Skip to content
← Back to list

Zakon o verski svobodi

ZVS

Base

2. 10. 2023

ZVS-B · amendment

New

19. 10. 2023

ZVS-NPB4 · unofficial consolidated text

11articles changed
+4removed
+7modified
added 194removed 360words
7paragraphs
1
−
(1) Cerkev ali druga verska skupnost se lahko registrira, če ima najmanj 100 polnoletnih članov, ki so državljani Republike Slovenije ali tujci, ki imajo na njenem ozemlju prijavljeno stalno prebivališče, in deluje v Republiki Sloveniji najmanj zadnjih deset let.
1
+
(1) Cerkev ali druga verska skupnost se lahko registrira, če ima najmanj deset polnoletnih članov, ki so državljani Republike Slovenije ali tujci, ki imajo na njenem ozemlju prijavljeno stalno prebivališče.
2
·
(2) Zahtevo za registracijo cerkve ali druge verske skupnosti poda njen zastopnik. Zahteva mora vsebovati naslednje podatke:
2
·
(2) Zahtevo za registracijo cerkve ali druge verske skupnosti poda njen zastopnik. Zahteva mora vsebovati naslednje podatke:
3
·
1. ime cerkve ali druge verske skupnosti, izpisano v latinici, ki se mora razlikovati od imen drugih cerkva in drugih verskih skupnosti in ne sme biti zavajajoče;
3
·
1. ime cerkve ali druge verske skupnosti, izpisano v latinici, ki se mora razlikovati od imen drugih cerkva in drugih verskih skupnosti in ne sme biti zavajajoče;
4
·
2. sedež in naslov sedeža cerkve ali druge verske skupnosti v Republiki Sloveniji;
4
·
2. sedež in naslov sedeža cerkve ali druge verske skupnosti v Republiki Sloveniji;
5
·
3. odtis žiga z imenom cerkve ali druge verske skupnosti, ki ga bo uporabljala v pravnem prometu.
5
·
3. odtis žiga z imenom cerkve ali druge verske skupnosti, ki ga bo uporabljala v pravnem prometu.
6
·
(3) Ob vložitvi zahteve za registracijo cerkve ali druge verske skupnosti vlagatelj plača upravno takso, skladno z zakonom, ki ureja upravne takse.
6
·
(3) Ob vložitvi zahteve za registracijo cerkve ali druge verske skupnosti vlagatelj plača upravno takso, skladno z zakonom, ki ureja upravne takse.
1
·
Zahtevi za registracijo cerkve ali druge verske skupnosti mora cerkev ali druga verska skupnost priložiti:
1
·
Zahtevi za registracijo cerkve ali druge verske skupnosti mora cerkev ali druga verska skupnost priložiti:
2
−
1. seznam s podatki oseb iz prvega odstavka prejšnjega člena (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča) z njihovimi overjenimi podpisi;
2
+
1. ( razveljavljena ) ; 1.a seznam s podatki oseb iz prvega odstavka prejšnjega člena (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča) z njihovimi overjenimi podpisi;
3
·
2. seznam s podatki zastopnikov cerkve oziroma druge verske skupnosti v Republiki Sloveniji (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča) z njihovimi overjenimi podpisi;
3
·
2. seznam s podatki zastopnikov cerkve oziroma druge verske skupnosti v Republiki Sloveniji (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča) z njihovimi overjenimi podpisi;
4
·
3. opis temeljev svojega verovanja v slovenskem jeziku, v katerem opredeli svoj verski nauk in svoje versko poslanstvo, svoje bogoslužje in druge verske obrede ter svoje morebitne verske praznike;
4
·
3. opis temeljev svojega verovanja v slovenskem jeziku, v katerem opredeli svoj verski nauk in svoje versko poslanstvo, svoje bogoslužje in druge verske obrede ter svoje morebitne verske praznike;
5
·
4. temeljna verska besedila cerkve ali druge verske skupnosti v integralnem besedilu;
5
·
4. temeljna verska besedila cerkve ali druge verske skupnosti v integralnem besedilu;
6
−
5. dokazila o prisotnosti cerkve ali druge verske skupnosti v Republiki Sloveniji v obdobju preteklih desetih let. Ta izkaz ni potreben, če gre za cerkev ali versko skupnost, ki je v svetu znana že več kakor 100 let;
6
+
5. ( razveljavljena ) ;
7
·
6. akt o ustanovitvi cerkve ali druge verske skupnosti v Republiki Sloveniji;
7
·
6. akt o ustanovitvi cerkve ali druge verske skupnosti v Republiki Sloveniji;
8
·
7. temeljni akt cerkve ali druge verske skupnosti, ki mora določati:
8
·
7. temeljni akt cerkve ali druge verske skupnosti, ki mora določati:
9
·
- ime in sedež cerkve ali druge verske skupnosti,
9
·
- ime in sedež cerkve ali druge verske skupnosti,
10
·
- pogoje in način včlanjevanja in prenehanja članstva v cerkvi oziroma drugi verski skupnosti,
10
·
- pogoje in način včlanjevanja in prenehanja članstva v cerkvi oziroma drugi verski skupnosti,
11
·
- morebitne pravice in obveznosti članov,
11
·
- morebitne pravice in obveznosti članov,
12
·
- notranjo in teritorialno organiziranost cerkve ali druge verske skupnosti ter naziv notranjih organizacijskih struktur (v nadaljnjem besedilu: sestavni deli cerkve ali druge verske skupnosti),
12
·
- notranjo in teritorialno organiziranost cerkve ali druge verske skupnosti ter naziv notranjih organizacijskih struktur (v nadaljnjem besedilu: sestavni deli cerkve ali druge verske skupnosti),
13
·
- zastopanje cerkve ali druge verske skupnosti in njenih sestavnih delov,
13
·
- zastopanje cerkve ali druge verske skupnosti in njenih sestavnih delov,
14
·
- morebitni način imenovanja ali izvolitve in odpoklica svojih duhovnikov, redovnic in redovnikov (v nadaljnjem besedilu: redovniki) oziroma drugih verskih uslužbencev in drugega verskega osebja,
14
·
- morebitni način imenovanja ali izvolitve in odpoklica svojih duhovnikov, redovnic in redovnikov (v nadaljnjem besedilu: redovniki) oziroma drugih verskih uslužbencev in drugega verskega osebja,
15
·
- financiranje cerkve ali druge verske skupnosti ter njenih sestavnih delov, način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem cerkve ali druge verske skupnosti ter nad finančnim in materialnim poslovanjem cerkve ali druge verske skupnosti,
15
·
- financiranje cerkve ali druge verske skupnosti ter njenih sestavnih delov, način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem cerkve ali druge verske skupnosti ter nad finančnim in materialnim poslovanjem cerkve ali druge verske skupnosti,
16
·
- način prenehanja cerkve ali druge verske skupnosti ali njenega sestavnega dela in razpolaganje s premoženjem v tem primeru,
16
·
- način prenehanja cerkve ali druge verske skupnosti ali njenega sestavnega dela in razpolaganje s premoženjem v tem primeru,
17
·
- način zagotavljanja javnosti dela cerkve oziroma druge verske skupnosti.
17
·
- način zagotavljanja javnosti dela cerkve oziroma druge verske skupnosti.
1
·
(1) Osebe, ki jim je na podlagi odločbe sodišča odvzeta prostost ali jim je bilo omejeno gibanje in so v zavodu za prestajanje kazni zapora, vzgojnem zavodu, prevzgojnem domu ali v zavodu za usposabljanje (v nadaljnjem besedilu: pridržane osebe), imajo pravico do redne individualne in kolektivne verske duhovne oskrbe.
1
·
(1) Osebe, ki jim je na podlagi odločbe sodišča odvzeta prostost ali jim je bilo omejeno gibanje in so v zavodu za prestajanje kazni zapora, vzgojnem zavodu, prevzgojnem domu ali v zavodu za usposabljanje (v nadaljnjem besedilu: pridržane osebe), imajo pravico do redne individualne in kolektivne verske duhovne oskrbe.
2
·
(2) Materialne pogoje za uresničevanje pravice iz prejšnjega odstavka zagotavlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.
2
·
(2) Materialne pogoje za uresničevanje pravice iz prejšnjega odstavka zagotavlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.
3
−
(3) Če je v vsej državi dovolj veliko število pridržanih oseb iste veroizpovedi, ministrstvo, pristojno za pravosodje, zaposli potrebno število duhovnikov te veroizpovedi za polni ali krajši delovni čas oziroma drugače zagotovi plačilo za opravljeno delo.
3
+
(3) Če je v vsej državi dovolj veliko število pridržanih oseb iste veroizpovedi, ministrstvo, pristojno za pravosodje, zaposli potrebno število duhovnikov te veroizpovedi za polni ali krajši delovni čas oziroma drugače zagotovi plačilo za opravljeno delo. ( delno razveljavljen )
4
−
(4) Duhovnik, ki je imenovan in zaposlen v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko nemoteno opravlja svojo službo in brez nadzora obiskuje pridržane osebe ustrezne veroizpovedi ob primernem času.
4
+
(4) Duhovnik, ki je imenovan in zaposlen v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko nemoteno opravlja svojo službo in brez nadzora obiskuje pridržane osebe ustrezne veroizpovedi ob primernem času. ( delno razveljavljen )
5
·
(5) Vsaki pridržani osebi je treba v mejah možnosti omogočiti sodelovanje pri verskih obredih, ki so organizirani v zavodu, in ji omogočiti prejemanje knjig z versko vsebino in napotkov.
5
·
(5) Vsaki pridržani osebi je treba v mejah možnosti omogočiti sodelovanje pri verskih obredih, ki so organizirani v zavodu, in ji omogočiti prejemanje knjig z versko vsebino in napotkov.
6
·
(6) Določbe tega člena veljajo tudi za pridržane osebe v zavodih za mladoletne.
6
·
(6) Določbe tega člena veljajo tudi za pridržane osebe v zavodih za mladoletne.
1
·
(1) Osebe v bolnišnicah ali socialnovarstvenih zavodih, ki opravljajo institucionalno varstvo (v nadaljnjem besedilu: oskrbovanci) imajo pravico do redne individualne in kolektivne verske duhovne oskrbe.
1
·
(1) Osebe v bolnišnicah ali socialnovarstvenih zavodih, ki opravljajo institucionalno varstvo (v nadaljnjem besedilu: oskrbovanci) imajo pravico do redne individualne in kolektivne verske duhovne oskrbe.
2
−
(2) Če je v bolnišnicah v vsej državi dovolj veliko število oskrbovancev iste veroizpovedi, ministrstvo, pristojno za zdravje, zagotovi v partnerskem dogovarjanju, na podlagi zakona, ki ureja financiranje zdravstvenih programov in storitev, zaposlitev potrebnega števila duhovnikov, v skladu s predpisi ministra, pristojnega za zdravje. Duhovnik, ki je imenovan in tako zaposlen, lahko nemoteno opravlja svojo službo in obiskuje oskrbovance ustrezne veroizpovedi ob primernem času.
2
+
(2) Če je v bolnišnicah v vsej državi dovolj veliko število oskrbovancev iste veroizpovedi, ministrstvo, pristojno za zdravje, zagotovi v partnerskem dogovarjanju, na podlagi zakona, ki ureja financiranje zdravstvenih programov in storitev, zaposlitev potrebnega števila duhovnikov, v skladu s predpisi ministra, pristojnega za zdravje. Duhovnik, ki je imenovan in tako zaposlen, lahko nemoteno opravlja svojo službo in obiskuje oskrbovance ustrezne veroizpovedi ob primernem času. ( delno razveljavljen )
3
·
(3) Versko duhovno oskrbo oskrbovancem v socialnovarstvenih zavodih, ki izvajajo institucionalno varstvo, in se zaradi starostnih in zdravstvenih težav ne morejo udeleževati obredov zunaj zavoda, se zagotavlja v skladu s predpisi ministra, pristojnega za socialno varstvo.
3
·
(3) Versko duhovno oskrbo oskrbovancem v socialnovarstvenih zavodih, ki izvajajo institucionalno varstvo, in se zaradi starostnih in zdravstvenih težav ne morejo udeleževati obredov zunaj zavoda, se zagotavlja v skladu s predpisi ministra, pristojnega za socialno varstvo.
4
·
(4) Vsakemu oskrbovancu je treba v mejah možnosti omogočiti sodelovanje pri verskih obredih, ki so organizirani v bolnišnici oziroma zavodu, ki opravlja institucionalno varstvo, in mu omogočiti prejemanje knjig z versko vsebino in napotkov.
4
·
(4) Vsakemu oskrbovancu je treba v mejah možnosti omogočiti sodelovanje pri verskih obredih, ki so organizirani v bolnišnici oziroma zavodu, ki opravlja institucionalno varstvo, in mu omogočiti prejemanje knjig z versko vsebino in napotkov.
5
·
(5) Bolnišnice oziroma zavodi, ki opravljajo institucionalno varstvo, zagotavljajo prostorske in tehnične pogoje za versko duhovno oskrbo.
5
·
(5) Bolnišnice oziroma zavodi, ki opravljajo institucionalno varstvo, zagotavljajo prostorske in tehnične pogoje za versko duhovno oskrbo.
1
−
(1) Registrirane cerkve in druge verske skupnosti lahko pod pogoji tega zakona za svoje verske uslužbence, ki so državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, in jim je poklic verskega uslužbenca edini poklic, na podlagi njihovega pooblastila in v njihovem imenu zaprosijo za pridobitev pravice do namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost v višini naslednjih vrst prispevkov za socialno varnost od osnove najmanj v višini 48 odstotkov povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova: za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (prispevek zavarovanca) ter za obvezno zdravstveno zavarovanje (prispevek zavarovanca). Te pravice ne morejo pridobiti verski uslužbenci, ki so zaposleni na podlagi določb 22. do 25. člena tega zakona. ( delno razveljavljen )
1
+
(1) Registrirane cerkve in druge verske skupnosti lahko pod pogoji tega zakona za svoje verske uslužbence, ki so državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, in jim je poklic verskega uslužbenca edini poklic, na podlagi njihovega pooblastila in v njihovem imenu zaprosijo za pridobitev pravice do namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost v višini naslednjih vrst prispevkov za socialno varnost od osnove v višini 60 odstotkov povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova: za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (prispevek zavarovanca) ter za obvezno zdravstveno zavarovanje (prispevek zavarovanca). Te pravice ne morejo pridobiti verski uslužbenci, ki so zaposleni na podlagi določb 22. do 25. člena tega zakona. ( delno razveljavljen )
2
·
(2) Duhovniki in redovniki imajo pravico do namenske državne finančne pomoči iz prejšnjega odstavka, tudi če so s cerkvijo ali drugo versko skupnostjo v razmerju, ki nima vseh elementov delovnega razmerja. Država lahko plačuje pomoč iz prejšnjega odstavka za duhovnike, ki imajo vsaj srednjo izobrazbo, in za redovnike, ki imajo obljube uboštva, celibata ter pokorščine. Drugi verski uslužbenci imajo to pravico le, če imajo s cerkvijo ali drugo versko skupnostjo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki verskemu uslužbencu zagotavlja plačo.
2
·
(2) Duhovniki in redovniki imajo pravico do namenske državne finančne pomoči iz prejšnjega odstavka, tudi če so s cerkvijo ali drugo versko skupnostjo v razmerju, ki nima vseh elementov delovnega razmerja. Država lahko plačuje pomoč iz prejšnjega odstavka za duhovnike, ki imajo vsaj srednjo izobrazbo, in za redovnike, ki imajo obljube uboštva, celibata ter pokorščine. Drugi verski uslužbenci imajo to pravico le, če imajo s cerkvijo ali drugo versko skupnostjo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki verskemu uslužbencu zagotavlja plačo.
3
·
(3) Na podlagi pridobljenega pooblastila in prejetih sredstev morajo registrirane cerkve in druge verske skupnosti za verske uslužbence iz prvega in drugega odstavka tega člena plačati prispevke v skladu s predpisi, ki urejajo plačilo prispevkov za socialno varnost. Nadzor nad zakonitostjo in namembnostjo porabe izvajajo Računsko sodišče Republike Slovenije in drugi pristojni organi.
3
·
(3) Na podlagi pridobljenega pooblastila in prejetih sredstev morajo registrirane cerkve in druge verske skupnosti za verske uslužbence iz prvega in drugega odstavka tega člena plačati prispevke v skladu s predpisi, ki urejajo plačilo prispevkov za socialno varnost. Nadzor nad zakonitostjo in namembnostjo porabe izvajajo Računsko sodišče Republike Slovenije in drugi pristojni organi.
4
·
(4) Država pri zagotavljanju pravice iz prejšnjega odstavka tega člena upošteva razumno sorazmerje med številom verskih uslužbencev in številom pripadnikov registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki so državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Razumno sorazmerje je izpolnjeno, če je ugotovljeno razmerje vsaj 1.000 pripadnikov registrirane cerkve ali druge verske skupnosti na enega verskega uslužbenca te cerkve ali druge verske skupnosti. Cerkve in druge verske skupnosti število svojih pripadnikov dokazujejo z verodostojnimi podatkovnimi viri, med drugim lahko predlagajo tudi uporabo podatkov zadnjega popisa prebivalstva.
4
·
(4) Država pri zagotavljanju pravice iz prejšnjega odstavka tega člena upošteva razumno sorazmerje med številom verskih uslužbencev in številom pripadnikov registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki so državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Razumno sorazmerje je izpolnjeno, če je ugotovljeno razmerje vsaj 1.000 pripadnikov registrirane cerkve ali druge verske skupnosti na enega verskega uslužbenca te cerkve ali druge verske skupnosti. Cerkve in druge verske skupnosti število svojih pripadnikov dokazujejo z verodostojnimi podatkovnimi viri, med drugim lahko predlagajo tudi uporabo podatkov zadnjega popisa prebivalstva.
5
·
(5) Šteje se, da je pogoj razumnega sorazmerja za enega verskega uslužbenca izpolnjen tudi v primeru, ko registrirana cerkev ali druga verska skupnost ne more izkazati zahtevanega števila pripadnikov iz prejšnjega odstavka, vendar dokaže, da je na območju Republike Slovenije delovala vsaj 80 let pred uveljavitvijo tega zakona.
5
·
(5) Šteje se, da je pogoj razumnega sorazmerja za enega verskega uslužbenca izpolnjen tudi v primeru, ko registrirana cerkev ali druga verska skupnost ne more izkazati zahtevanega števila pripadnikov iz prejšnjega odstavka, vendar dokaže, da je na območju Republike Slovenije delovala vsaj 80 let pred uveljavitvijo tega zakona.
1
−
Pristojni organ je pristojen za nadzor nad izvajanjem tega zakona kot prekrškovni organ za prekrške, določene v prejšnjem členu tega zakona. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
+
Pristojni organ je pristojen za nadzor nad izvajanjem tega zakona kot prekrškovni organ za prekrške, določene v prejšnjem členu tega zakona. Zakon o verski svobodi - ZVS (Ur adni list RS, št. 14/07 ) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: »VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne tri mesece po njegovi uveljavitvi, razen 27. člena tega zakona, ki se začne uporabljati 1. januarja 2007. Št. 080-01/06-7/1 Ljubljana, dne 2. februarja 2007 EPA 732-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne tri mesece po njegovi uveljavitvi, razen 27. člena tega zakona, ki se začne uporabljati 1. januarja 2007.«. Odločba o razveljavitvi prvega odstavka 13. člena, 1. in 5. točke 14. člena, tretjega odstavka 24. člena, kolikor se nanaša na zaposlovanje duhovnikov, četrtega odstavka 24. člena, kolikor se nanaša na zaposlenega duhovnika, drugega odstavka 25. člena in zadnjega stavka prvega odstavka 27. člena Zakona o verski svobodi, kolikor se nanaša na 24. in 25. člen Zakona o verski svobodi, z odložnim rokom, in o ugotovitvi, da niso v neskladju z Ustavo 24. in 25. člen v delu, ki ni zajet v 4. točki izreka odločbe, 22., 23., 26., 30. in 32. člen ter peti odstavek 27. člena in tretji odstavek 29. člena Zakona o verski svobodi, tretji odstavek 52. člena Zakona o obrambi in 20. člen Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Republiki Sloveniji (Ur adni list RS, št. 46/10 ) v zvezi z razveljavitvijo prvega odstavka 13. člena, 1. in 5. točke 14. člena, tretjega in četrtega odstavka 24. člena, drugega odstavka 25. člena in zadnjega stavka prvega odstavka 27. člena zakona določa: »Razveljavitev začne učinkovati eno leto po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembi Zakona o verski svobodi (ZVS-B) Razglašam Zakon o spremembi Zakona o verski svobodi (ZVS-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. septembra 2023. Št. 003-02-3/2022-239 Ljubljana, dne 28. septembra 2023 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBI ZAKONA O VERSKI SVOBODI (ZVS-B)
−
1
−
(1) Ministrstvo, pristojno za kulturo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v 15 dneh od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti izda nove odločbe, s katerimi uskladi višino do uveljavitve tega zakona verskim uslužbencem registriranih cerkva ali drugih verskih skupnosti že priznane namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost, z višino te pomoči iz spremenjenega prvega odstavka 27. člena zakona.
−
2
−
(2) V roku iz prejšnjega odstavka ministrstvo po uradni dolžnosti izda odločbe o ugotovitvi prenehanja statusa splošno koristne organizacije cerkvi ali drugi verski skupnosti, podeljenega na podlagi 2. in 7. člena Uredbe o načinu ugotavljanja kriterijev za priznanje statusa splošno koristne organizacije cerkvi ali drugi verski skupnosti in za določitev višine namenske državne finančne pomoči za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost njihovih uslužbencev (Uradni list RS, št. 65/22).
−
1
−
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o načinu ugotavljanja kriterijev za priznanje statusa splošno koristne organizacije cerkvi ali drugi verski skupnosti in za določitev višine namenske državne finančne pomoči za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost njihovih uslužbencev (Uradni list RS, št. 65/22).
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 080-01/23-5/12 Ljubljana, dne 20. septembra 2023 EPA 882-IX Državni zbor Republike Slovenije Nataša Sukič podpredsednica
−