imetnik to obdrži kot rezervo, organ, ki je pristojen za izdajo dovoljenja, v odločbi odredi zapečatenje rentgenske naprave.
+
9
+
(5) Proti odločbi iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni pritožbe.
+
10
+
(6) Pritožba zoper odločbo iz četrtega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.
+
11
+
6. FIZIČNO VAROVANJE JEDRSKIH OBJEKTOV TER JEDRSKIH IN RADIOAKTIVNIH SNOVI
1
−
(1) Upravljavec objekta, v katerem so jedrske snovi, in prevoznik jedrskih snovi morata zagotoviti izdelavo načrta fizičnega varovanja in izvajanje ukrepov fizičnega varovanja zaradi preprečevanja kaznivih dejanj, ki bi ogrozila jedrsko varnost ali omogočila širjenje jedrskega orožja ali nedovoljeno uporabo jedrskih snovi.
1
+
(1) Upravljavec objekta, v katerem so jedrske ali radioaktivne snovi, prevoznik ali organizator prevoza jedrskih snovi morajo zagotoviti izdelavo načrta fizičnega varovanja in izvajanje ukrepov fizičnega varovanja objektov ali snovi v skladu z načrtom.
2
−
(2) Če gre za jedrski objekt, se morajo ukrepi fizičnega varovanja zagotavljati od začetka gradnje do njegove razgradnje.
2
+
(2) Vlada določi radioaktivne snovi, za katere veljajo obveznosti upravljavca iz prejšnjega odstavka.
3
−
(3) Obseg fizičnega varovanja se določi na podlagi razvrstitve jedrskih snovi in njihove uporabe glede na možne učinke za jedrsko varnost ali širjenje jedrskega orožja in nedovoljeno uporabo jedrskih snovi v primeru kaznivih dejanj.
3
+
(3) Če gre za prevoz radioaktivnih snovi iz prejšnjega odstavka, se glede fizičnega varovanja upoštevajo določbe predpisov, ki urejajo prevoz nevarnega blaga, za določitev ogroženosti, ki jo je treba upoštevati pri izdelavi varnostnega načrta pri prevozu radioaktivnih snovi, pa tudi določbe 119. člena tega zakona.
4
−
(4) Obveznost fizičnega varovanja iz prvega odstavka tega člena velja tudi za upravljavca sevalnega objekta, če so v objektu viri sevanja s pomembno aktivnostjo.
4
+
(4) Če sta na isti lokaciji dva ali je več upravljavcev objektov iz prvega odstavka tega člena, lahko ti izdelajo enoten načrt fizičnega varovanja.
1
·
(1) Načrt fizičnega varovanja iz prvega odstavka prejšnjega člena potrdi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
1
·
(1) Načrt fizičnega varovanja iz prvega odstavka prejšnjega člena potrdi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
2
−
(2) K vlogi za potrditev načrta fizičnega varovanja iz prejšnjega odstavka mora upravljavec objekta, prevoznik jedrskih snovi priložiti soglasje pristojnega organa iz drugega odstavka 9. člena tega zakona.
2
+
(2) K vlogi za potrditev načrta fizičnega varovanja iz prejšnjega odstavka mora upravljavec objekta, prevoznik ali organizator prevoza jedrskih snovi priložiti soglasje pristojnega organa iz drugega odstavka 9. člena tega zakona.
3
·
(3) Če gre za sevalni ali jedrski objekt, se za pridobitev soglasja iz prejšnjega odstavka za spremembo načrta fizičnega varovanja smiselno uporabljajo določila 83. člena tega zakona.
3
·
(3) Če gre za sevalni ali jedrski objekt, se za pridobitev soglasja iz prejšnjega odstavka za spremembo načrta fizičnega varovanja smiselno uporabljajo določila 83. člena tega zakona.
4
·
(4) Načrtu fizičnega varovanja se stopnja tajnosti določi v skladu s predpisi o tajnih podatkih.
4
·
(4) Načrtu fizičnega varovanja se stopnja tajnosti določi v skladu s predpisi o tajnih podatkih.
5
−
(5) Vrsto in obseg fizičnega varovanja je treba v načrtu fizičnega varovanja določiti na podlagi ocene ogroženosti, razvrstitve jedrske snovi ter možnih učinkov in posledic zaradi zlorab.
5
+
(5) Vrsto in obseg fizičnega varovanja je treba v načrtu fizičnega varovanja določiti na podlagi ocene ogroženosti, razvrstitve jedrskih in radioaktivnih snovi ter možnih učinkov in posledic zaradi zlorab.
6
·
(6) Ocena ogroženosti se prvič izdela v fazi projektiranja jedrskega objekta ali pred namestitvijo radioaktivnih snovi v objekt in se nato vsako leto posodablja do odstranitve jedrskih in radioaktivnih snovi iz objekta ali ob nenadni spremembi varnostnih razmer. Ocena ogroženosti se izdela tudi za prevoz jedrskih in radioaktivnih snovi.
6
·
(6) Ocena ogroženosti se prvič izdela v fazi projektiranja jedrskega objekta ali pred namestitvijo radioaktivnih snovi v objekt in se nato vsako leto posodablja do odstranitve jedrskih in radioaktivnih snovi iz objekta ali ob nenadni spremembi varnostnih razmer. Ocena ogroženosti se izdela tudi za prevoz jedrskih in radioaktivnih snovi.
7
·
(7) Oceno ogroženosti iz prejšnjega odstavka izdela Policija na podlagi varnostno pomembnih podatkov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Obveščevalno varnostne službe ministrstva za obrambo, organa, pristojnega za jedrsko varnost, organa, pristojnega za varstvo pred sevanji, upravljavcev jedrskih objektov in imetnikov jedrskih ali radioaktivnih snovi, ter jo posreduje komisiji iz 119.b člena v predhodno mnenje. Oceni ogroženosti se stopnja tajnosti določi v skladu s predpisi o tajnih podatkih.
7
·
(7) Oceno ogroženosti iz prejšnjega odstavka izdela Policija na podlagi varnostno pomembnih podatkov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Obveščevalno varnostne službe ministrstva za obrambo, organa, pristojnega za jedrsko varnost, organa, pristojnega za varstvo pred sevanji, upravljavcev jedrskih objektov in imetnikov jedrskih ali radioaktivnih snovi, ter jo posreduje komisiji iz 119.b člena v predhodno mnenje. Oceni ogroženosti se stopnja tajnosti določi v skladu s predpisi o tajnih podatkih.
8
−
(8) Upravljavec objekta, prevoznik iz prvega odstavka prejšnjega člena, morajo sproti dopolnjevati načrt fizičnega varovanja glede na spremembo ocene ogroženosti. Vsako spremembo ali dopolnitev načrta fizičnega varovanja morajo posredovati v soglasje in potrditev v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.
8
+
(8) Upravljavec objekta, prevoznik ali organizator prevoza iz prvega odstavka prejšnjega člena, morajo sproti dopolnjevati načrt fizičnega varovanja glede na spremembo ocene ogroženosti. Vsako spremembo ali dopolnitev načrta fizičnega varovanja morajo posredovati v soglasje in potrditev v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.
+
1
+
(1) Za usklajevanje in spremljanje izvajanja nalog s področja fizičnega varovanja jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi vlada na predlog ministra, pristojnega za notranje zadeve, imenuje komisijo za fizično varovanje jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi (v nadaljnjem besedilu: komisija).
+
2
+
(2) Komisijo sestavljajo predstavniki ministrstev, drugih organov državne uprave in agencij, ki so zaradi svojega delovnega področja vključeni v fizično varovanje jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi, ter predstavniki upravljavcev jedrskih objektov.
+
3
+
(3) Pristojnosti komisije iz prvega odstavka tega člena so:
+
4
+
- dajanje mnenj in predlogov pri pripravi predpisov s področja fizičnega varovanja,
+
5
+
- dajanje mnenj o oceni ogroženosti,
+
6
+
- spremljanje in usklajevanje izvajanja ukrepov fizičnega varovanja,
+
7
+
- dajanje priporočil za izboljšanje ukrepov fizičnega varovanja.
+
8
+
(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, in ministrom, pristojnim za zdravje, s poslovnikom natančneje določi naloge komisije in način njenega delovanja.
1
·
(1) Za izvajanje fizičnega varovanja objektov iz prvega odstavka 118. člena tega zakona se poleg predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo zasebno varovanje, posest in nošenje orožja ter varovanje tajnih podatkov.
1
·
(1) Za izvajanje fizičnega varovanja objektov iz prvega odstavka 118. člena tega zakona se poleg predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo zasebno varovanje, posest in nošenje orožja ter varovanje tajnih podatkov.
2
·
(2) Upravljavec objekta iz prvega odstavka 118. člena mora izvajati fizično varovanje jedrskih objektov, jedrskih snovi ali radioaktivnih snovi v skladu s potrjenim načrtom fizičnega varovanja.
2
·
(2) Upravljavec objekta iz prvega odstavka 118. člena mora izvajati fizično varovanje jedrskih objektov, jedrskih snovi ali radioaktivnih snovi v skladu s potrjenim načrtom fizičnega varovanja.
3
·
(3) Za jedrski objekt mora upravljavec zagotavljati ukrepe fizičnega varovanja od začetka izgradnje do trajne odstranitve jedrskih snovi.
3
·
(3) Za jedrski objekt mora upravljavec zagotavljati ukrepe fizičnega varovanja od začetka izgradnje do trajne odstranitve jedrskih snovi.
4
·
(4) Fizično varovanje jedrskega objekta je treba izvajati na vstopu, izstopu, znotraj objekta in na varovanem območju.
4
·
(4) Fizično varovanje jedrskega objekta je treba izvajati na vstopu, izstopu, znotraj objekta in na varovanem območju.
5
−
(5) Upravljavec objekta iz prvega odstavka 118. člena tega zakona mora zaradi zagotavljanja varnosti preprečiti nenadzorovan dostop do objekta in do jedrskih ali radioaktivnih snovi. Za nadzor dostopa do objekta in jedrskih ali radioaktivnih snovi upravljavec lahko uporabi tehnična sredstva za registracijo vstopa in tehničnega varovanja ter izvaja druge ustrezne ukrepe iz načrta fizičnega varovanja. Če gre za jedrski objekt, upravljavec za nadzor dostopa uporabi sisteme tehničnega varovanja ali tehnična sredstva kot so: za nadzor vstopa in izstopa, za videonadzor, naprave in sredstva za protibombni pregled oseb, prtljage, tovora in prevoznih sredstev, sisteme protivlomnega varovanja, biometrične naprave za vstop in izstop, senzorske sisteme, sisteme fizičnih preprek, sredstva za kontrolo pristopnih in komunikacijskih poti, ter izvaja druge ustrezne ukrepe fizičnega varovanja. Upravljavec objekta podatke, pridobljene z biometričnim nadzorom hrani 2 leti, potem jih uniči.
5
+
(5) Upravljavec objekta iz prvega odstavka 118. člena tega zakona mora zaradi zagotavljanja varnosti preprečiti nenadzorovan dostop do objekta in do jedrskih ali radioaktivnih snovi. Za nadzor dostopa do objekta in jedrskih ali radioaktivnih snovi upravljavec lahko uporabi tehnična sredstva za registracijo vstopa in tehničnega varovanja ter izvaja druge ustrezne ukrepe iz načrta fizičnega varovanja. Če gre za jedrski objekt, upravljavec za nadzor dostopa uporabi sisteme tehničnega varovanja ali tehnična sredstva kot so: za nadzor vstopa in izstopa, za videonadzor, naprave in sredstva za protibombni pregled oseb, prtljage, tovora in prevoznih sredstev, sisteme protivlomnega varovanja, biometrične naprave za vstop in izstop, senzorske sisteme, sisteme fizičnih preprek, sredstva za kontrolo pristopnih in komunikacijskih poti, ter izvaja druge ustrezne ukrepe fizičnega varovanja. Upravljavec objekta podatke, pridobljene z biometričnim nadzorom hrani 5 let po zadnjem izstopu osebe, potem jih uniči.
6
−
(6) Upravljavec jedrskega objekta mora voditi za osebe, ki niso varnostno preverjene v skladu s 120. členom tega zakona, evidenco vstopa in gibanja v objektu. Evidenca vstopa in gibanja vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov prebivališča (država, kraj, ulica in hišna številka), vrsta in številka osebnega identifikacijskega dokumenta, spol, državljanstvo in razlog vstopa. Upravljavec mora iz varnostnih razlogov zagotoviti petletno varno hrambo podatkov iz evidence vstopov od dneva vstopa v objekt v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
6
+
(6) Upravljavec jedrskega objekta mora voditi za osebe, ki niso varnostno preverjene v skladu s 120. členom tega zakona, evidenco vstopa in gibanja v objektu. Evidenca vstopa in gibanja vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov prebivališča (država, kraj, ulica in hišna številka), vrsta in številka osebnega identifikacijskega dokumenta, spol, državljanstvo in razlog vstopa. Upravljavec mora iz varnostnih razlogov zagotoviti petletno varno hrambo podatkov iz evidence vstopov od dneva zadnjega izstopa iz objekta v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
7
·
(7) Osebi, ki zavrne posredovanje podatkov iz prejšnjega odstavka, se vstop v jedrski objekt ne dovoli.
7
·
(7) Osebi, ki zavrne posredovanje podatkov iz prejšnjega odstavka, se vstop v jedrski objekt ne dovoli.
8
·
(8) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi pri prevozu jedrskih snovi.
8
·
(8) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi pri prevozu jedrskih snovi.
1
−
(1) V nadzorovanem območju jedrskega objekta in v prostorih, v katerih je oprema, naprave ali dokumentacija pomembna za jedrsko varnost jedrskega objekta, lahko delajo samo delavci delodajalca in delavci zunanjega izvajalca, ki izpolnjujejo splošne pogoje, določene z zakonom in splošnimi akti delodajalca in za katere ne obstajajo varnostni zadržki. Varnostni zadržki se ugotavljajo z varnostnim preverjanjem, s katerim oseba pisno soglaša. Varnostno preverjanje opravi delodajalec.
1
+
(1) V kontroliranem objektu ali prostoru, fizično nadzorovanem objektu ali območju in vitalnem objektu ali območju jedrskega objekta lahko delajo samo osebe, ki izpolnjujejo splošne pogoje, določene z zakonom in splošnimi akti delodajalca, in za katere ne obstajajo varnostni zadržki. Varnostni zadržki se ugotavljajo z varnostnim preverjanjem.
2
−
(2) Ob pisnem soglasju za varnostno preverjanje oseba izpolni vprašalnik z naslednjimi podatki:
2
+
(2) Varnostno preverjanje opravi delodajalec, pri katerem se oseba zaposluje oziroma za katerega bo opravljala dela, in sicer pred začetkom dela v območju, objektu ali prostoru iz prejšnjega odstavka ali pri prevozu jedrskih snovi, nato pa vsakih pet let, dokler opravlja dela v tem objektu ali pri prevozu.
3
−
- ime in priimek, vključno s prejšnjimi,
3
+
(3) Pred začetkom dela in ves čas izvajanja dejavnosti delavcev zunanjega izvajalca v jedrskem objektu mora upravljavec pri zunanjem izvajalcu zagotoviti, da ima ta vzpostavljen sistem varnostnega preverjanja v skladu s tem zakonom in splošnimi akti upravljavca.
4
−
- datum in kraj rojstva,
−
5
−
- državljanstvo, vključno s prejšnjimi državljanstvi in dvojnimi državljanstvi,
−
6
−
- naslov prebivališča,
−
7
−
- trenutna zaposlitev in prejšnje zaposlitve,
−
8
−
- pravnomočne obsodbe zaradi naklepnih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti,
−
9
−
- o tekočem kazenskem postopku zaradi suma kaznivega dejanja, ki se ga preganja po uradni dolžnosti,
−
10
−
- odvisnost od alkohola, drog ali druge zasvojenosti,
−
11
−
- prejšnja varnostna preverjanja.
−
12
−
(3) Verodostojnost podatkov iz šeste in sedme alinee prejšnjega odstavka se dokazujejo s potrdili o nekaznovanosti, ki jih izda za izdajo teh potrdil pristojni organ, verodostojnost podatkov iz osme alinee prejšnjega odstavka pa z zdravniškim spričevalom. Če je delavec delodajalca ali delavec zunanjega izvajalca tujec, se dokazuje verodostojnost podatkov iz šeste in sedme alinee s potrdilom o nekaznovanosti po predpisih države, katere državljan je delavec.
−
13
−
(4) Delodajalec pridobi za varnostno preverjanje osebne podatke od upravljavcev naslednjih zbirk osebnih podatkov:
−
14
−
- centralnega registra prebivalstva (ime in priimek, vključno s prejšnjimi, datum in kraj rojstva, naslov prebivališča),
−
15
−
- evidence o izgubi državljanstva (prejšnja državljanstva),
−
16
−
- evidence za pridobitev državljanstva (državljanstvo, vključno z dvojnimi državljanstvi),
−
17
−
- evidence o državljanstvu, pridobljenem z naturalizacijo, o izgubi državljanstva zaradi odvzema, odpusta ali odreka (pridobitev državljanstva z naturalizacijo),
−
18
−
- davčnega registra (trenutna zaposlitev in prejšnje zaposlitve),
−
19
−
- kazenske evidence (obsodbe zaradi naklepnih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti),
−
20
−
- evidence o tekočih kazenskih postopkih (postopki zaradi suma kaznivega dejanja),
−
21
−
- registra oseb, odvisnih od alkohola (podatki o zdravljenju odvisnosti),
−
22
−
- evidence obravnave uživalcev drog (podatki o zdravstveni obravnavi),
−
23
−
- evidence varnostno preverjenih oseb (prejšnja varnostna preverjanja).
−
24
−
(5) Delodajalec lahko pridobi osebne podatke iz registra oseb, odvisnih od alkohola, in evidence obravnave uživalcev drog samo na podlagi pisne privolitve osebe, na katero se podatki nanašajo.
−
25
−
(6) Upravljavec zbirke osebnih podatkov iz četrtega odstavka tega člena posreduje osebne podatke na zahtevo delodajalca brezplačno.
−
26
−
(7) Delodajalec mora voditi evidenco vseh pridobljenih osebnih podatkov o delavcu iz tega člena in hraniti pridobljene osebne podatke pet let po prenehanju dela delavca v jedrskem objektu, in posredovati podatke iz evidence osebnih podatkov organom, pristojnim za nadzor nad fizičnim varovanjem jedrskega objekta, če to zahtevajo.
−
27
−
(8) Vlada podrobneje določi način pridobivanja osebnih podatkov od upravljavcev zbirk iz prejšnjega odstavka.
−
28
−
(9) Oseba, ki namerava delati v jedrskem objektu, mora s pisno izjavo potrditi, da je seznanjena s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo varovanje jedrskega objekta ter radioaktivnih snovi, in se zavezati, da omogoči delodajalcu varnostno preverjanje v skladu s tem členom. Če izjave ne podpiše, se ji delo v območju in prostorih iz prvega odstavka tega člena ne dovoli.
−
29
−
7. NEŠIRJENJE JEDRSKEGA OROŽJA IN VAROVANJE JEDRSKEGA BLAGA
−
1
−
izpostavljenih delavcev
−
2
−
, ali če izvaja dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine, odlagališča radioaktivnih odpadkov ali odlagališča izrabljenega goriva brez dovoljenja organa, pristojnega za jedrsko varnost.
Dosedanja 33. do 40. točka postanejo 34. do 41. točka.
V dosedanji 41. točki, ki postane 42. točka, se besedilo »obratovalnega monitoringa
−
3
−
, ali če izvaja dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine, odlagališča radioaktivnih odpadkov ali odlagališča izrabljenega goriva brez dovoljenja organa, pristojnega za jedrsko varnost.
Dosedanja 33. do 40. točka postanejo 34. do 41. točka.
V dosedanji 41. točki, ki postane 42. točka, se besedilo »obratovalnega monitoringa
3
+
obratovalnega, predobratovalnega ali poobratovalnega monitoringa
4
−
izpostavljenih delavcev
−
5
−
izpostavljenih delavcev
−
+
6
+
ali če vanj ni vključil varnostne kulture, nadzora nad dobavitelji opreme, izvajalci in pogodbenimi izvajalci ali postopkov za zagotavljanje vnosa ali vgradnje ustrezne opreme
+
7
+
izdelave in upoštevanja načrta optimizacije varstva pred sevanji
8
−
predpisanih
−
+
9
+
in izvajanje
10
−
četrtega
10
+
petega
11
−
četrti odstavek 120. člena
11
+
tretji odstavek 120.a člena
+
1
+
(1) Za varnostno preverjanje oseba, ki opravlja ali bo opravljala dela v območju, objektu ali prostoru iz prvega odstavka prejšnjega člena, izpolni vprašalnik z naslednjimi podatki:
+
2
+
- ime in priimek, vključno s spremembami osebnega imena,
+
3
+
- datum in kraj rojstva,
+
4
+
- državljanstvo, vključno s prejšnjimi državljanstvi in dvojnimi državljanstvi,
+
5
+
- naslov stalnega in začasnega prebivališča,
+
6
+
- trenutna zaposlitev in prejšnje zaposlitve,
+
7
+
- neizbrisane pravnomočne obsodbe zaradi kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti,
+
8
+
- neizbrisane pravnomočne odločbe ali sodbe o prekrških zoper javni red in mir z znaki nasilja ter prekrškov s področja proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ter orožjem,
+
9
+
- tekoči kazenski postopki zaradi suma kaznivega dejanja, ki se ga preganja po uradni dolžnosti,
+
10
+
- odvisnost od alkohola, drog ali druge zasvojenosti,
+
11
+
- članstvo v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo nacionalno varnost in vitalne interese Republike Slovenije, držav članic, političnih in obrambno-varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija,
+
12
+
- ali ima osebne stike s tujimi obveščevalnimi službami,
+
13
+
- da daje soglasje k izvedbi varnostnega preverjanja delodajalcu in upravljavcem jedrskih objektov.
+
14
+
(2) Navedba lažnih podatkov iz prejšnjega odstavka, podatki o tekočih kazenskih postopkih, pravnomočnih obsodbah in odločbah, odvisnostih in zasvojenostih, članstvo v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo nacionalno varnost in vitalne interese Republike Slovenije, držav članic političnih, obrambno-varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija, stiki s tujimi obveščevalnimi službami, pomenijo varnostni zadržek.
+
15
+
(3) Oseba iz prvega odstavka tega člena mora delodajalcu, ki je izvedel varnostno preverjanje, sporočiti vsako spremembo podatkov iz prvega odstavka tega člena, dokler zanj opravlja dela.
+
16
+
(4) Verodostojnost podatkov iz šeste do osme alinee prvega odstavka tega člena se dokazuje s potrdili o nekaznovanosti ali obstoju odprtih postopkov, ki jih izdajo pristojni organi, verodostojnost podatkov iz devete alinee prvega odstavka pa z zdravniškim spričevalom, ki ga poda pooblaščeni izvajalec zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev.
1
−
izpostavljenih delavcev
−
2
−
, ali če izvaja dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine, odlagališča radioaktivnih odpadkov ali odlagališča izrabljenega goriva brez dovoljenja organa, pristojnega za jedrsko varnost.
Dosedanja 33. do 40. točka postanejo 34. do 41. točka.
V dosedanji 41. točki, ki postane 42. točka, se besedilo »obratovalnega monitoringa
−
3
−
, ali če izvaja dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine, odlagališča radioaktivnih odpadkov ali odlagališča izrabljenega goriva brez dovoljenja organa, pristojnega za jedrsko varnost.
Dosedanja 33. do 40. točka postanejo 34. do 41. točka.
V dosedanji 41. točki, ki postane 42. točka, se besedilo »obratovalnega monitoringa
3
+
obratovalnega, predobratovalnega ali poobratovalnega monitoringa
4
−
izpostavljenih delavcev
−
5
−
izpostavljenih delavcev
−
+
6
+
ali če vanj ni vključil varnostne kulture, nadzora nad dobavitelji opreme, izvajalci in pogodbenimi izvajalci ali postopkov za zagotavljanje vnosa ali vgradnje ustrezne opreme
+
7
+
izdelave in upoštevanja načrta optimizacije varstva pred sevanji
8
−
predpisanih
−
+
9
+
in izvajanje
10
−
četrtega
10
+
petega
11
−
četrti odstavek 120. člena
11
+
tretji odstavek 120.a člena
+
1
+
(1) Delodajalec za namen varnostnega preverjanja pridobi osebne podatke osebe, ki opravlja ali bo opravljala dela v območju, objektu ali prostoru iz prvega odstavka 120. člena tega zakona, od naslednjih upravljavcev zbirk osebnih podatkov:
+
2
+
- pristojnega državnega organa o podatkih iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, stalno ali začasno prebivališče, država bivanja, naslov za vročanje, sprememba osebnega imena, podatki o izrednem dovoljenju z prebivanje tujca, serijska številka in vrsta dovoljenja, razlog in namen izdaje in obdobje veljavnosti in podatek o tem, ali dovoljenje za prebivanje velja ali je prenehalo veljati),
+
3
+
- pristojnega državnega organa, ki vodi kazensko evidenco o pravnomočnih obsodbah zaradi dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti,
+
4
+
- pristojnega državnega organa, ki vodi evidenco pravnomočnih odločb ali sodb o prekrških zoper javni red in mir z znaki nasilja ter prekrškov s področja proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ter orožja,
+
5
+
- pristojnega sodišča iz vpisnikov ali evidenc o tekočih kazenskih postopkih - postopki zaradi suma storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
+
6
+
- Policije - podatek o morebitnem varnostnem zadržku za dostop ali delo na jedrskem objektu, ki ga Policija ugotovi v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja organiziranost in delo Policije,
+
7
+
- Slovenske obveščevalne-varnostne agencije - podatek o morebitnem varnostnem zadržku iz desete in enajste alinee prvega odstavka prejšnjega člena.
+
8
+
(2) Delodajalec mora za pridobitev podatkov iz prejšnjega odstavka upravljavcem zbirk osebnih podatkov podati vlogo, ki mora vsebovati:
+
9
+
- naslov delodajalca,
+
10
+
- ime in priimek osebe, ki opravlja ali bo opravljala dela v jedrskem objektu,
+
11
+
- EMŠO, če ta ni dodeljen pa datum rojstva in spol osebe, ki opravlja ali bo opravljala dela v jedrskem objektu,
+
12
+
- stalno in začasno prebivališče osebe, ki opravlja ali bo opravljala dela v jedrskem objektu,
+
13
+
- državljanstvo osebe, ki opravlja ali bo opravljala dela v jedrskem objektu,
+
14
+
- naziv delovnega mesta,
+
15
+
- dokazilo, da delodajalec izvaja ali namerava izvajati dela pri upravljavcu jedrskega objekta,
+
16
+
- namen varnostnega preverjanja,
+
17
+
- kopijo podpisanega soglasja preverjane osebe za izvedbo varnostnega preverjanja,
+
18
+
- podpis odgovorne osebe, kraj in datum ter žig delodajalca.
+
19
+
(3) Če delodajalec pri varnostnem preverjanju zbira osebne in druge podatke o preverjani osebi, ki opravlja ali bo opravljala dela v območju, objektu ali prostoru iz prvega odstavka 120. člena tega zakona, iz že obstoječih zbirk podatkov, mu morajo organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona vodijo zbirke podatkov, na podlagi pisne ali s pisno obliko izenačene zahteve iz prejšnjega odstavka, poslati zahtevane osebne in druge podatke v roku 15 dni od prejete popolne vloge. Ob pošiljanju osebnih podatkov mora upravljavec navesti delodajalca, ki mu pošilja podatke, ustrezno oznako njegove zahteve in pravno podlago za pošiljanje.
+
20
+
(4) Policija in Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, ki opravljata varnostno preverjanje po tem zakonu, nista dolžni dati obrazložitev varnostnega zadržka delodajalcu.
+
1
+
(1) Delodajalec mora voditi evidenco iz 120.a in 120.b člena tega zakona o vseh pridobljenih osebnih podatkih osebe, ki opravlja ali bo opravljala dela v območju, objektu ali prostoru iz prvega odstavka 120. člena tega zakona, in hraniti pridobljene osebne podatke pet let po prenehanju dela osebe, ki je opravljala ali nameravala opravljati dela v takem območju, objektu ali prostoru, in poslati podatke iz evidence osebnih podatkov organom, pristojnim za nadzor nad fizičnim varovanjem jedrskega objekta, če to zahtevajo.
+
2
+
(2) Osebi, ki ne izjavi pisno, da je seznanjena s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo fizično varovanje jedrskega objekta, in delodajalcu ne da pisnega soglasja za varnostno preverjanje v skladu s 120.a in 120.b členom tega zakona, se delo v območju, objektu ali prostoru iz prvega odstavka 120. člena tega zakona ne dovoli.
+
1
+
(1) Če v časovnem intervalu med posameznimi varnostnimi preverjanji nastane utemeljen sum varnostnega zadržka iz drugega odstavka 120.a člena tega zakona, mora delodajalec, pri katerem je oseba zaposlena, oziroma tisti, za katerega oseba opravlja dela v jedrskem objektu, izvesti postopek vmesnega varnostnega preverjanja. Če je delodajalec zunanji izvajalec, mora o začetku vmesnega varnostnega preverjanja takoj obvestiti upravljavca jedrskega objekta.
+
2
+
(2) Če oseba, ki opravlja dela v območju, objektu ali prostoru iz prvega odstavka 120. člena tega zakona, odkloni vmesno preverjanje iz prejšnjega odstavka ali obdobno petletno varnostno preverjanje iz drugega odstavka 120. člena tega zakona, ne more več opravljati del v takem območju, objektu ali prostoru.
+
1
+
Določbe 120., 120.a, 120.b, 120.c in 120.d člena tega zakona se uporabljajo tudi za osebe, ki sodelujejo pri ravnanju z radioaktivnimi snovmi in pri fizičnem varovanju prevoza jedrskih snovi in pri prevozu jedrskih snovi.
+
1
+
(1) V območju, objektu ali prostoru iz prvega odstavka 120. člena tega zakona, pri ravnanju z radioaktivnimi snovmi in pri prevozu jedrskih snovi lahko delajo le tisti tuji državljani, ki so ustrezno varnostno preverjeni.
+
2
+
(2) Varnostno preverjanje tujega državljana obsega preveritev podatkov, ki so določeni s predpisi o varovanju tajnih podatkov za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti najmanj ZAUPNO v državi, katere državljan je oseba, ki opravlja ali bo opravljala dela v območju, objektu ali prostoru iz prvega odstavka 120. člena tega zakona, pri ravnanju z radioaktivnimi snovmi in pri prevozu jedrskih snovi, če s tem zakonom ni določeno drugače.
+
3
+
(3) Podatke o varnostnem preverjanju tujega državljana pridobi na podlagi zaprosila upravljavca objekta, v katerem so jedrske ali radioaktivne snovi, prevoznika ali organizatorja prevoza jedrskih snovi, v skladu z mednarodno pogodbo, ki jo je s tujo državo ali mednarodno organizacijo sklenila Republika Slovenija, in s predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo področje tajnih podatkov, nacionalni varnostni organ.
+
4
+
7. NEŠIRJENJE JEDRSKEGA OROŽJA IN VAROVANJE JEDRSKEGA BLAGA
1
·
(1) Zaradi nadzora nad možnimi zlorabami jedrskih snovi, vodi organ, pristojen za jedrsko varnost, centralno evidenco jedrskih snovi.
1
·
(1) Zaradi nadzora nad možnimi zlorabami jedrskih snovi, vodi organ, pristojen za jedrsko varnost, centralno evidenco jedrskih snovi.
2
·
(2) Centralno evidenco jedrskih snovi sestavljajo zbirke podatkov o jedrskih snoveh ter z njimi povezane zbirke listin.
2
·
(2) Centralno evidenco jedrskih snovi sestavljajo zbirke podatkov o jedrskih snoveh ter z njimi povezane zbirke listin.
3
·
(3) V centralno evidenco jedrskih snovi se vnašajo podatki iz evidenc jedrskih snovi, ki jih morajo voditi imetniki jedrskih snovi v skladu s pravnimi akti EU.
3
·
(3) V centralno evidenco jedrskih snovi se vnašajo podatki iz evidenc jedrskih snovi, ki jih morajo voditi imetniki jedrskih snovi v skladu s pravnimi akti EU.
4
−
(4) Podatki iz centralne evidence jedrskih snovi in z njimi povezane zbirke listin niso javni, razen zbirnih podatkov o vrsti in količini jedrskih snovi v državi.
4
+
(4) Podatki iz centralne evidence jedrskih snovi in iz evidenc jedrskih snovi imetnikov in z njimi povezane zbirke listin niso javni, razen zbirnih podatkov o vrsti in količini jedrskih snovi v državi.
5
·
(5) Do podatkov iz prejšnjega odstavka lahko dostopajo le pristojni uradniki organa, pristojnega za jedrsko varnost, in pristojni inšpektorji iz 138. člena tega zakona. Imetnik jedrskih snovi lahko dostopa do tistih podatkov iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na njegove jedrske snovi.
5
·
(5) Do podatkov iz prejšnjega odstavka lahko dostopajo le pristojni uradniki organa, pristojnega za jedrsko varnost, in pristojni inšpektorji iz 138. člena tega zakona. Imetnik jedrskih snovi lahko dostopa do tistih podatkov iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na njegove jedrske snovi.
6
·
(6) Imetnik jedrskih snovi mora zagotoviti varovanje jedrskih snovi in organizirati njihovo hranjenje po območjih materialnih bilanc in za vsako območje materialnih bilanc zase voditi evidenco jedrskih snovi.
6
·
(6) Imetnik jedrskih snovi mora zagotoviti varovanje jedrskih snovi in organizirati njihovo hranjenje po območjih materialnih bilanc in za vsako območje materialnih bilanc zase voditi evidenco jedrskih snovi.
7
·
(7) Imetnik jedrskih snovi mora zagotoviti nemoteno delovanje opreme za trajni nadzor varovanja in za vodenje evidence jedrskih snovi ob neposrednem inšpekcijskem pregledu mednarodnih organizacij iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
7
·
(7) Imetnik jedrskih snovi mora zagotoviti nemoteno delovanje opreme za trajni nadzor varovanja in za vodenje evidence jedrskih snovi ob neposrednem inšpekcijskem pregledu mednarodnih organizacij iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
8
·
(8) O vsaki izgubi nadzora nad jedrskimi snovmi ali odtujitvi mora imetnik jedrskih snovi takoj obvestiti policijo in organ, pristojen za jedrsko varnost, in izvesti vse, da ponovno vzpostavi celovit nadzor nad jedrskimi snovmi.
8
·
(8) O vsaki izgubi nadzora nad jedrskimi snovmi ali odtujitvi mora imetnik jedrskih snovi takoj obvestiti policijo in organ, pristojen za jedrsko varnost, in izvesti vse, da ponovno vzpostavi celovit nadzor nad jedrskimi snovmi.
9
·
(9) Vlada podrobneje določi seznam tistih jedrskih snovi, za katere veljajo določbe prejšnjih odstavkov tega člena, ter obveznosti imetnikov jedrskih snovi v zvezi z obveščanjem o jedrskih snoveh. Vlada določi tudi način določanja območij materialnih bilanc, način, obliko in obseg vodenja evidenc jedrskih snovi po posameznih območjih materialnih bilanc v objektu z jedrskimi snovmi, obliko notranjega nadzora nad prometom teh snovi, in način ter obliko prenosa podatkov o jedrskih snoveh v centralno evidenco jedrskih snovi.
9
·
(9) Vlada podrobneje določi seznam tistih jedrskih snovi, za katere veljajo določbe prejšnjih odstavkov tega člena, ter obveznosti imetnikov jedrskih snovi v zvezi z obveščanjem o jedrskih snoveh. Vlada določi tudi način določanja območij materialnih bilanc, način, obliko in obseg vodenja evidenc jedrskih snovi po posameznih območjih materialnih bilanc v objektu z jedrskimi snovmi, obliko notranjega nadzora nad prometom teh snovi, in način ter obliko prenosa podatkov o jedrskih snoveh v centralno evidenco jedrskih snovi.
10
·
8. SPREMLJANJE STANJA RADIOAKTIVNOSTI OKOLJA
10
·
8. SPREMLJANJE STANJA RADIOAKTIVNOSTI OKOLJA
+
1
+
(1) Zavezanci za monitoring radioaktivnosti okolja so organ, pristojen za jedrsko varnost, organ, pristojen za varstvo pred sevanji, in ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
+
2
+
(2) Zavezanec za obratovalni monitoring radioaktivnosti je upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta in izvajalec sevalne dejavnosti, ki ima dovoljenje za izpuščanje radioaktivne snovi v okolje.
+
3
+
(3) Zavezanci iz prejšnjih dveh odstavkov so tudi zavezanci za izredni monitoring radioaktivnosti ter za monitoring učinkov sanacijskih ukrepov, odrejenih v primeru izrednega dogodka.
1
·
(1) Monitoring radioaktivnosti okolja zagotavljajo:
1
·
(1) Monitoring radioaktivnosti okolja zagotavljajo:
2
−
- ministrstvo, pristojno za okolje, za zrak, vode in tla ter posameznih izdelkov,
2
+
- organ, pristojen za jedrsko varnost, za zrak, vode in tla ter posameznih izdelkov,
3
−
- ministrstvo, pristojno za zdravje, za živila in pitno vodo,
3
+
- organ, pristojen za varstvo pred sevanji, za živila in pitno vodo,
4
·
- ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, za krmo.
4
·
- ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, za krmo.
5
·
(2) Na podlagi rezultatov monitoringa radioaktivnosti okolja se:
5
·
(2) Na podlagi rezultatov monitoringa radioaktivnosti okolja se:
6
·
- ugotavljajo trendi izpostavljenosti prebivalstva zaradi radioaktivnosti okolja,
6
·
- ugotavljajo trendi izpostavljenosti prebivalstva zaradi radioaktivnosti okolja,
7
·
- zagotavlja pridobivanje podatkov za zgodnje ukrepanje v primeru nenadnega povečanja radioaktivnosti v okolju,
7
·
- zagotavlja pridobivanje podatkov za zgodnje ukrepanje v primeru nenadnega povečanja radioaktivnosti v okolju,
8
·
- izdela ocena prejete doze za prebivalstvo.
8
·
- izdela ocena prejete doze za prebivalstvo.
9
·
(3) Monitoring radioaktivnosti okolja obsega trajno in občasno merjenje:
9
·
(3) Monitoring radioaktivnosti okolja obsega trajno in občasno merjenje:
10
·
- radioaktivnosti v zunanjem zraku,
10
·
- radioaktivnosti v zunanjem zraku,
11
·
- zunanjega gama sevanja,
11
·
- zunanjega gama sevanja,
12
·
- vsebnosti radionuklidov v površinskih vodah in podzemnih voda,
12
·
- vsebnosti radionuklidov v površinskih vodah in podzemnih voda,
13
·
- radioaktivnosti tal ter padavin,
13
·
- radioaktivnosti tal ter padavin,
14
−
- radioaktivnosti krme, pitne vode, živil in posameznih izdelkov.
14
+
- radioaktivnosti krme, pitne vode, živil in posameznih izdelkov,
+
15
+
- radioaktivnosti pošiljk odpadnih kovin.
15
·
(4) Poročilo o monitoringu radioaktivnosti okolja vsebuje podatke o radioaktivnosti zraka, voda, tal, krme in posameznih izdelkov iz prejšnjega odstavka in podatke izrednega monitoringa v primeru povečane radioaktivne kontaminacije iz 90. člena tega zakona.
16
·
(4) Poročilo o monitoringu radioaktivnosti okolja vsebuje podatke o radioaktivnosti zraka, voda, tal, krme in posameznih izdelkov iz prejšnjega odstavka in podatke izrednega monitoringa v primeru povečane radioaktivne kontaminacije iz 90. člena tega zakona.
16
−
(5) Minister, pristojen za okolje, minister, pristojen za zdravje, in minister, pristojen za kmetijstvo, določijo zasnovo monitoringa radioaktivnosti okolja, pogoje za nosilce monitoringa, metodologijo za izvajanje meritev in vzorčenja ter merila za usposobljenost izvajalcev monitoringa, kakovost opreme, način rednega obveščanja javnosti ter obseg in način priprave in sprejema letnega programa izvajanja monitoringa.
17
+
(5) Minister, pristojen za okolje, minister, pristojen za zdravje, in minister, pristojen za kmetijstvo, določijo zasnovo monitoringa radioaktivnosti okolja, pogoje za pridobitev pooblastila za izvajalce monitoringa, metodologijo za izvajanje meritev in vzorčenja ter merila za usposobljenost izvajalcev monitoringa, kakovost opreme, način rednega obveščanja javnosti ter obseg in način priprave in sprejema letnega programa izvajanja monitoringa.
1
·
(1) Obratovalni monitoring radioaktivnosti je:
1
·
(1) Obratovalni monitoring radioaktivnosti je:
2
·
- emisijski monitoring radioaktivnosti sevalnega ali jedrskega objekta vključno z monitoringom dovoljenih izpustov odpadnih radioaktivnih snovi v okolje in
2
·
- emisijski monitoring radioaktivnosti sevalnega ali jedrskega objekta vključno z monitoringom dovoljenih izpustov odpadnih radioaktivnih snovi v okolje in
3
·
- imisijski monitoring radioaktivnosti ter monitoring radioaktivnosti živil in krme kot posledico obremenitev v okolju zaradi sevanja sevalnega ali jedrskega objekta.
3
·
- imisijski monitoring radioaktivnosti ter monitoring radioaktivnosti živil in krme kot posledico obremenitev v okolju zaradi sevanja sevalnega ali jedrskega objekta.
4
−
(2) Obratovalni monitoring radioaktivnosti mora zagotavljati upravljavec sevalnega objekta ali jedrskega objekta.
4
+
(2) Obratovalni monitoring radioaktivnosti mora zagotavljati upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta in izvajalec sevalne dejavnosti, ki ima dovoljenje za izpuščanje radioaktivne snovi v okolje.
5
−
(3) Upravljavec objekta iz prejšnjega odstavka mora opraviti tudi monitoring učinkov sanacijskih ukrepov, odrejenih v primeru izrednega dogodka.
5
+
(3) Investitor jedrskega ali sevalnega objekta mora na predlagani lokaciji izvajati monitoring (predobratovalni monitoring), s katerim se ugotovi začetno stanje radioaktivnosti okolja.
6
−
(4) Minister, pristojen za okolje, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše način in obseg obratovalnega monitoringa radioaktivnosti, metodologijo vzorčenja, merjenja in poročanja podatkov obratovalnega monitoringa radioaktivnosti, kakovost opreme ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci monitoringa po tem členu, in potrebne akreditive.
6
+
(4) Monitoring radioaktivnosti zaprtega odlagališča (poobratovalni monitoring) mora zagotavljati izvajalec državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki iz 95. člena tega zakona.
+
7
+
(5) Upravljavec objekta iz drugega odstavka tega člena mora opraviti tudi monitoring učinkov sanacijskih ukrepov, odrejenih v primeru izrednega dogodka.
+
8
+
(6) Minister, pristojen za okolje, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše način in obseg monitoringa radioaktivnosti, metodologijo vzorčenja, merjenja in poročanja podatkov monitoringa radioaktivnosti, kakovost opreme ter pogoje za pridobitev pooblastila za izvajalce monitoringa po tem členu, in potrebne akreditive.
7
·
9. SANACIJA POSLEDIC IZREDNEGA DOGODKA
9
·
9. SANACIJA POSLEDIC IZREDNEGA DOGODKA
1
·
(1) Sanacijo posledic izrednega dogodka odredi kot izjemni ukrep minister, pristojen za okolje, izvajalcu sevalne dejavnosti, ki uporablja vir sevanja ali upravlja objekt, zaradi katerega je nastal izredni dogodek.
1
·
(1) Sanacijo posledic izrednega dogodka odredi kot izjemni ukrep minister, pristojen za okolje, izvajalcu sevalne dejavnosti, ki uporablja vir sevanja ali upravlja objekt, zaradi katerega je nastal izredni dogodek.
2
·
(2) Sanacijo posledic opustitve predpisanega ravnanja z radioaktivnimi snovmi izreče kot izjemni ukrep minister, pristojen za okolje, izvajalcu sevalne dejavnosti, ki uporablja vir sevanja ali upravlja objekt, če prenehanje uporabe vira sevanja ali upravljanja objekta ni bilo izvedeno skladno s predpisi.
2
·
(2) Sanacijo posledic opustitve predpisanega ravnanja z radioaktivnimi snovmi izreče kot izjemni ukrep minister, pristojen za okolje, izvajalcu sevalne dejavnosti, ki uporablja vir sevanja ali upravlja objekt, če prenehanje uporabe vira sevanja ali upravljanja objekta ni bilo izvedeno skladno s predpisi.
3
·
(3) Če gre za vir sevanja, ki se ga uporablja v zdravstvu ali veterinarstvu in se ga ne uporablja v sevalnem objektu ali če gre za izredni dogodek pri radioloških posegih, odredi izjemna ukrepa iz prejšnjih odstavkov minister, pristojen za zdravje.
3
·
(3) Če gre za vir sevanja, ki se ga uporablja v zdravstvu ali veterinarstvu in se ga ne uporablja v sevalnem objektu ali če gre za izredni dogodek pri radioloških posegih, odredi izjemna ukrepa iz prejšnjih odstavkov minister, pristojen za zdravje.
4
−
(4) Minister, pristojen za okolje, odredi izjemni ukrep na podlagi predloga upravnega organa iz prvega odstavka 138. člena tega zakona, minister, pristojen za zdravje, pa na podlagi predloga upravnega organa iz drugega odstavka 138. člena tega zakona.
4
+
(4) Minister, pristojen za okolje, odredi izjemni ukrep na podlagi predloga organa, pristojnega za jedrsko varnost, minister, pristojen za zdravje, pa na podlagi predloga organa, pristojnega za varstvo pred sevanji.
1
−
(1) Če upravljavec objekta ali uporabnik vira sevanja zaradi stečaja, likvidacije ali drugega razloga ne more zagotoviti izvedbe odrejene sanacije posledic izrednega dogodka ali posledic opustitve predpisanega ravnanja z radioaktivnimi snovmi, ali če upravljavec objekta ali uporabnik vira sevanja ni določljiv, ali če povzročitelj ni na ozemlju Republike Slovenije, država v celoti zagotovi izvedbo sanacijskih del, ki jih je odredil pristojni minister.
1
+
(1) Če upravljavec objekta ali uporabnik visokoaktivnega vira sevanja zaradi stečaja ali drugega razloga ne more zagotoviti izvedbe odrejene sanacije posledic izrednega dogodka ali posledic opustitve predpisanega ravnanja z radioaktivnimi snovmi, ali če upravljavec objekta ali uporabnik vira sevanja ni določljiv, ali če povzročitelj ni na ozemlju Republike Slovenije, država v celoti zagotovi izvedbo sanacijskih del, ki jih je odredil pristojni minister.
2
−
(2) Država krije stroške odrejenih izjemnih ukrepov iz prejšnjega člena, če za kritje teh stroškov ne zadoščajo finančna jamstva, ki jih je za izvajanje sevalne dejavnosti zagotovil upravljavec objekta ali uporabnik vira sevanja, sam pa tudi nima sredstev za kritje teh stroškov.
2
+
(2) Država krije stroške odrejenih izjemnih ukrepov iz prejšnjega člena, če za kritje teh stroškov ne zadoščajo finančna jamstva, ki jih je za izvajanje sevalne dejavnosti zagotovil upravljavec objekta ali uporabnik visokoaktivnega vira sevanja, sam pa tudi nima sredstev za kritje teh stroškov.
3
−
(3) Če prenehajo razlogi iz prejšnjih odstavkov, mora država zahtevati od upravljavca objekta ali uporabnika vira sevanja vračilo stroškov, ki jih je plačala namesto njega za kritje stroškov odrejenih izjemnih ukrepov.
3
+
(3) Če prenehajo razlogi iz prejšnjih odstavkov, mora država zahtevati od upravljavca objekta ali uporabnika visokoaktivnega vira sevanja vračilo stroškov, ki jih je plačala namesto njega za kritje stroškov odrejenih izjemnih ukrepov.
1
−
(1) Ministrstvo, pristojno za okolje, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za zdravje, ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, ministrstvom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, vsako leto do 31. julija pripravi poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti za preteklo leto.
1
+
(1) Organ, pristojen za jedrsko varnost, v sodelovanju z organom, pristojnim za varstvo pred sevanji, ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, ministrstvom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, vsako leto do 31. julija pripravi poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti za preteklo leto.
2
·
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka obravnava in sprejme vlada in ga posreduje v državni zbor.
2
·
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka obravnava in sprejme vlada in ga posreduje v državni zbor.
3
·
(3) Po sprejetju na vladi se poročilo objavi tako, da je dostopno javnosti.
3
·
(3) Po sprejetju na vladi se poročilo objavi tako, da je dostopno javnosti.
1
−
- doseganju ciljev resolucije o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji.
1
+
(1) Poročilo iz prejšnjega člena vsebuje podatke o:
2
·
- obratovanju objektov, ki so pomembni za sevalno ali jedrsko varnost,
2
·
- obratovanju objektov, ki so pomembni za sevalno ali jedrsko varnost,
3
·
- radioaktivnosti v okolju iz poročila o monitoringu radioaktivnosti okolja vključno s podatki monitoringa radioaktivne kontaminacije zraka v bivalnem in delovnem okolju, živil in krme,
3
·
- radioaktivnosti v okolju iz poročila o monitoringu radioaktivnosti okolja vključno s podatki monitoringa radioaktivne kontaminacije zraka v bivalnem in delovnem okolju, živil in krme,
4
·
- prejetih dozah iz poročila o ocenah prejetih doz za prebivalstvo vključno s podatki o izpostavljenosti zaradi naravnih virov sevanja,
4
·
- prejetih dozah iz poročila o ocenah prejetih doz za prebivalstvo vključno s podatki o izpostavljenosti zaradi naravnih virov sevanja,
5
·
- izpostavljenosti pacientov iz poročila o izpostavljenosti zaradi radioloških posegov,
5
·
- izpostavljenosti pacientov iz poročila o izpostavljenosti zaradi radioloških posegov,
6
·
- vnosu iz držav članic EU, iznosu v države članice EU, uvozu, izvozu in tranzitu radioaktivnih odpadkov in radioaktivnih snovi,
6
·
- vnosu iz držav članic EU, iznosu v države članice EU, uvozu, izvozu in tranzitu radioaktivnih odpadkov in radioaktivnih snovi,
7
·
- ravnanju z radioaktivnimi odpadki,
7
·
- ravnanju z radioaktivnimi odpadki,
8
·
- škodljivih vplivih radioaktivnosti na zdravje ljudi,
8
·
- škodljivih vplivih radioaktivnosti na zdravje ljudi,
9
·
- izvajanju ukrepov sevalne in jedrske varnosti,
9
·
- izvajanju ukrepov sevalne in jedrske varnosti,
10
·
- mednarodnem sodelovanju na področju sevalne in jedrske varnosti,
10
·
- mednarodnem sodelovanju na področju sevalne in jedrske varnosti,
11
·
- delu po določbah tega zakona imenovanih svetov in pooblaščenih izvedencev,
11
·
- delu po določbah tega zakona imenovanih svetov in pooblaščenih izvedencev,
12
·
- izvajanju sevalnih dejavnosti ter uporabi jedrske energije v svetu,
12
·
- izvajanju sevalnih dejavnosti ter uporabi jedrske energije v svetu,
13
·
- usposabljanju pooblaščencev, razvojnih študijah, strokovnih preverjanjih in mednarodnem strokovnem sodelovanju na področju varstva pred ionizirajočimi sevanji in jedrske varnosti,
13
·
- usposabljanju pooblaščencev, razvojnih študijah, strokovnih preverjanjih in mednarodnem strokovnem sodelovanju na področju varstva pred ionizirajočimi sevanji in jedrske varnosti,
14
·
- doseganju ciljev resolucije o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji.
14
·
- doseganju ciljev resolucije o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji.
15
·
(2) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebuje poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti tudi oceno o delovanju državnih organov ter o preprečevanju širjenja jedrskega orožja in nedovoljeni uporabi jedrskega blaga ter predloge nujnih in prednostnih nalog za izboljšanje stanja sevalne in jedrske varnosti.
15
·
(2) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebuje poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti tudi oceno o delovanju državnih organov ter o preprečevanju širjenja jedrskega orožja in nedovoljeni uporabi jedrskega blaga ter predloge nujnih in prednostnih nalog za izboljšanje stanja sevalne in jedrske varnosti.
16
·
11. ZBIRKE PODATKOV O VIRIH SEVANJA IN SEVALNIH DEJAVNOSTI
16
·
11. ZBIRKE PODATKOV O VIRIH SEVANJA IN SEVALNIH DEJAVNOSTI
1
·
(1) Register sevalnih dejavnosti sestavlja evidenca o izvajalcih sevalnih dejavnosti in z njimi povezana zbirka listin.
1
·
(1) Register sevalnih dejavnosti sestavlja evidenca o izvajalcih sevalnih dejavnosti in z njimi povezana zbirka listin.
2
·
(2) Register virov sevanja sestavlja evidenca o virih sevanja, vpisanih v register, in virih sevanja, za katere je bilo izdano dovoljenje za uporabo, in z njimi povezana zbirka listin.
2
·
(2) Register virov sevanja sestavlja evidenca o virih sevanja, vpisanih v register, in virih sevanja, za katere je bilo izdano dovoljenje za uporabo, in z njimi povezana zbirka listin.
3
−
(2) Register virov sevanja sestavlja evidenca o virih sevanja, vpisanih v register, in virih sevanja, za katere je bilo izdano dovoljenje za uporabo, in z njimi povezana zbirka listin.
−
4
·
(3) Register jedrskih, sevalnih, manj pomembnih sevalnih objektov in zaprtih odlagališč sestavlja evidenca o objektih, ki imajo status jedrskega, sevalnega, manj pomembnega sevalnega objekta ali zaprtega odlagališča, in z njimi povezana zbirka listin.
3
·
(3) Register jedrskih, sevalnih, manj pomembnih sevalnih objektov in zaprtih odlagališč sestavlja evidenca o objektih, ki imajo status jedrskega, sevalnega, manj pomembnega sevalnega objekta ali zaprtega odlagališča, in z njimi povezana zbirka listin.
5
·
(4) Evidence iz prejšnjih odstavkov vsebujejo podatke iz listin, zlasti pa:
4
·
(4) Evidence iz prejšnjih odstavkov vsebujejo podatke iz listin, zlasti pa:
6
·
- firmo in sedež ali ime in naslov izvajalca sevalne dejavnosti ali uporabnika vira sevanja,
5
·
- firmo in sedež ali ime in naslov izvajalca sevalne dejavnosti ali uporabnika vira sevanja,
7
·
- opis sevalne dejavnosti oziroma opis vira sevanja,
6
·
- opis sevalne dejavnosti oziroma opis vira sevanja,
8
·
- pogoje za izvajanje sevalne dejavnosti in pogoje za uporabo vira sevanja,
7
·
- pogoje za izvajanje sevalne dejavnosti in pogoje za uporabo vira sevanja,
9
·
- podatke o geolokaciji vira sevanja.
8
·
- podatke o geolokaciji vira sevanja.
10
·
(5) Zbirko listin iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena sestavljajo listine o priglasitvi namere, o izdaji dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenja za uporabo vira sevanja, o izdaji odločbe o statusu sevalnega, jedrskega ali manj pomembnega sevalnega objekta ali zaprtega odlagališča, o izdaji predhodnega soglasja o jedrski in sevalni varnosti in dovoljenja za obratovanje objekta.
9
·
(5) Zbirko listin iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena sestavljajo listine o priglasitvi namere, o izdaji dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenja za uporabo vira sevanja, o izdaji odločbe o statusu sevalnega, jedrskega ali manj pomembnega sevalnega objekta ali zaprtega odlagališča, o izdaji predhodnega soglasja o jedrski in sevalni varnosti in dovoljenja za obratovanje objekta.
11
·
(6) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino registrov, obliko in način vodenja registrov, način določanja materialnih stroškov posredovanih informacij ter način posredovanja listin in sporočanja podatkov, ki sestavljajo registre.
10
·
(6) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, podrobneje določita vsebino registrov, obliko in način vodenja registrov, način določanja materialnih stroškov posredovanih informacij ter način posredovanja listin in sporočanja podatkov, ki sestavljajo registre.
12
·
12. FINANCIRANJE VARSTVA PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI IN JEDRSKE VARNOSTI 12.1. Redni in izredni stroški uporabnika vira sevanja
11
·
12. FINANCIRANJE VARSTVA PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI IN JEDRSKE VARNOSTI 12.1. Redni in izredni stroški uporabnika vira sevanja
1
·
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti in upravljavec ali uporabnik vira sevanja krije stroške:
1
·
(1) Izvajalec sevalne dejavnosti in upravljavec ali uporabnik vira sevanja krije stroške:
2
·
- lastnih ukrepov sevalne in jedrske varnosti po tem zakonu,
2
·
- lastnih ukrepov sevalne in jedrske varnosti po tem zakonu,
3
·
- izdelave ocene upravičenosti (18. člen),
3
·
- izdelave ocene upravičenosti (18. člen),
4
·
- izvedbe ukrepov varstva pred sevanji izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov ter usposabljanja izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov, ki uporabljajo vire sevanja ali delajo na opazovanem ali nadzorovanem območju, obnavljanja znanja in rednega preverjanja usposobljenosti v zvezi s postopki varstva pred sevanji (23. člen),
4
·
- izvedbe ukrepov varstva pred sevanji izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov ter usposabljanja izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov, ki uporabljajo vire sevanja ali delajo na opazovanem ali nadzorovanem območju, obnavljanja znanja in rednega preverjanja usposobljenosti v zvezi s postopki varstva pred sevanji (23. člen),
5
·
- izdelave ocene varstva pred sevanji (24. člen),
5
·
- izdelave ocene varstva pred sevanji (24. člen),
6
·
- obveznega posvetovanja in drugih storitev pooblaščenih izvedencev in organizacij varstva pred sevanji (27. člen),
6
·
- obveznega posvetovanja in drugih storitev pooblaščenih izvedencev in organizacij varstva pred sevanji (27. člen),
7
·
- storitev pooblaščenih izvajalcev dozimetrije (29. člen),
7
·
- storitev pooblaščenih izvajalcev dozimetrije (29. člen),
8
·
- vodenja zbirk podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev (33. člen),
8
·
- vodenja zbirk podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev (33. člen),
9
·
- delovanja organizacijske enote ali odgovorne osebe za varstvo pred sevanji (34. in 35. člen),
9
·
- delovanja organizacijske enote ali odgovorne osebe za varstvo pred sevanji (34. in 35. člen),
10
·
- opravljanja strokovnega izpita za opravljanje nalog varstva pred sevanji zaposlenih v organizacijskih enotah in odgovornih oseb za varstvo pred sevanji (36. člen),
10
·
- opravljanja strokovnega izpita za opravljanje nalog varstva pred sevanji zaposlenih v organizacijskih enotah in odgovornih oseb za varstvo pred sevanji (36. člen),
11
·
- zdravstvenega nadzora, ki ga izvajajo pooblaščeni zdravniki (39. in 40. člen),
11
·
- zdravstvenega nadzora, ki ga izvajajo pooblaščeni zdravniki (39. in 40. člen),
12
·
- izvedbe ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev ali posameznikov zaradi naravnih virov sevanja (46. člen),
12
·
- izvedbe ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev ali posameznikov zaradi naravnih virov sevanja (46. člen),
13
·
- izdelave programa radioloških posegov (48. člen),
13
·
- izdelave programa radioloških posegov (48. člen),
14
·
- storitev pooblaščenih izvedencev medicinske fizike (48. člen),
14
·
- storitev pooblaščenih izvedencev medicinske fizike (48. člen),
15
·
- ocenjevanja in preverjanja radioloških posegov (51. člen),
15
·
- ocenjevanja in preverjanja radioloških posegov (51. člen),
16
·
- vodenja zbirk podatkov o izvedenih radioloških posegih (53. člen),
16
·
- vodenja zbirk podatkov o izvedenih radioloških posegih (53. člen),
17
·
- storitev pooblaščenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost (58. člen),
17
·
- storitev pooblaščenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost (58. člen),
18
·
- vodenja programa spremljanja obratovalnih izkušenj sevalnih ali jedrskih objektov (60. člen),
18
·
- vodenja programa spremljanja obratovalnih izkušenj sevalnih ali jedrskih objektov (60. člen),
19
·
- zagotavljanja zadostnega števila kvalificiranih delavcev pri obratovanju sevalnega in jedrskega objekta (62. člen),
19
·
- zagotavljanja zadostnega števila kvalificiranih delavcev pri obratovanju sevalnega in jedrskega objekta (62. člen),
20
·
- izvajanja sistema vodenja (63. člen),
20
·
- izvajanja sistema vodenja (63. člen),
21
·
- rednega, celovitega in sistematičnega ocenjevanja in preverjanja sevalne oziroma jedrske varnosti (81. člen),
21
·
- rednega, celovitega in sistematičnega ocenjevanja in preverjanja sevalne oziroma jedrske varnosti (81. člen),
22
·
- izjemnega pregleda varnostnega poročila (86. člen),
22
·
- izjemnega pregleda varnostnega poročila (86. člen),
23
·
- poročanja o obratovanju objektov (87. člen),
23
·
- poročanja o obratovanju objektov (87. člen),
24
·
- nadzora v primeru povečane radioaktivne kontaminacije izdelkov (92. člen),
24
·
- nadzora v primeru povečane radioaktivne kontaminacije izdelkov (92. člen),
25
·
- storitev državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki (1. točka prvega odstavka 95. člena),
25
·
- storitev državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki (1. točka prvega odstavka 95. člena),
26
·
- načrtovanja in izvajanja ukrepov zaščite in reševanja (104. člen),
26
·
- načrtovanja in izvajanja ukrepov zaščite in reševanja (104. člen),
27
·
- storitev služb za fizično varovanje (118. člen),
27
·
- storitev služb za fizično varovanje (118. člen),
28
·
- varnostnega preverjanja oseb, ki se zaposlujejo (120. člen),
28
·
- varnostnega preverjanja oseb, ki se zaposlujejo (120. člen),
29
·
- vodenja evidenc in izvajanje nadzora jedrskih snovi po območjih materialnih bilanc (122. člen),
29
·
- vodenja evidenc in izvajanje nadzora jedrskih snovi po območjih materialnih bilanc (122. člen),
30
·
- izrednega monitoringa radioaktivnosti in monitoringa učinkov sanacijskih ukrepov, odrejenih ob izrednem dogodku (122.a člen),
30
·
- izrednega monitoringa radioaktivnosti in monitoringa učinkov sanacijskih ukrepov, odrejenih ob izrednem dogodku (122.a člen),
31
·
- storitev izvajalcev obratovalnega monitoringa radioaktivnosti okolja (124. člen),
31
·
- storitev izvajalcev obratovalnega monitoringa radioaktivnosti okolja (124. člen),
32
·
- odrejenih izjemnih ukrepov sanacije posledic izrednega dogodka ali opustitve predpisanega ravnanja z radioaktivnimi snovmi, vključno s stroški spremljanja in nadzora učinkov sanacije (125. člen).
32
·
- odrejenih izjemnih ukrepov sanacije posledic izrednega dogodka ali opustitve predpisanega ravnanja z radioaktivnimi snovmi, vključno s stroški spremljanja in nadzora učinkov sanacije (125. člen).
33
·
(2) Storitve obvezne državne gospodarske javne službe odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško financira sklad iz drugega odstavka 95. člena tega zakona. 12.2. Javni stroški
33
·
(2) Storitve obvezne državne gospodarske javne službe odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško financira sklad iz drugega odstavka 95. člena tega zakona. 12.2. Javni stroški
34
+
- storitev pooblaščenih izvedencev medicinske fizike (48. člen),
+
1
·
Država zagotavlja sredstva za financiranje:
1
·
Država zagotavlja sredstva za financiranje:
2
·
- upravnih, strokovnih in nadzornih nalog države na področju varstva pred ionizirajočimi sevanji in jedrske varnosti,
2
·
- upravnih, strokovnih in nadzornih nalog države na področju varstva pred ionizirajočimi sevanji in jedrske varnosti,
3
·
- delovanje strokovnih svetov (5. člen),
3
·
- delovanje strokovnih svetov (5. člen),
4
·
- vodenja centralne evidence doz (33. člen),
4
·
- vodenja centralne evidence doz (33. člen),
5
·
- delovanja zdravniške komisije za presojo ocene zdravstvene delazmožnosti in odrejenih ukrepov zdravstvenega nadzora (42. člen),
5
·
- delovanja zdravniške komisije za presojo ocene zdravstvene delazmožnosti in odrejenih ukrepov zdravstvenega nadzora (42. člen),
6
·
- zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev in prebivalstva v primeru izrednega dogodka (44. člen),
6
·
- zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev in prebivalstva v primeru izrednega dogodka (44. člen),
7
·
- programa sistematičnega pregledovanja delovnih prostorov zaradi varstva pred sevanji naravnih virov sevanja (45. člen),
7
·
- programa sistematičnega pregledovanja delovnih prostorov zaradi varstva pred sevanji naravnih virov sevanja (45. člen),
8
·
- izvedbe ukrepov zmanjševanja izpostavljenosti v objektih, namenjenih izvajanju vzgojno-varstvenega, kulturnega, zdravstvenega in izobraževalnega programa (46. člen),
8
·
- izvedbe ukrepov zmanjševanja izpostavljenosti v objektih, namenjenih izvajanju vzgojno-varstvenega, kulturnega, zdravstvenega in izobraževalnega programa (46. člen),
9
·
- izdelave poročila o ocenah prejetih doz za prebivalstvo (54. člen),
9
·
- izdelave poročila o ocenah prejetih doz za prebivalstvo (54. člen),
10
·
- komisije za preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev kvalificiranih delavcev in priprave programov za preverjanje strokovne usposobljenosti, psihofizičnih lastnosti delavcev in razpoložljivosti v zvezi z odsotnostjo alkohola in mamil kvalificiranih delavcev v jedrskem objektu (62. člen),
10
·
- komisije za preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev kvalificiranih delavcev in priprave programov za preverjanje strokovne usposobljenosti, psihofizičnih lastnosti delavcev in razpoložljivosti v zvezi z odsotnostjo alkohola in mamil kvalificiranih delavcev v jedrskem objektu (62. člen),
11
·
- monitoringa radioaktivne kontaminacije okolja in izdelkov (90. člen),
11
·
- monitoringa radioaktivne kontaminacije okolja in izdelkov (90. člen),
12
·
- vodenja centralne evidence radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva (93. člen),
12
·
- vodenja centralne evidence radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva (93. člen),
13
·
- izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki v delu, ki ga ne krije uporabnik vira sevanja (1. točka prvega odstavka 95. člena),
13
·
- izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki v delu, ki ga ne krije uporabnik vira sevanja (1. točka prvega odstavka 95. člena),
14
·
- izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe dolgoročnega nadzora in vzdrževanja zaprtih odlagališč (3. in 4. točka prvega odstavka 95. člena in 96. člen),
14
·
- izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe dolgoročnega nadzora in vzdrževanja zaprtih odlagališč (3. in 4. točka prvega odstavka 95. člena in 96. člen),
15
·
- načrtovanja intervencijskih ukrepov, če uporabnik sevanja ni določljiv, ali če povzročitelj ni na ozemlju Republike Slovenije (106. člen),
15
·
- načrtovanja intervencijskih ukrepov, če uporabnik sevanja ni določljiv, ali če povzročitelj ni na ozemlju Republike Slovenije (106. člen),
16
·
- vodenja evidenc jedrskih snovi (122. člen),
16
·
- vodenja evidenc jedrskih snovi (122. člen),
17
·
- izrednega monitoringa radioaktivnosti in monitoringa učinkov sanacijskih ukrepov, odrejenih ob izrednem dogodku (122.a člen),
17
·
- izrednega monitoringa radioaktivnosti in monitoringa učinkov sanacijskih ukrepov, odrejenih ob izrednem dogodku (122.a člen),
18
·
- monitoringa radioaktivnosti v okolju (123. člen),
18
·
- monitoringa radioaktivnosti v okolju (123. člen),
19
·
- odrejenih ukrepov sanacije posledic izrednega dogodka ali opustitve predpisanega ravnanja z radioaktivnimi snovmi če oseba, ki je uporabljala ali upravljala vir sevanja ali opustila predpisano ravnanje z virom sevanja ali z radioaktivnimi odpadki ni določljiva ali, če posledic ni mogoče drugače odpraviti (126. člen),
19
·
- odrejenih ukrepov sanacije posledic izrednega dogodka ali opustitve predpisanega ravnanja z radioaktivnimi snovmi če oseba, ki je uporabljala ali upravljala vir sevanja ali opustila predpisano ravnanje z virom sevanja ali z radioaktivnimi odpadki ni določljiva ali, če posledic ni mogoče drugače odpraviti (126. člen),
20
·
- obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, s katero se zagotavlja storitve, katerih uporabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva (126. člen),
20
·
- obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, s katero se zagotavlja storitve, katerih uporabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva (126. člen),
21
·
- režima celovite sanacije na območju trajne izpostavljenosti (127. člen),
21
·
- režima celovite sanacije na območju trajne izpostavljenosti (127. člen),
22
·
- izdelave poročila o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (128. člen),
22
·
- izdelave poročila o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (128. člen),
23
·
- vodenja registrov sevalnih dejavnosti, virov sevanja in sevalnih ter jedrskih objektov kot javne knjige (131. člen),
23
·
- vodenja registrov sevalnih dejavnosti, virov sevanja in sevalnih ter jedrskih objektov kot javne knjige (131. člen),
24
·
- intervencijskega načrtovanja in izvajanja ukrepov po predpisih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
24
·
- intervencijskega načrtovanja in izvajanja ukrepov po predpisih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
25
·
- drugih ukrepov sevalne in jedrske varnosti, kadar jih zaradi javnih koristi zagotavlja država po tem zakonu.
25
·
- drugih ukrepov sevalne in jedrske varnosti, kadar jih zaradi javnih koristi zagotavlja država po tem zakonu.
26
+
- izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki v delu, ki ga ne krije uporabnik vira sevanja (1. točka prvega odstavka 95. člena),
+
+
1
+
(zagotavljanje usposabljanja pooblaščenih izvedencev in pristojnih organov)
1
·
(1) Država zagotavlja sredstva za financiranje:
2
·
(1) Država zagotavlja sredstva za financiranje:
2
·
- usposabljanja pooblaščenih izvedencev varstva pred sevanji,
3
·
- usposabljanja pooblaščenih izvedencev varstva pred sevanji,
3
·
- usposabljanja pooblaščenih izvedencev medicinske fizike,
4
·
- usposabljanja pooblaščenih izvedencev medicinske fizike,
4
·
- usposabljanja pooblaščenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost,
5
·
- usposabljanja pooblaščenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost,
5
·
- razvojnih študij in neodvisnih strokovnih preveritev ter mednarodnega strokovnega sodelovanja na področju varstva pred ionizirajočimi sevanji ter jedrske varnosti.
6
·
- razvojnih študij in neodvisnih strokovnih preveritev ter mednarodnega strokovnega sodelovanja na področju varstva pred ionizirajočimi sevanji ter jedrske varnosti.
6
−
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo ministrstvu, pristojnemu za okolje, in ministrstvu, pristojnemu za zdravje.
7
+
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo organu, pristojnemu za jedrsko varnost, in organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji.
7
−
(3) O usposabljanju pooblaščencev, razvojnih študijah, strokovnih preveritvah in mednarodnem strokovnem sodelovanju iz prvega odstavka tega člena se poroča v poročilu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti.
8
+
(3) (črtan)
8
·
13. NADOMESTILO ZA OMEJENO RABO PROSTORA ZARADI JEDRSKEGA OBJEKTA
9
·
13. NADOMESTILO ZA OMEJENO RABO PROSTORA ZARADI JEDRSKEGA OBJEKTA
1
·
(1) Območje omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta je območje, kjer je zaradi ukrepov sevalne in jedrske varnosti posameznega jedrskega objekta raba prostora omejena.
1
·
(1) Območje omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta je območje, kjer je zaradi ukrepov sevalne in jedrske varnosti posameznega jedrskega objekta raba prostora omejena.
2
·
(2) Ukrepi sevalne in jedrske varnosti, ki omejujejo rabo prostora v bližini jedrskega objekta so omejitve pri posegih v prostor, s katerimi se zmanjša možnost nastanka industrijske ali druge nesreče izven jedrskega objekta, ki bi lahko imela vpliv na jedrsko varnost, in omejitve v zvezi z gostoto poselitve ter zahteve v zvezi z objekti lokalne infrastrukture zaradi zmanjšanja možnosti nastanka škode za zdravje ljudi, če bi v jedrskem objektu nastal izredni dogodek.
2
·
(2) Ukrepi sevalne in jedrske varnosti, ki omejujejo rabo prostora v bližini jedrskega objekta so omejitve pri posegih v prostor, s katerimi se zmanjša možnost nastanka industrijske ali druge nesreče izven jedrskega objekta, ki bi lahko imela vpliv na jedrsko varnost, in omejitve v zvezi z gostoto poselitve ter zahteve v zvezi z objekti lokalne infrastrukture zaradi zmanjšanja možnosti nastanka škode za zdravje ljudi, če bi v jedrskem objektu nastal izredni dogodek.
3
−
(3) Obseg območja omejene rabe prostora in omejitve rabe prostora na tem območju se določijo v okoljevarstvenem soglasju iz 66. člena tega zakona in v lokalnem oziroma državnem načrtu zaščite in reševanja.
3
+
(3) Obseg območja omejene rabe prostora in omejitve rabe prostora na tem območju se določijo v okoljevarstvenem soglasju iz 65.a člena tega zakona in v lokalnem oziroma državnem načrtu zaščite in reševanja.
1
·
(1) Upravičenec do nadomestila zaradi omejene rabe prostora je lokalna skupnost, na območju katere se nahaja območje omejene rabe prostora.
1
·
(1) Upravičenec do nadomestila zaradi omejene rabe prostora je lokalna skupnost, na območju katere se nahaja območje omejene rabe prostora.
2
·
(2) Nadomestilo zaradi omejene rabe prostora se upravičencu plača kot nadomestilo zaradi zmanjšanja finančnih virov lokalne skupnosti in kot nadomestilo zaradi zmanjšanja uporabne vrednosti objektov lokalne infrastrukture.
2
·
(2) Nadomestilo zaradi omejene rabe prostora se upravičencu plača kot nadomestilo zaradi zmanjšanja finančnih virov lokalne skupnosti in kot nadomestilo zaradi zmanjšanja uporabne vrednosti objektov lokalne infrastrukture.
3
−
(3) Vlada podrobneje predpiše merila za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora
3
+
(3) Vlada podrobneje predpiše merila za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora, način odmere, obračunavanja in plačevanja nadomestil.
1
−
Drugi odstavek 137. člena se črta, dosedanji tretji odstavek pa postane drugi odstavek.
1
+
(1) Zavezanec za plačilo nadomestila zaradi omejene rabe prostora je upravljavec jedrskega objekta.
+
2
+
(2) Nadomestilo zaradi omejene rabe prostora se plačuje mesečno.
+
3
+
14. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
1
·
(1) Inšpekcijsko nadzorstvo po tem zakonu obsega nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter odrejenih ukrepov po tem zakonu.
1
·
(1) Inšpekcijsko nadzorstvo po tem zakonu obsega nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter odrejenih ukrepov po tem zakonu.
2
·
(2) Inšpekcijsko nadzorstvo po tem zakonu vsak na svojem delovnem področju izvajajo inšpektorji organa, pristojnega za jedrsko varnost, in inšpektorji organa, pristojnega za varstvo pred sevanji. Inšpekcijsko nadzorstvo nad fizičnim varovanjem izvajajo inšpektorji inšpektorata, pristojnega za notranje zadeve. Inšpekcijsko nadzorstvo nad načrti zaščite in reševanja za jedrske in sevalne objekte izvaja inšpektorat, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
2
·
(2) Inšpekcijsko nadzorstvo po tem zakonu vsak na svojem delovnem področju izvajajo inšpektorji organa, pristojnega za jedrsko varnost, in inšpektorji organa, pristojnega za varstvo pred sevanji. Inšpekcijsko nadzorstvo nad fizičnim varovanjem izvajajo inšpektorji inšpektorata, pristojnega za notranje zadeve. Inšpekcijsko nadzorstvo nad načrti zaščite in reševanja za jedrske in sevalne objekte izvaja inšpektorat, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
3
·
(3) Ne glede na določbe zakona, ki ureja graditev objektov, so poleg inšpektorjev, pristojnih po določbah zakona, ki ureja graditev objektov, za nadzor gradnje sevalnega ali jedrskega objekta z vidika jedrske in sevalne varnosti objekta pristojni inšpektorji organa, pristojnega za jedrsko varnost.
3
·
(3) Ne glede na določbe zakona, ki ureja graditev objektov, so poleg inšpektorjev, pristojnih po določbah zakona, ki ureja graditev objektov, za nadzor gradnje sevalnega ali jedrskega objekta z vidika jedrske in sevalne varnosti objekta pristojni inšpektorji organa, pristojnega za jedrsko varnost.
4
·
(4) Inšpekcijski organi iz drugega odstavka morajo delovati usklajeno po načelu sodelovanja inšpekcijskih organov zaradi primarnega pomena zagotavljanja sevalne in jedrske varnosti.
4
·
(4) Inšpekcijski organi iz drugega odstavka morajo delovati usklajeno po načelu sodelovanja inšpekcijskih organov zaradi primarnega pomena zagotavljanja sevalne in jedrske varnosti.
5
·
(5) O nameravanem inšpekcijskemu pregledu s področja fizičnega varovanja po tem zakonu mora inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, obvestiti organ, ki je izdal soglasje k načrtu fizičnega varovanja po drugem odstavku 119. člena tega zakona.
5
·
(5) O nameravanem inšpekcijskemu pregledu s področja fizičnega varovanja po tem zakonu mora inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, obvestiti organ, ki je izdal soglasje k načrtu fizičnega varovanja po drugem odstavku 119. člena tega zakona.
6
−
- zapečati rentgensko napravo, če je imetnik ne uporablja, temveč jo hrani kot rezervo,
6
+
(6) V okviru inšpekcijskega nadzora inšpektor lahko:
7
−
- odredi prepoved ali omejitev dajanja kontaminiranih izdelkov na trg, njihovo dostopnost na trgu ali odredi njihov umik ali odpoklic kontaminiranih izdelkov s trga in izvede dodatne ukrepe, ki zagotovijo, da se bo prepoved upoštevala,
−
8
·
- izdaja odločbe in sklepe ter odreja ukrepe po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor,
7
·
- izdaja odločbe in sklepe ter odreja ukrepe po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor,
9
·
- odreja ukrepe varstva pred sevanji, ukrepe sevalne in jedrske varnosti ter ukrepe na področju fizičnega varovanja jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi po tem zakonu,
8
·
- odreja ukrepe varstva pred sevanji, ukrepe sevalne in jedrske varnosti ter ukrepe na področju fizičnega varovanja jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi po tem zakonu,
10
·
- odreja prenehanje izvajanja sevalne dejavnosti ali uporabe vira sevanja, če ugotovi, da za izvajanje dejavnosti ali za uporabo vira sevanja niso izdana dovoljenja po tem zakonu oziroma je prišlo do opustitve predpisanih ravnanj z virom sevanja ali z radioaktivnimi odpadki,
9
·
- odreja prenehanje izvajanja sevalne dejavnosti ali uporabe vira sevanja, če ugotovi, da za izvajanje dejavnosti ali za uporabo vira sevanja niso izdana dovoljenja po tem zakonu oziroma je prišlo do opustitve predpisanih ravnanj z virom sevanja ali z radioaktivnimi odpadki,
11
·
- zapečati radiološko napravo, če ta ne izpolnjuje kriterijev sprejemljivosti za pravilno delovanje,
10
·
- zapečati radiološko napravo, če ta ne izpolnjuje kriterijev sprejemljivosti za pravilno delovanje,
12
·
- zapečati rentgensko napravo, če je imetnik ne uporablja, temveč jo hrani kot rezervo,
11
·
- zapečati rentgensko napravo, če je imetnik ne uporablja, temveč jo hrani kot rezervo,
13
·
- odredi prepoved ali omejitev dajanja kontaminiranih izdelkov na trg, njihovo dostopnost na trgu ali odredi njihov umik ali odpoklic kontaminiranih izdelkov s trga in izvede dodatne ukrepe, ki zagotovijo, da se bo prepoved upoštevala,
12
·
- odredi prepoved ali omejitev dajanja kontaminiranih izdelkov na trg, njihovo dostopnost na trgu ali odredi njihov umik ali odpoklic kontaminiranih izdelkov s trga in izvede dodatne ukrepe, ki zagotovijo, da se bo prepoved upoštevala,
14
·
- v skladu s predpisi o tajnih podatkih izvaja vpogled v oceno ogroženosti in dokumente fizičnega varovanja s tajnimi podatki.
13
·
- v skladu s predpisi o tajnih podatkih izvaja vpogled v oceno ogroženosti in dokumente fizičnega varovanja s tajnimi podatki.
15
·
(7) Inšpekcijski ukrep za posamezno zadevo varstva pred ionizirajočimi sevanji in jedrske varnosti izreče tisti izmed inšpektorjev, katerega organ ali ministrstvo je za zadevo pristojno po tem zakonu.
14
·
(7) Inšpekcijski ukrep za posamezno zadevo varstva pred ionizirajočimi sevanji in jedrske varnosti izreče tisti izmed inšpektorjev, katerega organ ali ministrstvo je za zadevo pristojno po tem zakonu.
16
·
(8) Pristojni inšpektor lahko pred predlogom za uvedbo postopka o prekršku zaseže vire sevanja, če oceni, da bi zaradi ravnanja z njimi nastala škoda za zdravje ljudi in okolje.
15
·
(8) Pristojni inšpektor lahko pred predlogom za uvedbo postopka o prekršku zaseže vire sevanja, če oceni, da bi zaradi ravnanja z njimi nastala škoda za zdravje ljudi in okolje.
17
·
(9) Zapisniki o inšpekcijskem nadzoru na področju fizičnega varovanja so tajni in se jim stopnja tajnosti določi v skladu s predpisi o tajnih podatkih.
16
·
(9) Zapisniki o inšpekcijskem nadzoru na področju fizičnega varovanja so tajni in se jim stopnja tajnosti določi v skladu s predpisi o tajnih podatkih.
18
·
(10) Z zapisnikom iz prejšnjega odstavka mora biti poleg upravljavca objekta ali prevoznika seznanjen tudi organ, ki je dal soglasje k načrtu fizičnega varovanja iz 119. člena.
17
·
(10) Z zapisnikom iz prejšnjega odstavka mora biti poleg upravljavca objekta ali prevoznika seznanjen tudi organ, ki je dal soglasje k načrtu fizičnega varovanja iz 119. člena.
19
·
(11) Pritožba zoper odločbo inšpektorja za prenehanje izvajanja dejavnosti ali uporabe vira sevanja iz šestega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.
18
·
(11) Pritožba zoper odločbo inšpektorja za prenehanje izvajanja dejavnosti ali uporabe vira sevanja iz šestega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.
20
·
(12) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše opremo inšpektorjev, ki izvajajo nadzorstvo nad fizičnim varovanjem jedrskih in radioaktivnih snovi in objektov.
19
·
(12) Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše opremo inšpektorjev, ki izvajajo nadzorstvo nad fizičnim varovanjem jedrskih in radioaktivnih snovi in objektov.
+
1
+
(1) Za delovna razmerja in plače javnih uslužbencev organa, pristojnega za jedrsko varnost, organa, pristojnega za varstvo pred sevanji ter inšpektorata, pristojnega za notranje zadeve, veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in plače javnih uslužbencev, če s tem zakonom ni urejeno drugače.
+
2
+
(2) Zaradi stalnega zagotavljanja jedrske varnosti in varstva pred sevanji v državi se v aktu o sistemizaciji določijo delovna mesta, na katerih so javni uslužbenci v stalni pripravljenosti na domu.
+
3
+
(3) Javni uslužbenci, ki jih določi predstojnik in ki so v stalni pripravljenosti na domu, morajo nositi pri sebi tehnične naprave, preko katerih se jih lahko obvesti o nevarnostih ali dogodkih iz petega odstavka tega člena. Nošenje tehničnih naprav je v času stalne pripravljenosti na domu obvezno.
+
4
+
(4) Stalna pripravljenost na domu se ne všteva v število tedenske ali mesečne delovne obveznosti. Če mora javni uslužbenec v času stalne pripravljenosti dejansko delati, se te ure vštevajo v število ur tedenske ali mesečne delovne obveznosti ali kot delo, opravljeno preko polnega delovnega časa.
+
5
+
(5) Delo preko polnega delovnega časa se, poleg primerov, določenih s splošnimi predpisi, odredi tudi zaradi:
+
6
+
- neposredne nevarnosti izrednega dogodka po tem zakonu;
+
7
+
- izrednega dogodka po tem zakonu;
+
8
+
- jedrske ali radiološke nesreče v drugih državah;
+
9
+
- vaje za primere iz prejšnjih alinej tega odstavka.
+
10
+
(6) Delo iz prejšnjega odstavka se odredi pisno. Če zaradi nujnosti opravljanja nalog to ni mogoče, se odredi ustno. V tem primeru se pisna potrditev vroči javnemu uslužbencu do konca naslednjega tedna, ko je bilo delo odrejeno.
+
11
+
(7) Javni uslužbenec mora na podlagi odločitve predstojnika nadaljevati z delom, če je med rednim delovnim časom prišlo do nevarnosti ali dogodka iz petega odstavka tega člena, pa po izteku rednega delovnega časa izvajanje intervencijskih ali drugih ukrepov ni končano, pri čemer se upoštevajo časovne omejitve, določene s splošnimi predpisi. Tako opravljene ure se štejejo kot ure, opravljene preko polnega delovnega časa.
+
12
+
(8) Javni uslužbenci so za delo preko polnega časa in za stalno pripravljenost na domu upravičeni do dodatka.
+
13
+
(9) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za zaposlene pri izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki iz 95. člena tega zakona, če zanje veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in plače javnih uslužbencev.
1
−
(1) Tuje fizične osebe iz držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali iz držav, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum lahko v Republiki Sloveniji opravljajo regulirane poklice iz 28. in 49. člena tega zakona pod enakimi pogoji, kot so s tem zakonom določeni za osebe v Republiki Sloveniji, razen če ni s tem zakonom določeno drugače.
1
+
(1) Tuje fizične osebe iz držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali iz držav, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum lahko v Republiki Sloveniji opravljajo regulirane poklice iz 23., 28., 34., 36., 37., 49., 59. in 62. člena tega zakona pod enakimi pogoji, kot so s tem zakonom določeni za osebe v Republiki Sloveniji, razen če ni s tem zakonom določeno drugače.
2
−
(2) Naloge pristojnega organa v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij), izvaja organ, pristojen za varstvo pred sevanji.
2
+
(2) Naloge pristojnega organa v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij), izvaja pristojni organ iz 11. člena tega zakona.
3
·
(3) Organ iz 11. člena tega zakona, kot pristojni organ v zvezi z izvajanjem nalog iz prejšnjega odstavka, ima vse pravice in obveznosti, ki jih določa Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij za pristojni organ. Če s tem zakonom ni določeno drugače, se za izvajanje teh nalog uporabljajo določbe Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij.
3
·
(3) Organ iz 11. člena tega zakona, kot pristojni organ v zvezi z izvajanjem nalog iz prejšnjega odstavka, ima vse pravice in obveznosti, ki jih določa Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij za pristojni organ. Če s tem zakonom ni določeno drugače, se za izvajanje teh nalog uporabljajo določbe Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij.
4
−
organ, pristojen za varstvo pred sevanji
4
+
organ iz 11. člena tega zakona
1
−
(1) Državljani držav pogodbenic, ki želijo stalno opravljati regulirani poklic po tem zakonu, morajo pri organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije.
1
+
(1) Državljani držav pogodbenic, ki želijo stalno opravljati regulirani poklic po tem zakonu, morajo pri pristojnemu organu iz 11. člena tega zakona, pridobiti odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije.
2
−
(2) Vloga za priznanje poklicne kvalifikacije se vloži v skladu z Zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Poleg dokazil, ki jih za prijavo določa Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij, mora vloga za priznanje poklicne kvalifikacije po tem zakonu vsebovati tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki so primerljivi pogojem iz 28., 36. in 49. člena tega zakona.
2
+
(2) Vloga za priznanje poklicne kvalifikacije se vloži v skladu z Zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Poleg dokazil, ki jih za prijavo določa Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij, mora vloga za priznanje poklicne kvalifikacije po tem zakonu vsebovati tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki so primerljivi pogojem iz 23., 28., 34., 36., 37., 49., 59. in 62. člena tega zakona.
3
−
(3) Zoper odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije, ki jo izda organ, pristojen za varstvo pred sevanji, ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
3
+
(3) Zoper odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije, ki jo izda pristojni organ iz 11. člena tega zakona, ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
1
−
(1) Državljani držav pogodbenic, ki želijo občasno opravljati regulirani poklic po tem zakonu, morajo pri organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji, vložiti pisno prijavo. Poleg dokazil, ki jih za prijavo določa Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij, mora prijava za občasno opravljanje reguliranih poklicev po tem zakonu vsebovati tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki so primerljivi pogojem iz 23., 28., 34., 36., 37., 49., 59. in 62. člena tega zakona.
1
+
(1) Državljani držav pogodbenic, ki želijo občasno opravljati regulirani poklic po tem zakonu, morajo pri pristojnemu organu iz 11. člena tega zakona, vložiti pisno prijavo. Poleg dokazil, ki jih za prijavo določa Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij, mora prijava za občasno opravljanje reguliranih poklicev po tem zakonu vsebovati tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki so primerljivi pogojem iz 23., 28., 34., 36., 37., 49., 59. in 62. člena tega zakona.
2
−
(2) Pri reguliranih poklicih organ, pristojen za varstvo pred sevanji, pred prvim opravljanjem storitev preveri poklicno kvalifikacijo ponudnika po določbah Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij.
2
+
(2) Pri reguliranih poklicih pristojni organ iz 11. člena tega zakona, pred prvim opravljanjem storitev preveri poklicno kvalifikacijo ponudnika po določbah Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij.
3
·
(3) V postopkih v zvezi z občasnim opravljanjem reguliranih poklicev se ne uporablja določba o pravni domnevi iz zakona, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij, da posameznik zaradi molka organa lahko opravlja regulirani poklic v Republiki Sloveniji.
3
·
(3) V postopkih v zvezi z občasnim opravljanjem reguliranih poklicev se ne uporablja določba o pravni domnevi iz zakona, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij, da posameznik zaradi molka organa lahko opravlja regulirani poklic v Republiki Sloveniji.
4
·
(4) Posameznik, ki storitev opravlja več kot eno leto, svojo prijavo podaljša enkrat v koledarskem letu pri pristojnemu organu iz 11. člena tega zakona, in v njej obvesti o morebitni spremembi podatkov.
4
·
(4) Posameznik, ki storitev opravlja več kot eno leto, svojo prijavo podaljša enkrat v koledarskem letu pri pristojnemu organu iz 11. člena tega zakona, in v njej obvesti o morebitni spremembi podatkov.
5
·
15. KAZENSKE DOLOČBE
5
·
15. KAZENSKE DOLOČBE
6
−
organ, pristojen za varstvo pred sevanji
6
+
pristojni organ iz 11. člena tega zakona
1
−
1. če izvaja sevalno dejavnost brez veljavnega dovoljenja (11. člen),
1
+
(1) Z globo od 5.000 do 250.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če pa se ta po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo veliko ali veliko gospodarsko družbo, znaša globa od 10.000 do 500.000 evrov:
2
·
1. če izvaja sevalno dejavnost brez veljavnega dovoljenja (11. člen),
2
·
1. če izvaja sevalno dejavnost brez veljavnega dovoljenja (11. člen),
3
·
2. če uporablja vir sevanja brez dovoljenja za njegovo uporabo ali če niso izpolnjeni pogoji za uporabo po tem zakonu (13. člen),
3
·
2. če uporablja vir sevanja brez dovoljenja za njegovo uporabo ali če niso izpolnjeni pogoji za uporabo po tem zakonu (13. člen),
4
·
3. če odpravi nadzor nad radioaktivnimi snovmi brez dovoljenja pristojnega organa (16.a člen)
4
·
3. če odpravi nadzor nad radioaktivnimi snovmi brez dovoljenja pristojnega organa (16.a člen)
5
·
4. če kot imetnik dovoljenja za uporabo vira sevanja povzroči čezmerno obsevanost delavcev, praktikantov, študentov ali posameznikov iz prebivalstva (17. člen),
5
·
4. če kot imetnik dovoljenja za uporabo vira sevanja povzroči čezmerno obsevanost delavcev, praktikantov, študentov ali posameznikov iz prebivalstva (17. člen),
6
·
5. če kot delodajalec zaposli osebo, mlajšo od 18 let na delovno mesto, na katerem bi postala izpostavljeni delavec ali če kot delodajalec noseče ženske, ki sama ne želi še naprej delati z viri sevanja, ne premesti takoj, ko ga ta obvesti o nosečnosti, na delovno mesto, kjer se ne dela z viri sevanja ali če doječe ženske takoj, ko ga ta obvesti o svojem stanju, začasno ne premesti na delovno mesto, kjer ni tveganja za radioaktivno kontaminacijo telesa ali če s premestitvijo noseče ali doječe ženske tej s pogoji dela povzroči manj ugoden položaj (20. člen),
6
·
5. če kot delodajalec zaposli osebo, mlajšo od 18 let na delovno mesto, na katerem bi postala izpostavljeni delavec ali če kot delodajalec noseče ženske, ki sama ne želi še naprej delati z viri sevanja, ne premesti takoj, ko ga ta obvesti o nosečnosti, na delovno mesto, kjer se ne dela z viri sevanja ali če doječe ženske takoj, ko ga ta obvesti o svojem stanju, začasno ne premesti na delovno mesto, kjer ni tveganja za radioaktivno kontaminacijo telesa ali če s premestitvijo noseče ali doječe ženske tej s pogoji dela povzroči manj ugoden položaj (20. člen),
7
·
6. če kot delodajalec razporedi delavca proti njegovi volji na delovno mesto za opravljanje specifičnih nalog (21. člen),
7
·
6. če kot delodajalec razporedi delavca proti njegovi volji na delovno mesto za opravljanje specifičnih nalog (21. člen),
8
·
7. če kot delodajalec ne zagotovi izdelave ocene varstva pred sevanji (23. člen),
8
·
7. če kot delodajalec ne zagotovi izdelave ocene varstva pred sevanji (23. člen),
9
·
8. če kot delodajalec ne zagotovi predhodnega pregleda načrtov prostorov objekta in naprav v njem glede varstva pred ionizirajočimi sevanji (23. člen),
9
·
8. če kot delodajalec ne zagotovi predhodnega pregleda načrtov prostorov objekta in naprav v njem glede varstva pred ionizirajočimi sevanji (23. člen),
10
·
9. če kot delodajalec ne zagotovi razvrstitve delovišč na opazovana in nadzorovana območja ter njihove označitve glede na oceno pričakovanih letnih doz ter verjetnost in velikost potencialnih izpostavljenosti (23. člen),
10
·
9. če kot delodajalec ne zagotovi razvrstitve delovišč na opazovana in nadzorovana območja ter njihove označitve glede na oceno pričakovanih letnih doz ter verjetnost in velikost potencialnih izpostavljenosti (23. člen),
11
·
10. če kot delodajalec ne zagotovi razvrstitve izpostavljenih delavcev v dve kategoriji glede na verjetnost in velikost potencialne izpostavljenosti (23. člen),
11
·
10. če kot delodajalec ne zagotovi razvrstitve izpostavljenih delavcev v dve kategoriji glede na verjetnost in velikost potencialne izpostavljenosti (23. člen),
12
·
11. če kot delodajalec ne zagotovi izvajanja pisnih tehničnih, zdravstvenih in administrativnih postopkov, povezanih z obratovanjem ali upravljanjem sevalnega, jedrskega ali manj pomembnega sevalnega objekta ali uporabo vira sevanja (23. člen),
12
·
11. če kot delodajalec ne zagotovi izvajanja pisnih tehničnih, zdravstvenih in administrativnih postopkov, povezanih z obratovanjem ali upravljanjem sevalnega, jedrskega ali manj pomembnega sevalnega objekta ali uporabo vira sevanja (23. člen),
13
·
12. če kot delodajalec ne zagotovi usposabljanja izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov, ki uporabljajo vire sevanja ali delajo na opazovanem in nadzorovanem območju, obnavljanja znanja in rednega preverjanja usposobljenosti v zvezi s postopki varstva pred sevanji ali (23. člen),
13
·
12. če kot delodajalec ne zagotovi usposabljanja izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov, ki uporabljajo vire sevanja ali delajo na opazovanem in nadzorovanem območju, obnavljanja znanja in rednega preverjanja usposobljenosti v zvezi s postopki varstva pred sevanji ali (23. člen),
14
·
13. če ne zagotovi seznanitve izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov z vsebino tehničnih, zdravstvenih in administrativnih postopkov, povezanih z obratovanjem, upravljanjem ali uporabo vira sevanja ali o tveganjih za zdravje, zlasti seznanitve žensk o nujnosti zgodnje naznanitve nosečnosti in dojenja (23. člen),
14
·
13. če ne zagotovi seznanitve izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov z vsebino tehničnih, zdravstvenih in administrativnih postopkov, povezanih z obratovanjem, upravljanjem ali uporabo vira sevanja ali o tveganjih za zdravje, zlasti seznanitve žensk o nujnosti zgodnje naznanitve nosečnosti in dojenja (23. člen),
15
·
14. če kot delodajalec ne zagotovi izvajanja nadzornih ukrepov, meritev in ocene izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem na delovnih mestih na različnih področjih in ob različnih delovnih pogojih, vključno z osebno dozimetrijo (23. člen),
15
·
14. če kot delodajalec ne zagotovi izvajanja nadzornih ukrepov, meritev in ocene izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem na delovnih mestih na različnih področjih in ob različnih delovnih pogojih, vključno z osebno dozimetrijo (23. člen),
16
·
15. če kot delodajalec ne zagotovi zaščitne opreme ali preverjanja učinkovitosti zaščitne opreme in postopkov zaščite in reševanja ali rednega umerjanja merilne opreme, preverjanja njene uporabnosti in pravilne uporabe (23. člen),
16
·
15. če kot delodajalec ne zagotovi zaščitne opreme ali preverjanja učinkovitosti zaščitne opreme in postopkov zaščite in reševanja ali rednega umerjanja merilne opreme, preverjanja njene uporabnosti in pravilne uporabe (23. člen),
17
·
16. če kot delodajalec ne zagotovi zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov (23. člen),
17
·
16. če kot delodajalec ne zagotovi zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov (23. člen),
18
·
17. če kot delodajalec ne zagotovi takojšnjega obveščanja pristojnih organov v primeru preseganja mejnih doz, kontaminacije delovnega okolja ali izrednega dogodka (23. člen),
18
·
17. če kot delodajalec ne zagotovi takojšnjega obveščanja pristojnih organov v primeru preseganja mejnih doz, kontaminacije delovnega okolja ali izrednega dogodka (23. člen),
19
·
18. če kot delodajalec izvaja usposabljanje prek oseb, ki nimajo pooblastila za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji (23. člen),
19
·
18. če kot delodajalec izvaja usposabljanje prek oseb, ki nimajo pooblastila za izvajanje del pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji (23. člen),
20
·
19. če posreduje pooblaščenemu zdravniku v nadaljnjo obdelavo in v centralno evidenco doz podatke o osebnih dozah izpostavljenih delavcev brez pisne privolitve izpostavljenega delavca ali če brez pisne privolitve razporedi delavca, praktikanta ali študenta na delovno mesto, ki je izpostavljeno ionizirajočemu sevanju (32. člen),
20
·
19. če posreduje pooblaščenemu zdravniku v nadaljnjo obdelavo in v centralno evidenco doz podatke o osebnih dozah izpostavljenih delavcev brez pisne privolitve izpostavljenega delavca ali če brez pisne privolitve razporedi delavca, praktikanta ali študenta na delovno mesto, ki je izpostavljeno ionizirajočemu sevanju (32. člen),
21
·
20. če ne zagotovi delovanja posebne organizacijske enote za izvajanje varstva pred sevanji ali če ne zagotovi, da organizacijska enota za varstvo pred sevanji deluje ločeno od drugih organizacijskih enot ali če organizacijska zasnova enote varstva pred sevanji ali če kakovost opreme, obseg in vsebina njenega dela ni skladna s predpisanimi pogoji (34. člen),
21
·
20. če ne zagotovi delovanja posebne organizacijske enote za izvajanje varstva pred sevanji ali če ne zagotovi, da organizacijska enota za varstvo pred sevanji deluje ločeno od drugih organizacijskih enot ali če organizacijska zasnova enote varstva pred sevanji ali če kakovost opreme, obseg in vsebina njenega dela ni skladna s predpisanimi pogoji (34. člen),
22
·
21. če kot upravljavec objekta ali kot zunanji izvajalec ne zagotovi, da doze delavcev zunanjega izvajalca ne presežejo predpisanih mejnih doz ali če ne zagotovi, da so delavci zunanjega izvajalca primerno usposobljeni in seznanjeni z ukrepi varstva pred sevanji, ali če ne zagotovi, da se za delavce zunanjega izvajalca ugotavlja izpostavljenost po določbah tega zakona, če ne zagotovi, da se za delavce zunanjega izvajalca izvajajo vsi ukrepi njihovega varstva pred sevanji po določbah tega zakona (37. člen),
22
·
21. če kot upravljavec objekta ali kot zunanji izvajalec ne zagotovi, da doze delavcev zunanjega izvajalca ne presežejo predpisanih mejnih doz ali če ne zagotovi, da so delavci zunanjega izvajalca primerno usposobljeni in seznanjeni z ukrepi varstva pred sevanji, ali če ne zagotovi, da se za delavce zunanjega izvajalca ugotavlja izpostavljenost po določbah tega zakona, če ne zagotovi, da se za delavce zunanjega izvajalca izvajajo vsi ukrepi njihovega varstva pred sevanji po določbah tega zakona (37. člen),
23
·
22. če kot upravljavec objekta ali kot zunanji izvajalec ne zagotovi, da se za izpostavljene delavce zunanjega izvajalca sporočajo podatki o njihovih osebnih dozah v centralno evidenco osebnih doz ali če za izpostavljene delavce zunanjega izvajalca ne zagotovi zdravstvenega nadzora v predpisanem obsegu (37. člen),
23
·
22. če kot upravljavec objekta ali kot zunanji izvajalec ne zagotovi, da se za izpostavljene delavce zunanjega izvajalca sporočajo podatki o njihovih osebnih dozah v centralno evidenco osebnih doz ali če za izpostavljene delavce zunanjega izvajalca ne zagotovi zdravstvenega nadzora v predpisanem obsegu (37. člen),
24
·
23. če kot zunanji izvajalec upravljavcu objekta ali izvajalcu sevalne dejavnosti pred začetkom del v nadzorovanem območju ne sporoči osebnih podatkov, ocene zdravstvene delazmožnosti, datuma zadnjega zdravstvenega pregleda ali vrednosti prejetih doz svojih izpostavljenih delavcev v obdobju zadnjih petih let in kumulativne doze ali če kot upravljavec objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti teh podatkov o izpostavljenih delavcih zunanjega izvajalca, ki je tuja pravna oseba, ne sporoči organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji (37. člen),
24
·
23. če kot zunanji izvajalec upravljavcu objekta ali izvajalcu sevalne dejavnosti pred začetkom del v nadzorovanem območju ne sporoči osebnih podatkov, ocene zdravstvene delazmožnosti, datuma zadnjega zdravstvenega pregleda ali vrednosti prejetih doz svojih izpostavljenih delavcev v obdobju zadnjih petih let in kumulativne doze ali če kot upravljavec objekta ali izvajalec sevalne dejavnosti teh podatkov o izpostavljenih delavcih zunanjega izvajalca, ki je tuja pravna oseba, ne sporoči organu, pristojnemu za varstvo pred sevanji (37. člen),
25
·
24. če kot izvajalec sevalne dejavnosti začne z deli z izpostavljenimi delavci zunanjega izvajalca, čeprav mu ta ni posredoval podatkov iz tretjega odstavka 37. člena tega zakona, ali če izpostavljeni delavec zunanjega izvajalca ni bil vpisan v centralni evidenci osebnih doz, ali če je iz posredovanih podatkov bilo razvidno, da delavec zunanjega izvajalca po določbah tega zakona ne more opravljati del v nadzorovanem območju (37. člen),
25
·
24. če kot izvajalec sevalne dejavnosti začne z deli z izpostavljenimi delavci zunanjega izvajalca, čeprav mu ta ni posredoval podatkov iz tretjega odstavka 37. člena tega zakona, ali če izpostavljeni delavec zunanjega izvajalca ni bil vpisan v centralni evidenci osebnih doz, ali če je iz posredovanih podatkov bilo razvidno, da delavec zunanjega izvajalca po določbah tega zakona ne more opravljati del v nadzorovanem območju (37. člen),
26
·
25. če kot delodajalec ne zagotavlja zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev ali ga ne zagotavlja v predpisanem obsegu ali če ne zagotovi izrednega zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev vsakokrat, ko je bila presežena ali obstaja sum, da je bila presežena, ena od predpisanih mejnih doz, ali na zahtevo organa, pristojnega za varstvo pred sevanji (39. člen),
26
·
25. če kot delodajalec ne zagotavlja zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev ali ga ne zagotavlja v predpisanem obsegu ali če ne zagotovi izrednega zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev vsakokrat, ko je bila presežena ali obstaja sum, da je bila presežena, ena od predpisanih mejnih doz, ali na zahtevo organa, pristojnega za varstvo pred sevanji (39. člen),
27
·
26. če razporedi na delovno mesto delavca, kljub temu, da po ugotovitvah zdravstvenega nadzora ni zmožen za to delovno mesto (39. člen),
27
·
26. če razporedi na delovno mesto delavca, kljub temu, da po ugotovitvah zdravstvenega nadzora ni zmožen za to delovno mesto (39. člen),
28
·
27. če kot delodajalec ne zagotovi zdravstvenega nadzora po prenehanju dela delavca (40. člen),
28
·
27. če kot delodajalec ne zagotovi zdravstvenega nadzora po prenehanju dela delavca (40. člen),
29
·
28. če opravlja radiološke posege brez odobrenega programa radioloških posegov ali v nasprotju z odobrenim programom radioloških posegov (47. člen),
29
·
28. če opravlja radiološke posege brez odobrenega programa radioloških posegov ali v nasprotju z odobrenim programom radioloških posegov (47. člen),
30
·
29. če radiološke posege izvajajo osebe, ki niso opravile predpisanega usposabljanja in preverjanja usposobljenosti za izvajalca radioloških posegov (47. člen),
30
·
29. če radiološke posege izvajajo osebe, ki niso opravile predpisanega usposabljanja in preverjanja usposobljenosti za izvajalca radioloških posegov (47. člen),
31
·
30. če je izvedel radiološki poseg, za katerega niso bili izpolnjeni pogoji za izvedbo (50. člen),
31
·
30. če je izvedel radiološki poseg, za katerega niso bili izpolnjeni pogoji za izvedbo (50. člen),
32
·
31. če izvaja posege v prostor brez soglasja organa, pristojnega za jedrsko varnost (65.b, 68., 69., 75. in 76. člen), ali brez soglasja organa, pristojnega za varstvo pred sevanji (69. člen),
32
·
31. če izvaja posege v prostor brez soglasja organa, pristojnega za jedrsko varnost (65.b, 68., 69., 75. in 76. člen), ali brez soglasja organa, pristojnega za varstvo pred sevanji (69. člen),
33
·
32. če začne s poskusnim obratovanjem objekta brez soglasja organa, pristojnega za jedrsko varnost (78. člen),
33
·
32. če začne s poskusnim obratovanjem objekta brez soglasja organa, pristojnega za jedrsko varnost (78. člen),
34
·
33. če začne ali preneha z obratovanjem jedrskega ali sevalnega objekta ali če začne z odlaganjem izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov ali če zapre odlagališče izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov ali če začne ali zaključi razgradnjo jedrskega ali sevalnega objekta ali če zaključi rudarska dela za opustitev pridobivanja jedrskih mineralnih surovin ali če začne z odlaganjem rudarske ali hidrometalurške jalovine ali če zapre odlagališče rudarske in hidrometalurške jalovine brez dovoljenja organa, pristojnega za jedrsko varnost, ali če shranjuje sveže gorivo na gradbišču jedrske elektrarne ali raziskovalnega reaktorja brez dovoljenja organa, pristojnega za jedrsko varnost (79. člen),
34
·
33. če začne ali preneha z obratovanjem jedrskega ali sevalnega objekta ali če začne z odlaganjem izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov ali če zapre odlagališče izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov ali če začne ali zaključi razgradnjo jedrskega ali sevalnega objekta ali če zaključi rudarska dela za opustitev pridobivanja jedrskih mineralnih surovin ali če začne z odlaganjem rudarske ali hidrometalurške jalovine ali če zapre odlagališče rudarske in hidrometalurške jalovine brez dovoljenja organa, pristojnega za jedrsko varnost, ali če shranjuje sveže gorivo na gradbišču jedrske elektrarne ali raziskovalnega reaktorja brez dovoljenja organa, pristojnega za jedrsko varnost (79. člen),
35
·
34. če kot upravljavec objekta uvaja spremembe in dopolnitve brez predhodne odobritve organa, pristojnega za jedrsko varnost (83. in 84. člen),
35
·
34. če kot upravljavec objekta uvaja spremembe in dopolnitve brez predhodne odobritve organa, pristojnega za jedrsko varnost (83. in 84. člen),
36
·
35. če namerno dodaja radioaktivne snovi živilom, igračam, osebnemu nakitu, kozmetiki ali vnaša iz držav članic EU, iznaša v države članice EU, uvaža ali izvaža tako blago (89. člen),
36
·
35. če namerno dodaja radioaktivne snovi živilom, igračam, osebnemu nakitu, kozmetiki ali vnaša iz držav članic EU, iznaša v države članice EU, uvaža ali izvaža tako blago (89. člen),
37
·
36. če daje v promet izdelke in materiale, ki so čezmerno radioaktivno kontaminirani z radionuklidi (89. člen),
37
·
36. če daje v promet izdelke in materiale, ki so čezmerno radioaktivno kontaminirani z radionuklidi (89. člen),
38
·
37. če skladišči ali obdeluje radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo na kraju nastanka brez dovoljenja organa, pristojnega za jedrsko varnost (93. člen),
38
·
37. če skladišči ali obdeluje radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo na kraju nastanka brez dovoljenja organa, pristojnega za jedrsko varnost (93. člen),
39
·
38. če vnaša iz držav članic EU ali iznaša v države članice EU radioaktivne snovi v nasprotju s pravnimi akti EU, ki veljajo na območju EU neposredno, ali če uvaža ali izvaža radioaktivne snovi brez dovoljenja (100. člen),
39
·
38. če vnaša iz držav članic EU ali iznaša v države članice EU radioaktivne snovi v nasprotju s pravnimi akti EU, ki veljajo na območju EU neposredno, ali če uvaža ali izvaža radioaktivne snovi brez dovoljenja (100. člen),
40
·
39. če vnaša iz držav članic EU, iznaša v države članice EU, uvaža, izvaža ali izvaja tranzit jedrskih snovi in radioaktivnih odpadkov ali jedrskega goriva brez dovoljenja ali soglasja organa, pristojnega za jedrsko varnost (100. in 101. člen),
40
·
39. če vnaša iz držav članic EU, iznaša v države članice EU, uvaža, izvaža ali izvaja tranzit jedrskih snovi in radioaktivnih odpadkov ali jedrskega goriva brez dovoljenja ali soglasja organa, pristojnega za jedrsko varnost (100. in 101. člen),
41
·
40. če ne zagotovi načrtovanja ali izvajanja ukrepov fizičnega varovanja (118., 119. in 119.c člen),
41
·
40. če ne zagotovi načrtovanja ali izvajanja ukrepov fizičnega varovanja (118., 119. in 119.c člen),
42
·
41. če uporablja jedrsko blago ali ga poseduje v nasprotju z določbami 121. člena tega zakona,
42
·
41. če uporablja jedrsko blago ali ga poseduje v nasprotju z določbami 121. člena tega zakona,
43
·
42. če ne zagotavlja obratovalnega, predobratovalnega ali poobratovalnega monitoringa radioaktivnosti ali če ne opravi monitoringa učinkov sanacijskih ukrepov, odrejenih v primeru izrednega dogodka (124. člen).
43
·
42. če ne zagotavlja obratovalnega, predobratovalnega ali poobratovalnega monitoringa radioaktivnosti ali če ne opravi monitoringa učinkov sanacijskih ukrepov, odrejenih v primeru izrednega dogodka (124. člen).
44
·
(2) Z globo od 5.000 do 150.000 evrov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
44
·
(2) Z globo od 5.000 do 150.000 evrov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
45
·
(3) Z globo od 1.000 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
45
·
(3) Z globo od 1.000 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
46
·
(4) Če je narava prekrška posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena:
46
·
(4) Če je narava prekrška posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena:
47
·
- pravno osebo kaznuje z globo od 15.000 do 750.000 evrov, oziroma, če se ta po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo veliko ali veliko gospodarsko družbo, znaša globa od 30.000 do 1.500.000 evrov;
47
·
- pravno osebo kaznuje z globo od 15.000 do 750.000 evrov, oziroma, če se ta po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo veliko ali veliko gospodarsko družbo, znaša globa od 30.000 do 1.500.000 evrov;
48
·
- samostojnega podjetnika posameznik ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost kaznuje z globo od 15.000 do 450.000 evrov;
48
·
- samostojnega podjetnika posameznik ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost kaznuje z globo od 15.000 do 450.000 evrov;
49
·
- odgovorno osebo pravne osebe, odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorno osebo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost z globo od 3.000 do 30.000 evrov.
49
·
- odgovorno osebo pravne osebe, odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorno osebo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost z globo od 3.000 do 30.000 evrov.
50
·
(5) Z globo od 1.800 do 250.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 3.500 do 500.000 evrov:
50
·
(5) Z globo od 1.800 do 250.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 3.500 do 500.000 evrov:
51
·
1. če kot delodajalec ne zagotovi izdelave ocene varstva pred sevanji (24. člen),
51
·
1. če kot delodajalec ne zagotovi izdelave ocene varstva pred sevanji (24. člen),
52
·
2. če ne zagotovi pregleda ocene varstva pred sevanji ali če ne uvede odobrenih sprememb ukrepov varstva pred sevanji (26. člen),
52
·
2. če ne zagotovi pregleda ocene varstva pred sevanji ali če ne uvede odobrenih sprememb ukrepov varstva pred sevanji (26. člen),
53
·
3. če se ne posvetuje glede varstva izpostavljenih delavcev s pooblaščenimi izvedenci in organizacijami varstva pred sevanji (27. člen),
53
·
3. če se ne posvetuje glede varstva izpostavljenih delavcev s pooblaščenimi izvedenci in organizacijami varstva pred sevanji (27. člen),
54
·
4. če ne zagotavlja rednega ugotavljanja izpostavljenosti delavcev in merjenja sevanja na delovnem mestu (29. člen),
54
·
4. če ne zagotavlja rednega ugotavljanja izpostavljenosti delavcev in merjenja sevanja na delovnem mestu (29. člen),
55
·
5. če ne posreduje rezultatov ugotavljanja meritev doz izpostavljenih delavcev pooblaščenemu zdravniku in z njimi ne seznanja izpostavljenih delavcev ali če ne obvešča v primeru interventne izpostavljenosti ali izpostavljenosti ob izrednem dogodku (31. člen),
55
·
5. če ne posreduje rezultatov ugotavljanja meritev doz izpostavljenih delavcev pooblaščenemu zdravniku in z njimi ne seznanja izpostavljenih delavcev ali če ne obvešča v primeru interventne izpostavljenosti ali izpostavljenosti ob izrednem dogodku (31. člen),
56
·
6. če kot pooblaščeni izvajalec dozimetrije ne posreduje podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev v centralno evidenco doz v predpisanih rokih iz 33. člena tega zakona,
56
·
6. če kot pooblaščeni izvajalec dozimetrije ne posreduje podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev v centralno evidenco doz v predpisanih rokih iz 33. člena tega zakona,
57
·
7. če ne določi odgovorne osebe za varstvo pred sevanji ali o tem ne obvesti pristojnega organa (35. člen),
57
·
7. če ne določi odgovorne osebe za varstvo pred sevanji ali o tem ne obvesti pristojnega organa (35. člen),
58
·
8. če ne ravna po odredbi pristojnega organa v zvezi z varstvom izpostavljenih delavcev pred naravnimi viri sevanja (46. člen),
58
·
8. če ne ravna po odredbi pristojnega organa v zvezi z varstvom izpostavljenih delavcev pred naravnimi viri sevanja (46. člen),
59
·
9. če pri opravljanju radioloških posegov ne zagotavlja ocenjevanja in preverjanja radioloških posegov (51. člen),
59
·
9. če pri opravljanju radioloških posegov ne zagotavlja ocenjevanja in preverjanja radioloških posegov (51. člen),
60
·
10. če pri opravljanju radioloških posegov uvaja spremembe in dopolnitve, ne da bi mu jih odobril organ, pristojen za varstvo pred sevanji (52. člen),
60
·
10. če pri opravljanju radioloških posegov uvaja spremembe in dopolnitve, ne da bi mu jih odobril organ, pristojen za varstvo pred sevanji (52. člen),
61
·
11. če kot pravna oseba, ki izvaja radiološke posege, ne posreduje pacientu na njegovo zahtevo podatkov o dozah, ki jih je pacient prejel med izvajanjem radioloških posegov (53. člen),
61
·
11. če kot pravna oseba, ki izvaja radiološke posege, ne posreduje pacientu na njegovo zahtevo podatkov o dozah, ki jih je pacient prejel med izvajanjem radioloških posegov (53. člen),
62
·
12. če glede posameznih vprašanj sevalne in jedrske varnosti ne pridobi mnenja pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost (58. člen),
62
·
12. če glede posameznih vprašanj sevalne in jedrske varnosti ne pridobi mnenja pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost (58. člen),
63
·
13. če ne izvaja programov spremljanja obratovalnih izkušenj sevalnih ali jedrskih objektov ali če ugotovitev programov ne upošteva pri ocenjevanju, preverjanju in izboljšanju sevalne in jedrske varnosti (60. člen),
63
·
13. če ne izvaja programov spremljanja obratovalnih izkušenj sevalnih ali jedrskih objektov ali če ugotovitev programov ne upošteva pri ocenjevanju, preverjanju in izboljšanju sevalne in jedrske varnosti (60. člen),
64
·
14. če kot upravljavec objekta ne zagotovi zadostnega števila usposobljenih delavcev za upravljanje tehnološkega procesa ali če ne zagotovi rednega obnavljanja strokovnega znanja usposobljenih delavcev ali preverjanja njihove usposobljenosti, psihofizičnih lastnosti in odvisnosti od alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih sredstev ali če ne hrani zapisov o opravljenem usposabljanju, vključno z ocenami dosežene strokovne usposobljenosti glede na zahteve za ustrezno delovno mesto za vsakega delavca, ki opravlja za varnost pomembna dela, ali če teh zapisov ne hrani še eno leto po tem, ko je delavec prenehal delati pri njem ali če dela in naloge upravljanja tehnološkega procesa opravlja delavec brez dovoljenja organa, pristojnega za jedrsko varnost (62. člen),
64
·
14. če kot upravljavec objekta ne zagotovi zadostnega števila usposobljenih delavcev za upravljanje tehnološkega procesa ali če ne zagotovi rednega obnavljanja strokovnega znanja usposobljenih delavcev ali preverjanja njihove usposobljenosti, psihofizičnih lastnosti in odvisnosti od alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih sredstev ali če ne hrani zapisov o opravljenem usposabljanju, vključno z ocenami dosežene strokovne usposobljenosti glede na zahteve za ustrezno delovno mesto za vsakega delavca, ki opravlja za varnost pomembna dela, ali če teh zapisov ne hrani še eno leto po tem, ko je delavec prenehal delati pri njem ali če dela in naloge upravljanja tehnološkega procesa opravlja delavec brez dovoljenja organa, pristojnega za jedrsko varnost (62. člen),
65
·
15. če kot upravljavec objekta ni vzpostavil ali ne izvaja sistema vodenja ali če vanj ni vključil varnostne kulture, nadzora nad dobavitelji opreme, izvajalci in pogodbenimi izvajalci ali postopkov za zagotavljanje vnosa ali vgradnje ustrezne opreme (63. člen),
65
·
15. če kot upravljavec objekta ni vzpostavil ali ne izvaja sistema vodenja ali če vanj ni vključil varnostne kulture, nadzora nad dobavitelji opreme, izvajalci in pogodbenimi izvajalci ali postopkov za zagotavljanje vnosa ali vgradnje ustrezne opreme (63. člen),
66
·
16. če ne dopolnjuje varnostnega poročila, če pride med gradnjo ali razgradnjo objekta ali v času poskusnega obratovanja ali v času izvajanja rudarskih del, če gre za izkoriščanje ali opustitev izkoriščanja jedrskih mineralnih snovi, do sprememb, ki vplivajo na vsebino varnostnega poročila (71. in 80. člen),
66
·
16. če ne dopolnjuje varnostnega poročila, če pride med gradnjo ali razgradnjo objekta ali v času poskusnega obratovanja ali v času izvajanja rudarskih del, če gre za izkoriščanje ali opustitev izkoriščanja jedrskih mineralnih snovi, do sprememb, ki vplivajo na vsebino varnostnega poročila (71. in 80. člen),
67
·
17. če ne zagotavlja obratovanja ali poskusnega obratovanja v skladu z odobrenimi obratovalnimi pogoji in omejitvami, ali uporabe pisnih postopkov za obratovanje, poskusno obratovanje, prenehanje obratovanja ali razgradnjo objekta, ali spremljanja svojih in tujih obratovalnih izkušenj, obratovalnih kazalnikov, procesov staranja opreme ali izvajanja ukrepov za zmanjšanje ali odpravo učinkov procesov staranja, ali vzdrževanja, pregledovanja ali preizkušanja sistemov in komponent objekta, izdelave in upoštevanja načrta optimizacije varstva pred sevanji (80.a člen),
67
·
17. če ne zagotavlja obratovanja ali poskusnega obratovanja v skladu z odobrenimi obratovalnimi pogoji in omejitvami, ali uporabe pisnih postopkov za obratovanje, poskusno obratovanje, prenehanje obratovanja ali razgradnjo objekta, ali spremljanja svojih in tujih obratovalnih izkušenj, obratovalnih kazalnikov, procesov staranja opreme ali izvajanja ukrepov za zmanjšanje ali odpravo učinkov procesov staranja, ali vzdrževanja, pregledovanja ali preizkušanja sistemov in komponent objekta, izdelave in upoštevanja načrta optimizacije varstva pred sevanji (80.a člen),
68
·
18. če ne pripravi poročila o občasnem varnostnem pregledu ali če na podlagi poročila o občasnem varnostnem pregledu ne pripravi predloga potrebnih sprememb (82. člen),
68
·
18. če ne pripravi poročila o občasnem varnostnem pregledu ali če na podlagi poročila o občasnem varnostnem pregledu ne pripravi predloga potrebnih sprememb (82. člen),
69
·
19. če kot upravljavec objekta o spremembah ne obvesti organa, pristojnega za jedrsko varnost ali sprememb ne priglasi organu, pristojnemu za jedrsko varnost (83. člen),
69
·
19. če kot upravljavec objekta o spremembah ne obvesti organa, pristojnega za jedrsko varnost ali sprememb ne priglasi organu, pristojnemu za jedrsko varnost (83. člen),
70
·
20. če ne zagotovi izjemnega pregleda varnostnega poročila ali če na podlagi ocenjevanja in preverjanja varnosti ne izdela predloga sprememb varnostnega poročila (86. člen),
70
·
20. če ne zagotovi izjemnega pregleda varnostnega poročila ali če na podlagi ocenjevanja in preverjanja varnosti ne izdela predloga sprememb varnostnega poročila (86. člen),
71
·
21. če ne poroča o obratovanju objekta na predpisan način (87. člen),
71
·
21. če ne poroča o obratovanju objekta na predpisan način (87. člen),
72
·
22. če ne zagotovi dekontaminacije v okviru sanacije posledic izrednega dogodka ali če ne izvede dekontaminacije na predpisan način, kadar radioaktivna kontaminacija ni posledica izrednega dogodka in o tem ne obvesti pristojnega organa (91. člen),
72
·
22. če ne zagotovi dekontaminacije v okviru sanacije posledic izrednega dogodka ali če ne izvede dekontaminacije na predpisan način, kadar radioaktivna kontaminacija ni posledica izrednega dogodka in o tem ne obvesti pristojnega organa (91. člen),
73
·
23. če ne ravna z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom na predpisan način (93. člen),
73
·
23. če ne ravna z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom na predpisan način (93. člen),
74
·
24. če ne zagotovi dolgoročnega nadzora in vzdrževanja zaprtega odlagališča v skladu s pogoji iz varnostnega poročila (96. člen),
74
·
24. če ne zagotovi dolgoročnega nadzora in vzdrževanja zaprtega odlagališča v skladu s pogoji iz varnostnega poročila (96. člen),
75
·
25. če ne izdela ocene ogroženosti ali če ne izdela načrta zaščite in reševanja ali navodila za ukrepanje ob izrednem dogodku ali če ne izvaja ali zagotavlja izvajanja preventivnih zaščitnih ukrepov (104. člen),
75
·
25. če ne izdela ocene ogroženosti ali če ne izdela načrta zaščite in reševanja ali navodila za ukrepanje ob izrednem dogodku ali če ne izvaja ali zagotavlja izvajanja preventivnih zaščitnih ukrepov (104. člen),
76
·
26. če ne posreduje nosilcem načrtovanja zaščite in reševanja vseh podatkov, potrebnih za izdelavo in izvajanje državnega in občinskega načrta zaščite in reševanja (106. člen),
76
·
26. če ne posreduje nosilcem načrtovanja zaščite in reševanja vseh podatkov, potrebnih za izdelavo in izvajanje državnega in občinskega načrta zaščite in reševanja (106. člen),
77
·
27. če ob izrednem dogodku ne izvaja ukrepov po načrtu zaščite in reševanja in ne izvaja ukrepov v skladu z določbami državnega in lokalnega načrta zaščite in reševanja (107. člen),
77
·
27. če ob izrednem dogodku ne izvaja ukrepov po načrtu zaščite in reševanja in ne izvaja ukrepov v skladu z določbami državnega in lokalnega načrta zaščite in reševanja (107. člen),
78
·
28. če ob izrednem dogodku ne obvešča javnosti in pristojnih organov (108. člen),
78
·
28. če ob izrednem dogodku ne obvešča javnosti in pristojnih organov (108. člen),
79
·
29. če kot imetnik dovoljenja ne sporoči spremembe svojih podatkov organu, ki je izdal dovoljenje (110. člen),
79
·
29. če kot imetnik dovoljenja ne sporoči spremembe svojih podatkov organu, ki je izdal dovoljenje (110. člen),
80
·
30. če v kontroliranem objektu ali prostoru, fizično nadzorovanem in vitalnem območju jedrskega objekta delajo osebe, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev ali za katere obstajajo varnostni zadržki (120. člen),
80
·
30. če v kontroliranem objektu ali prostoru, fizično nadzorovanem in vitalnem območju jedrskega objekta delajo osebe, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev ali za katere obstajajo varnostni zadržki (120. člen),
81
·
31. če ne vodi evidence jedrskih snovi ali če ne zagotavlja nemotenega delovanja opreme za vodenje evidenc ali če ne varuje jedrskih snovi in ne organizira njihove hrambe na predpisan način ali o izgubi nadzora nad jedrskimi snovmi ali odtujitvi takoj ne obvesti policije in organa, pristojnega za jedrsko varnost (122. člen),
81
·
31. če ne vodi evidence jedrskih snovi ali če ne zagotavlja nemotenega delovanja opreme za vodenje evidenc ali če ne varuje jedrskih snovi in ne organizira njihove hrambe na predpisan način ali o izgubi nadzora nad jedrskimi snovmi ali odtujitvi takoj ne obvesti policije in organa, pristojnega za jedrsko varnost (122. člen),
82
·
32. ne izvaja sanacije posledic izrednega dogodka, ki mu je bila odrejena kot izjemni ukrep (125. člen).
82
·
32. ne izvaja sanacije posledic izrednega dogodka, ki mu je bila odrejena kot izjemni ukrep (125. člen).
83
·
(6) Z globo od 1.800 do 150.000 evrov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
83
·
(6) Z globo od 1.800 do 150.000 evrov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
84
·
(7) Z globo od 350 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek iz petega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
84
·
(7) Z globo od 350 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek iz petega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
85
·
(8) Z globo od 500 do 1.000 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če pravni osebi, ki je izvedla varnostno preverjanje in pri kateri je zaposlen, ne sporoči spremembe podatkov, pomembnih za varnostno preverjanje (tretji odstavek 120.a člena).
85
·
(8) Z globo od 500 do 1.000 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če pravni osebi, ki je izvedla varnostno preverjanje in pri kateri je zaposlen, ne sporoči spremembe podatkov, pomembnih za varnostno preverjanje (tretji odstavek 120.a člena).
+
1
+
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-D) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. septembra 2015. Št. 003-02-7/2015-5 Ljubljana, dne 1. oktobra 2015 Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI IN JEDRSKI VARNOSTI (ZVISJV-D)
−
1
−
Naslov poglavja 3.4 se spremeni tako, da se glasi: »3.4 Varstvo pred sevanji«.
−
1
−
V petem in šestem odstavku se beseda »občasnega« nadomesti z besedilom »izrednega občasnega«.
−
1
−
(1) Postopki za pridobitev dovoljenj, soglasij, potrdil in pooblastil po Zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 70/08 - ZVO-1B in 60/11), ki do uveljavitve tega zakona še niso bili pravnomočno dokončani, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
−
2
−
(2) Obstoječi pooblaščeni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost, ki so fizične osebe, opravljajo dela pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost do zaključka veljavnosti pooblastila.
−
1
−
(1) Šteje se, da izpolnjujejo pogoje glede usposobljenosti iz spremenjenega prvega odstavka 36. člena zakona delavci, ki so ob začetku veljavnosti tega zakona opravljali naloge varstva pred sevanji v organizacijski enoti varstva pred sevanji.
−
2
−
(2) Do vzpostavitve usposabljanja s področja varstva pacientov pred ionizirajočimi sevanji iz drugega odstavka 47. člena zakona se šteje, da izvajalci radioloških posegov izpolnjujejo zahteve iz tega člena, če imajo opravljeno usposabljanje iz varstva pred sevanji iz 23. člena zakona.
−
1
−
(1) Vlada najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Uredbo o sevalnih dejavnostih (Uradni list RS, št. 48/04 in 9/06) z določbo spremenjenega petega odstavka 9. člena in spremenjenega tretjega odstavka 13. člena zakona.
−
2
−
(2) Vlada najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Uredbo o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki (Uradni list RS, št. 32/99) z določbo novega petega odstavka 95. člena zakona.
−
3
−
(3) Vlada najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Državni načrt zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči z določbo spremenjenega drugega odstavka 44. člena zakona.
−
4
−
(4) Minister, pristojen za okolje, najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Pravilnik o zagotavljanju varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov (Uradni list RS, št. 85/09, 9/10 - popr. in 87/11) z določbami novega četrtega odstavka 7.a člena, spremenjenega 63. člena, spremenjenega 80.a člena in novega petega odstavka 82.a člena zakona.
−
5
−
(5) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladita Pravilnik o uporabi virov sevanja in sevalni dejavnosti (Uradni list RS, št. 27/06) z določbami novega četrtega odstavka 14. člena in spremenjenega tretjega odstavka 131. člena zakona.
−
6
−
(6) Minister, pristojen za okolje, najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Pravilnik o pooblaščenih izvedencih za sevalno in jedrsko varnost (Uradni list RS, št. 51/06) z določbami spremenjenega 59. člena zakona.
−
7
−
(7) Minister, pristojen za okolje, najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Pravilnik o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti (Uradni list RS, št. 92/09 in 9/10 - popr.) z določbami novega petega odstavka 86. člena zakona.
−
8
−
(8) Minister, pristojen za zdravje, najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Pravilnik o pogojih in metodologiji za ocenjevanje doz pri varstvu delavcev in prebivalstva pred ionizirajočimi sevanji (Uradni list RS, št. 115/03) z določbami spremenjenega 24. člena zakona.
−
9
−
(9) Minister, pristojen za zdravje, najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Pravilnik o načinu vodenja evidenc o osebnih dozah zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem (Uradni list RS, št. 33/04) z določbami spremenjenega 53. člena zakona.
−
10
−
(10) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona izdata predpis iz spremenjenega osmega odstavka 9. člena zakona.
−
11
−
(11) Minister, pristojen za okolje, in minister, pristojen za zdravje, najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladita Pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajočih sevanj (Uradni list RS, št. 13/04) z določbami spremenjenega drugega odstavka 36. člena zakona.
−
12
−
(12) Minister, pristojen za zdravje, najpozneje v devetih mesecih od uveljavitve tega zakona izda predpis iz novega petega odstavka 47. člena zakona.
−
1
−
Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati določbe od 16. do 26. člena Pravilnika o največjih mejah radioaktivne kontaminacije človekovega okolja in o dekontaminaciji (Uradni list SFRJ, št. 8/87).
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 801-01/15-5/16 Ljubljana, dne 23. septembra 2015 EPA 528-VII Državni zbor Republike Slovenije Primož Hainz l.r. Podpredsednik
−