← Back to list
Zakon o varnosti v železniškem prometu
ZVZP
50articles changed
+6added
+9removed
+35modified
added 3578removed 1522words
150paragraphs
Version history
1
−
2. upravljavec javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je oseba javnega prava, ki je odgovorna za pripravo, organizacijo in vodenje gradnje ter vzdrževanja javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;
1
+
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
2
·
1. železniški promet je tehnološki proces, v katerem se opravljajo prevozne storitve v železniškem prometu. Prevozne storitve v železniškem prometu so prevoz potnikov in/ali blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu;
2
·
1. železniški promet je tehnološki proces, v katerem se opravljajo prevozne storitve v železniškem prometu. Prevozne storitve v železniškem prometu so prevoz potnikov in/ali blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu;
3
·
2. upravljavec javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je oseba javnega prava, ki je odgovorna za pripravo, organizacijo in vodenje gradnje ter vzdrževanja javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo; 2.a pooblaščeni upravljavec je pravna oseba, s katero upravljavec v imenu in za račun države sklene pogodbo o opravljanju gospodarske javne službe, ki je določena v 11. členu Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 92/99, 11/01, 33/01 in 110/02);
3
·
2. upravljavec javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je oseba javnega prava, ki je odgovorna za pripravo, organizacijo in vodenje gradnje ter vzdrževanja javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo; 2.a pooblaščeni upravljavec je pravna oseba, s katero upravljavec v imenu in za račun države sklene pogodbo o opravljanju gospodarske javne službe, ki je določena v 11. členu Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 92/99, 11/01, 33/01 in 110/02);
4
·
3. prevoznik je javno podjetje ali druga pravna oseba, katere pretežna dejavnost je opravljanje prevoznih storitev v železniškem prometu in ki zagotavlja vleko vlakov;
4
·
3. prevoznik je javno podjetje ali druga pravna oseba, katere pretežna dejavnost je opravljanje prevoznih storitev v železniškem prometu in ki zagotavlja vleko vlakov;
5
·
4. javna železniška infrastruktura so objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa, ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi;
5
·
4. javna železniška infrastruktura so objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa, ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi;
6
·
5. vodenje železniškega prometa na javni železniški infrastrukturi obsega predvsem:
6
·
5. vodenje železniškega prometa na javni železniški infrastrukturi obsega predvsem:
7
·
- vodenje prometa vlakov;
7
·
- vodenje prometa vlakov;
8
·
- priprava konstrukcije in predlogov voznega reda ter izvajanje potrjenega voznega reda;
8
·
- priprava konstrukcije in predlogov voznega reda ter izvajanje potrjenega voznega reda;
9
·
- izvajanje tehnološkega procesa dela na prometnih mestih;
9
·
- izvajanje tehnološkega procesa dela na prometnih mestih;
10
·
- nadzor nad delom prevoznikov, ki ga zahteva opravljanje dela skladno s tem zakonom in predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu;
10
·
- nadzor nad delom prevoznikov, ki ga zahteva opravljanje dela skladno s tem zakonom in predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu;
11
·
- obveščanje agencije o sumu kršitve, ki jo je storil prevoznik s svojim ravnanjem v nasprotju z licenco, varnostnim spričevalom ali dodeljeno vlakovno potjo in obveščanje inšpekcijske službe, pristojne za železniški promet, o kršitvah določb predpisov, ki urejajo varnost v železniškem prometu;
11
·
- obveščanje agencije o sumu kršitve, ki jo je storil prevoznik s svojim ravnanjem v nasprotju z licenco, varnostnim spričevalom ali dodeljeno vlakovno potjo in obveščanje inšpekcijske službe, pristojne za železniški promet, o kršitvah določb predpisov, ki urejajo varnost v železniškem prometu;
12
·
6. proga druge železnice je proga, na kateri se opravlja prevoz samo za potrebe posamezne gospodarske družbe, ki v zvezi s svojo dejavnostjo prevaža osebe in/ali blago; 6.a službeni tiri so vsi tiri namenjeni opremi in pripravi železniških vozil za vožnjo v vlakih, tiri za sestavo vlakov in prehitevalni tiri na postajah razen tirov znotraj delavnic za kontrolne preglede in redna popravila železniških vozil, znotraj garažnih hiš za lokomotive in privatnih tirov, ki so priključeni na progo;
12
·
6. proga druge železnice je proga, na kateri se opravlja prevoz samo za potrebe posamezne gospodarske družbe, ki v zvezi s svojo dejavnostjo prevaža osebe in/ali blago; 6.a službeni tiri so vsi tiri namenjeni opremi in pripravi železniških vozil za vožnjo v vlakih, tiri za sestavo vlakov in prehitevalni tiri na postajah razen tirov znotraj delavnic za kontrolne preglede in redna popravila železniških vozil, znotraj garažnih hiš za lokomotive in privatnih tirov, ki so priključeni na progo;
13
·
7. industrijski tir je tir, ki se uporablja za prevoz blaga ali druge potrebe lastnika tega tira in ni sestavni del javne železniške infrastrukture;
13
·
7. industrijski tir je tir, ki se uporablja za prevoz blaga ali druge potrebe lastnika tega tira in ni sestavni del javne železniške infrastrukture;
14
·
8. proga z avtostop napravami je proga oziroma del proge, na kateri so pri vseh glavnih signalih in predsignalih nameščene progovne avtostop naprave;
14
·
8. proga z avtostop napravami je proga oziroma del proge, na kateri so pri vseh glavnih signalih in predsignalih nameščene progovne avtostop naprave;
15
·
9. železniško območje je zemljišče, na katerem je proga in obsega tudi progovni pas in postajna poslopja (zgradbe) z gradbeno parcelo ter površine, na katerih poteka dejavnost, povezana s prevozom potnikov ali blaga;
15
·
9. železniško območje je zemljišče, na katerem je proga in obsega tudi progovni pas in postajna poslopja (zgradbe) z gradbeno parcelo ter površine, na katerih poteka dejavnost, povezana s prevozom potnikov ali blaga;
16
·
10. vzdolžni nagib proge ali tira je razmerje med višinsko razliko dveh točk in njuno horizontalno razdaljo, izraženo v promilih;
16
·
10. vzdolžni nagib proge ali tira je razmerje med višinsko razliko dveh točk in njuno horizontalno razdaljo, izraženo v promilih;
17
·
11. tirna širina je najmanjša razdalja med notranjima robovoma tirničnih glav v območju med »0« in »14« milimetrov pod ravnino zgornjih robov obeh tirnic;
17
·
11. tirna širina je najmanjša razdalja med notranjima robovoma tirničnih glav v območju med »0« in »14« milimetrov pod ravnino zgornjih robov obeh tirnic;
18
·
12. svetli profil proge je omejena, na tir pravokotna ravnina, v katero ne smejo segati deli objektov, progovnih oznak, signalov, materiala in drugih predmetov;
18
·
12. svetli profil proge je omejena, na tir pravokotna ravnina, v katero ne smejo segati deli objektov, progovnih oznak, signalov, materiala in drugih predmetov;
19
·
13. profil vozila ali nakladalni profil je na tir omejena pravokotna ravnina, ki je z nobenim svojim delom ne sme presegati prazno ali naloženo železniško vozilo;
19
·
13. profil vozila ali nakladalni profil je na tir omejena pravokotna ravnina, ki je z nobenim svojim delom ne sme presegati prazno ali naloženo železniško vozilo;
20
·
14. predpisana koda proge je oznaka, s katero je določeno preseganje nakladalnega profila v določeni točki in na določenem odseku proge;
20
·
14. predpisana koda proge je oznaka, s katero je določeno preseganje nakladalnega profila v določeni točki in na določenem odseku proge;
21
·
15. progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 metrov v naselju oziroma 8 metrov zunaj naselja, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge;
21
·
15. progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 metrov v naselju oziroma 8 metrov zunaj naselja, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge;
22
·
16. (črtana);
22
·
16. (črtana);
23
·
17. varovalni progovni pas je zemljiški pas na obeh straneh proge, širok 200 metrov, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge;
23
·
17. varovalni progovni pas je zemljiški pas na obeh straneh proge, širok 200 metrov, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge;
24
·
18. medtirna razdalja je razdalja med osmi sosednjih tirov;
24
·
18. medtirna razdalja je razdalja med osmi sosednjih tirov;
25
·
19. cepna kretnica je kretnica, ki omogoča prehod vlakov z ene na drugo progo ali s proge na industrijski tir;
25
·
19. cepna kretnica je kretnica, ki omogoča prehod vlakov z ene na drugo progo ali s proge na industrijski tir;
26
·
20. največja dovoljena progovna hitrost je tista predpisana največja hitrost po progi ali po delih proge, ki se določi glede na tehnično stanje proge, njeno opremljenost in tehnične značilnosti vlaka;
26
·
20. največja dovoljena progovna hitrost je tista predpisana največja hitrost po progi ali po delih proge, ki se določi glede na tehnično stanje proge, njeno opremljenost in tehnične značilnosti vlaka;
27
·
21. prometno mesto je tehnično opremljeno mesto na progi, ki razmejuje odjavne ali medpostajne prostorske odseke;
27
·
21. prometno mesto je tehnično opremljeno mesto na progi, ki razmejuje odjavne ali medpostajne prostorske odseke;
28
·
22. postaja je prometno mesto z najmanj eno kretnico, s katerega se vodi železniški promet nasprotnih in zaporednih vlakov, vstopajo in izstopajo potniki in se naklada in razklada blago;
28
·
22. postaja je prometno mesto z najmanj eno kretnico, s katerega se vodi železniški promet nasprotnih in zaporednih vlakov, vstopajo in izstopajo potniki in se naklada in razklada blago;
29
·
23. postajališče je mesto na progi, ki je namenjeno za vstopanje in izstopanje potnikov;
29
·
23. postajališče je mesto na progi, ki je namenjeno za vstopanje in izstopanje potnikov;
30
·
24. cepišče je prometno mesto, na katerem se na odprti progi odcepi druga proga ali industrijski tir, železniški promet nasprotnih in zaporednih vlakov pa se vodi s posredovanjem sosednjih postaj;
30
·
24. cepišče je prometno mesto, na katerem se na odprti progi odcepi druga proga ali industrijski tir, železniški promet nasprotnih in zaporednih vlakov pa se vodi s posredovanjem sosednjih postaj;
31
·
25. nivojski prehod je mesto križanja proge z javno ali nekategorizirano cesto v istem nivoju; 25.a stabilne naprave električne vleke so elektronapajalne postaje, vozno omrežje in naprave za daljinsko vodenje stabilnih naprav vključno s pripadajočimi zgradbami;
31
·
25. nivojski prehod je mesto križanja proge z javno ali nekategorizirano cesto v istem nivoju; 25.a stabilne naprave električne vleke so elektronapajalne postaje, vozno omrežje in naprave za daljinsko vodenje stabilnih naprav vključno s pripadajočimi zgradbami;
32
·
26. signalnovarnostne naprave so tehnična sredstva za varovanje in vodenje železniškega prometa;
32
·
26. signalnovarnostne naprave so tehnična sredstva za varovanje in vodenje železniškega prometa;
33
·
27. železniško vozilo je vsako vozilo, ki se na lastnih kolesih z lastnim pogonom ali brez njega premika po železniških tirih (vlečna in vlečena vozila ter motorna vozila za posebne namene);
33
·
27. železniško vozilo je vsako vozilo, ki se na lastnih kolesih z lastnim pogonom ali brez njega premika po železniških tirih (vlečna in vlečena vozila ter motorna vozila za posebne namene);
34
·
28. vlečno vozilo je železniško vozilo z lastnim pogonom, namenjeno za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo (lokomotive, motorniki, motorne garniture);
34
·
28. vlečno vozilo je železniško vozilo z lastnim pogonom, namenjeno za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo (lokomotive, motorniki, motorne garniture);
35
·
29. lokomotive so vlečna vozila, namenjena za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo;
35
·
29. lokomotive so vlečna vozila, namenjena za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo;
36
·
30. motorniki in motorne garniture so vlečna vozila, namenjena za prevoz potnikov in njihove prtljage ter majhnih pošiljk;
36
·
30. motorniki in motorne garniture so vlečna vozila, namenjena za prevoz potnikov in njihove prtljage ter majhnih pošiljk;
37
·
31. vlečena vozila so železniška vozila brez lastnega pogona (potniški vagoni, tovorni vagoni in vagoni za posebne namene);
37
·
31. vlečena vozila so železniška vozila brez lastnega pogona (potniški vagoni, tovorni vagoni in vagoni za posebne namene);
38
·
32. motorna vozila za posebne namene so železniška vozila in stroji vseh vrst z lastnim pogonom (vključno s priključenimi vozili), namenjena za gradnjo in vzdrževanje prog ter odpravljanje posledic izrednih dogodkov in zime;
38
·
32. motorna vozila za posebne namene so železniška vozila in stroji vseh vrst z lastnim pogonom (vključno s priključenimi vozili), namenjena za gradnjo in vzdrževanje prog ter odpravljanje posledic izrednih dogodkov in zime;
39
·
33. (črtana);
39
·
33. (črtana);
40
·
34. osna masa železniškega vozila je masa praznega ali naloženega vozila, deljena s številom osi vozila;
40
·
34. osna masa železniškega vozila je masa praznega ali naloženega vozila, deljena s številom osi vozila;
41
·
35. dolžinska masa železniškega vozila je masa praznega ali naloženega vozila, deljena z dolžino vozila, izraženo v metrih in merjeno med čelnimi ploskvami nestisnjenih odbojnikov ali med končnimi deli spenjalnih naprav vozil brez odbojnikov;
41
·
35. dolžinska masa železniškega vozila je masa praznega ali naloženega vozila, deljena z dolžino vozila, izraženo v metrih in merjeno med čelnimi ploskvami nestisnjenih odbojnikov ali med končnimi deli spenjalnih naprav vozil brez odbojnikov;
42
·
36. osna obremenitev je obremenitev proge, do katere lahko železniško vozilo obremenjuje progo s svojo osno maso;
42
·
36. osna obremenitev je obremenitev proge, do katere lahko železniško vozilo obremenjuje progo s svojo osno maso;
43
·
37. dolžinska obremenitev proge je obremenitev, do katere lahko železniško vozilo obremenjuje progo s svojo dolžinsko maso;
43
·
37. dolžinska obremenitev proge je obremenitev, do katere lahko železniško vozilo obremenjuje progo s svojo dolžinsko maso;
44
·
38. vlak je po predpisih sestavljena in speta skupina železniških potniških in/ali tovornih vagonov z enim ali več vlečnimi vozili, motornik ali motorna garnitura, vlečno vozilo, ki vozi samo, motorno vozilo za posebne namene in po predpisih sestavljena skupina železniških vozil, ki čaka na vlečno vozilo ali na razstavo;
44
·
38. vlak je po predpisih sestavljena in speta skupina železniških potniških in/ali tovornih vagonov z enim ali več vlečnimi vozili, motornik ali motorna garnitura, vlečno vozilo, ki vozi samo, motorno vozilo za posebne namene in po predpisih sestavljena skupina železniških vozil, ki čaka na vlečno vozilo ali na razstavo;
45
·
39. največja hitrost vlaka je hitrost, predpisana z voznim redom za vsak vlak;
45
·
39. največja hitrost vlaka je hitrost, predpisana z voznim redom za vsak vlak;
46
·
40. omejena hitrost je hitrost, s katero se sme voziti čez kretnična območja v odklon;
46
·
40. omejena hitrost je hitrost, s katero se sme voziti čez kretnična območja v odklon;
47
·
41. dejanska zavorna masa vlaka je seštevek vseh zavornih mas železniških vozil, iz katerih je sestavljen vlak;
47
·
41. dejanska zavorna masa vlaka je seštevek vseh zavornih mas železniških vozil, iz katerih je sestavljen vlak;
48
·
42. budnik je varnostna naprava na vlečnem vozilu, namenjena za samodejno ustavitev vlaka ob nezmožnosti strojevodje za zanesljivo upravljanje vlečnega vozila;
48
·
42. budnik je varnostna naprava na vlečnem vozilu, namenjena za samodejno ustavitev vlaka ob nezmožnosti strojevodje za zanesljivo upravljanje vlečnega vozila;
49
·
43. avtostop naprave so naprave, ki samodejno ustavijo vlak za signalom, ki prepoveduje nadaljnjo vožnjo, ali nadzorujejo zmanjšanje hitrosti vlaka za signalom, ki signalizira, da je nadaljnja vožnja dovoljena z zmanjšano hitrostjo, ter pri prekoračitvi hitrosti samodejno ustavijo vlak;
49
·
43. avtostop naprave so naprave, ki samodejno ustavijo vlak za signalom, ki prepoveduje nadaljnjo vožnjo, ali nadzorujejo zmanjšanje hitrosti vlaka za signalom, ki signalizira, da je nadaljnja vožnja dovoljena z zmanjšano hitrostjo, ter pri prekoračitvi hitrosti samodejno ustavijo vlak;
50
·
44. merilnik hitrosti je naprava za merjenje in zapisovanje hitrosti, prevožene poti in drugih podatkov o vožnji vlečnega vozila ali motornega vozila za posebne namene;
50
·
44. merilnik hitrosti je naprava za merjenje in zapisovanje hitrosti, prevožene poti in drugih podatkov o vožnji vlečnega vozila ali motornega vozila za posebne namene;
51
·
45. prometna signalizacija so predpisani vidni ali slišni znaki, s katerimi se pri opravljanju železniškega prometa sporazumevajo izvršilni železniški delavci in opozarjajo na nevarnost druge osebe, ki se gibljejo po železniškem območju;
51
·
45. prometna signalizacija so predpisani vidni ali slišni znaki, s katerimi se pri opravljanju železniškega prometa sporazumevajo izvršilni železniški delavci in opozarjajo na nevarnost druge osebe, ki se gibljejo po železniškem območju;
52
·
46. izvršilni železniški delavec oziroma delavka (v nadaljnjem besedilu: izvršilni železniški delavci) je oseba, ki neposredno sodeluje v železniškem prometu in/ali opravlja dela, povezana z varnostjo in urejenostjo železniškega prometa; 46.a strokovni pregled je zdravniški pregled izvršilnega železniškega delavca, ki obsega odvzem krvi, krvi in urina ali krvi in druge telesne tekočine z analizo zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in ugotavljanje motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v železniškem prometu;
52
·
46. izvršilni železniški delavec oziroma delavka (v nadaljnjem besedilu: izvršilni železniški delavci) je oseba, ki neposredno sodeluje v železniškem prometu in/ali opravlja dela, povezana z varnostjo in urejenostjo železniškega prometa; 46.a strokovni pregled je zdravniški pregled izvršilnega železniškega delavca, ki obsega odvzem krvi, krvi in urina ali krvi in druge telesne tekočine z analizo zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in ugotavljanje motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v železniškem prometu;
53
·
47. izredni dogodek v železniškem prometu je nesreča ali nezgoda;
53
·
47. izredni dogodek v železniškem prometu je nesreča ali nezgoda;
54
·
48. nesreča je izredni dogodek v železniškem prometu, v katerem je ena ali več oseb izgubilo življenje ali bilo huje poškodovanih ali je nastala precejšnja gmotna škoda ali večja prekinitev v železniškem prometu; nesreča je tudi vsako trčenje vlakov, nalet in iztirjenje vlaka ne glede na posledice;
54
·
48. nesreča je izredni dogodek v železniškem prometu, v katerem je ena ali več oseb izgubilo življenje ali bilo huje poškodovanih ali je nastala precejšnja gmotna škoda ali večja prekinitev v železniškem prometu; nesreča je tudi vsako trčenje vlakov, nalet in iztirjenje vlaka ne glede na posledice;
55
·
49. nezgoda je izredni dogodek v železniškem prometu, v katerem je bila ena ali več oseb lažje poškodovana ali je nastala manjša gmotna škoda ali manjša prekinitev železniškega prometa ali je bil ogrožen ali oviran železniški promet; 49.a železniški prometni sistem je celotni ustroj prometnega omrežja, ki je sestavljen iz železniških prog, ki so zgrajene ali nadgrajene za konvencionalni, hitri in kombinirani železniški promet, ter iz železniškega voznega parka, ki je namenjen prevozu v železniškem prometu; 49.b komponenta interoperabilnosti je vsaka osnovna komponenta, skupina komponent, podsklop ali celotni sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgraditvi v podsistem, od katerega je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za visoke ali konvencionalne hitrosti pri čemer izraz »komponenta« zajema opredmetena in neopredmetena sredstva, kot je npr. programska oprema; 49.c bistvene zahteve so vsi pogoji, ki jih določajo evropski ali slovenski predpisi in katere morajo izpolnjevati vseevropski železniški sistemi za konvencionalne ali visoke hitrosti, podsistemi in komponente interoperabilnosti, vključno z vmesniki; 49.d evropska specifikacija je skupna tehnična specifikacija, evropsko tehnično soglasje ali nacionalni standard, ki prevzema evropski standard; 49.e tehnična specifikacija za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI), je specifikacija, ki zajema vsak podsistem ali del podsistema z namenom, da bi zadostil bistvenim zahtevam in zagotovil interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za visoke ali konvencionalne hitrosti; 49.f podsistem je del železniškega prometnega sistema in ga sestavljajo konstrukcijski in funkcionalni podsistemi in sicer: infrastruktura, energija, nadzor, krmiljenje in signalizacija, vodenje in upravljanje železniškega prometa ter vozni park; 49.g interoperabilnost je zmožnost slovenske železniške proge, da je na njej kot delu vseevropskega sistema železniških prog, katerega del je, zagotovljen varen in neprekinjen železniški promet najmanj pod pogoji, ki jih določajo predpisi Evropske unije;
55
·
49. nezgoda je izredni dogodek v železniškem prometu, v katerem je bila ena ali več oseb lažje poškodovana ali je nastala manjša gmotna škoda ali manjša prekinitev železniškega prometa ali je bil ogrožen ali oviran železniški promet; 49.a železniški prometni sistem je celotni ustroj prometnega omrežja, ki je sestavljen iz železniških prog, ki so zgrajene ali nadgrajene za konvencionalni, hitri in kombinirani železniški promet, ter iz železniškega voznega parka, ki je namenjen prevozu v železniškem prometu; 49.b komponenta interoperabilnosti je vsaka osnovna komponenta, skupina komponent, podsklop ali celotni sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgraditvi v podsistem, od katerega je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za visoke ali konvencionalne hitrosti pri čemer izraz »komponenta« zajema opredmetena in neopredmetena sredstva, kot je npr. programska oprema; 49.c bistvene zahteve so vsi pogoji, ki jih določajo evropski ali slovenski predpisi in katere morajo izpolnjevati vseevropski železniški sistemi za konvencionalne ali visoke hitrosti, podsistemi in komponente interoperabilnosti, vključno z vmesniki; 49.d evropska specifikacija je skupna tehnična specifikacija, evropsko tehnično soglasje ali nacionalni standard, ki prevzema evropski standard; 49.e tehnična specifikacija za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI), je specifikacija, ki zajema vsak podsistem ali del podsistema z namenom, da bi zadostil bistvenim zahtevam in zagotovil interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za visoke ali konvencionalne hitrosti; 49.f podsistem je del železniškega prometnega sistema in ga sestavljajo konstrukcijski in funkcionalni podsistemi in sicer: infrastruktura, energija, nadzor, krmiljenje in signalizacija, vodenje in upravljanje železniškega prometa ter vozni park; 49.g interoperabilnost je zmožnost slovenske železniške proge, da je na njej kot delu vseevropskega sistema železniških prog, katerega del je, zagotovljen varen in neprekinjen železniški promet najmanj pod pogoji, ki jih določajo predpisi Evropske unije;
56
·
50. UIC je okrajšava za Union Internationale des Chemins de Fer - Mednarodna železniška zveza.
56
·
50. UIC je okrajšava za Union Internationale des Chemins de Fer - Mednarodna železniška zveza.
57
·
(2) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja železniškega prometa ali prevoza.
57
·
(2) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja železniškega prometa ali prevoza.
+
1
+
(1) Minister natančneje določi seznam in sestavne dele železniškega prometnega sistema, podsistemov, komponent oziroma elementov, morebitne sklope ali podsklope sistema in njegovih sestavnih delov, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati podsistemi oziroma njihovi sestavni deli za doseganje interoperabilnosti vseevropskega sistema železniških prog.
+
2
+
(2) Minister skladno z zakonom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, določi organ, ki je odgovoren za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti ali za presojo postopka verifikacije podsistemov. Organ, ki ga določi minister, v Republiki Sloveniji opravlja naloge, ki jih Direktiva Sveta 2001/16/ES z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti določa kot naloge »priglašenega organa« in mora izpolnjevati pogoje, ki jih za tak organ določa navedena direktiva. O določitvi organa, ki v Republiki Sloveniji opravlja vlogo »priglašenega organa« minister obvesti pristojni organ Evropske skupnosti.
+
3
+
(3) Minister pri izdajanju predpisov iz prvega odstavka tega člena upošteva ta zakon in druge slovenske in evropske predpise, ki urejajo področje varnosti železniškega prometa ali so z njim povezani. Od evropskih predpisov mora zlasti upoštevati Direktivo Sveta 2001/16/ES z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti, Direktivo Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za velike hitrosti, Direktivo Sveta 96/49/ES z dne 23. julija 1996 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s prevozom nevarnega blaga po železnici ter z njimi povezane uredbe, odločbe in sklepe. Minister s predpisi iz prvega odstavka določi tudi postopke, potrebne za realizacijo tega zakona oziroma pravil evropskega pravnega reda. II. POGOJI ZA VAREN ŽELEZNIŠKI PROMET
+
4
+
1. Proge
1
·
Sestavni deli proge so:
1
·
Sestavni deli proge so:
2
·
- spodnji in zgornji ustroj proge;
2
·
- spodnji in zgornji ustroj proge;
3
·
- signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, vključno z napravami za njihovo napajanje z električno energijo in prostori za te naprave;
3
·
- signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, vključno z napravami za njihovo napajanje z električno energijo in prostori za te naprave;
4
·
- stavbe in prostori za vodenje in urejanje prometa;
4
·
- stavbe in prostori za vodenje in urejanje prometa;
5
·
- progovni del nivojskih in izvennivojskih križanj vključno z napravami za zagotavljanje varnosti železniškega prometa;
5
·
- progovni del nivojskih in izvennivojskih križanj vključno z napravami za zagotavljanje varnosti železniškega prometa;
6
·
- stabilne naprave električne vleke;
6
·
- stabilne naprave električne vleke;
7
·
- progovni pas;
7
·
- progovni pas;
8
·
- zračni prostor nad ravnino tirnic v višini 10 m oziroma, če v progovnem pasu poteka daljnovod nazivne napetosti 220 kV zračni prostor nad ravnino tirnic v višini 12,75 m, oziroma, če v progovnem pasu poteka daljnovod nazivne napetosti 400 Kv, zračni prostor nad ravnino tirnic v višini 14 m;
8
·
- zračni prostor nad ravnino tirnic v višini 10 m oziroma, če v progovnem pasu poteka daljnovod nazivne napetosti 220 kV zračni prostor nad ravnino tirnic v višini 12,75 m, oziroma, če v progovnem pasu poteka daljnovod nazivne napetosti 400 Kv, zračni prostor nad ravnino tirnic v višini 14 m;
9
·
- službeni tiri.
9
·
- službeni tiri.
10
+
Sestavni deli proge so:
+
11
+
- spodnji in zgornji ustroj proge;
+
12
+
- signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, vključno z napravami za njihovo napajanje z električno energijo in prostori za te naprave;
+
13
+
- stavbe in prostori za vodenje in urejanje prometa;
+
14
+
- progovni del nivojskih in izvennivojskih križanj vključno z napravami za zagotavljanje varnosti železniškega prometa;
+
15
+
- stabilne naprave električne vleke;
+
16
+
- progovni pas;
+
17
+
- zračni prostor nad ravnino tirnic v višini 10 m oziroma, če v progovnem pasu poteka daljnovod nazivne napetosti 220 kV zračni prostor nad ravnino tirnic v višini 12,75 m, oziroma, če v progovnem pasu poteka daljnovod nazivne napetosti 400 Kv, zračni prostor nad ravnino tirnic v višini 14 m;
+
18
+
- službeni tiri.
+
1
−
(1) Proge se morajo projektirati, graditi in vzdrževati, tako da je zagotovljena tehnično-tehnološka enotnost, ustrezno zahtevam varnega železniškega prometa, določenim v tem zakonu, ter drugim pogojem, ki jih predpiše minister. Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju prog se morajo upoštevati obvezna določila UIC, pravila stroke in pogoji, določeni z zakoni in z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi, katerih sopodpisnica je Republika Slovenija.
1
+
(1) Proge se morajo projektirati, graditi in vzdrževati, tako da:
2
−
(2) Sestavni deli proge se smejo vgraditi v proge in vključiti v železniški promet le, če izpolnjujejo predpisane pogoje.
2
+
- je zagotovljena tehnično-tehnološka enotnost,
3
−
(3) Minister izdaja tehnične predpise, s katerimi predpiše tehnične zahteve za proge in sestavne dele prog. Proga ali sestavni del proge je skladen z zahtevami tehničnega predpisa, če ustreza zahtevam standardov, na katere se tehnični predpis sklicuje. S tehničnim predpisom se lahko določi obvezna uporaba tehničnih specifikacij za proge in sestavne dele prog.
3
+
- so upoštevane določbe tega zakona, ki se nanašajo na zagotavljanje varnosti,
4
−
(4) Tehnična specifikacija za proge in sestavne dele proge je dokument, ki predpisuje tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati proga oziroma sestavni del proge, kadar je to primerno, pa tudi postopke, s katerimi je mogoče ugotoviti, ali so dane zahteve izpolnjene.
4
+
- so upoštevana obvezna določila UIC,
5
−
(5) Tehnične specifikacije za proge in sestavne dele proge izdaja minister kot posebne publikacije. Pripravljajo jih strokovni odbori, ki jih imenuje minister. Način priprave tehničnih specifikacij za proge in sestavne dele proge predpiše minister z navodilom. Seznam izdanih tehničnih specifikacij se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, javnosti pa so dostopne na ministrstvu, pristojnem za promet.
5
+
- so upoštevane ratificirane mednarodne pogodbe, katerih sopodpisnica je Republika Slovenija,
6
−
(6) Minister s predpisom določi, za katere sestavne dele prog mora dobavitelj:
6
+
- so upoštevana pravila stroke,
+
7
+
- so upoštevani drugi pogoji, ki jih predpiše minister oziroma jih kot obvezne za države članice predpišejo pristojne institucije Evropske unije. Posamezni elementi sestavnih delov proge se lahko vgradijo v progo in vključijo v železniški promet le, če izpolnjujejo predpisane pogoje.
+
8
+
(2) Tehnične zahteve za proge in za sestavne dele proge predpiše minister s tehničnimi predpisi. Elementi sestavnih delov prog se štejejo za skladne z zahtevami tehničnega predpisa, če ustrezajo zahtevam slovenskih nacionalnih standardov in/ali tehničnih specifikacij, na katere se tehnični predpis sklicuje.
+
9
+
(3) Tehnična specifikacija za proge in sestavne dele proge je dokument, ki predpisuje tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati proga oziroma sestavni del proge, kadar je to primerno, pa tudi postopke, s katerimi je mogoče ugotoviti, ali so dane zahteve izpolnjene.
+
10
+
(4) Tehnične specifikacije za proge in sestavne dele proge izdaja minister kot posebne publikacije. Pripravljajo jih strokovni odbori, ki jih imenuje minister. Način priprave tehničnih specifikacij za proge in sestavne dele proge predpiše minister z navodilom. Seznam izdanih tehničnih specifikacij in seznam slovenskih nacionalnih standardov, ki ustvarjajo domnevo o skladnosti sestavnih delov prog, minister objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Tehnične specifikacije so dostopne na ministrstvu, pristojnem za promet, slovenski nacionalni standardi pa pri organu, pristojnem za standardizacijo.
+
11
+
(5) Minister s predpisom določi, za katere sestavne dele prog mora dobavitelj:
7
·
- zagotoviti izvedbo postopkov ugotavljanja skladnosti s predpisanimi tehničnimi zahtevami;
12
·
- zagotoviti izvedbo postopkov ugotavljanja skladnosti s predpisanimi tehničnimi zahtevami;
8
−
- izdati oziroma zagotoviti izjavo o skladnosti, preskusno poročilo, certifikat ali drugo listino o skladnosti;
13
+
- zagotoviti izjavo o skladnosti, preskusno poročilo, certifikat ali drugo listino o skladnosti;
9
·
- izdelati in hraniti tehnično dokumentacijo v predpisanem obsegu, obliki in rokih;
14
·
- izdelati in hraniti tehnično dokumentacijo v predpisanem obsegu, obliki in rokih;
10
·
- zagotoviti označitev s predpisanimi znaki skladnosti.
15
·
- zagotoviti označitev s predpisanimi znaki skladnosti.
11
−
(7) Za sestavne dele proge, za katere ni slovenskega nacionalnega standarda oziroma slovenskega tehničnega predpisa, ali če karakteristike teh sestavnih delov proge znatno odstopajo od slovenskih nacionalnih standardov ali slovenskih tehničnih predpisov, se za dajanje v uporabo lahko izda slovensko tehnično soglasje.
16
+
(6) Za predpisovanje tehničnih zahtev in ugotavljanje skladnosti gradbenih proizvodov se za elemente sestavnih delov prog smiselno uporabljajo določila predpisov o gradbenih proizvodih.
12
−
(8) Slovensko tehnično soglasje je pozitivna tehnična ocena ustreznosti sestavnega dela proge za predvideno uporabo, ki temelji na izpolnjevanju bistvenih zahtev za sestavne dele proge, za katere se uporablja. Slovensko tehnično soglasje določenemu sestavnemu delu proge podeli organ za tehnična soglasja, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki mu je dal ustrezno dovoljenje minister. Organ za tehnična soglasja izdaja tehnična soglasja v skladu s pogoji in zahtevami, ki jih predpiše minister.
17
+
(7) Poleg ugotavljanja skladnosti elementov sestavnih delov proge s predpisanimi tehničnimi zahtevami po določilih prejšnjega odstavka je treba pri sestavnih delih prog, ki zagotavljajo varnost v železniškem prometu, ugotoviti združljivost elementov sestavnih delov prog z obstoječimi elementi, na katere se ti priključujejo ali vgrajujejo, njihovo varnost, zmogljivost in zanesljivost. Podzakonski predpisi, ki jih izdaja minister, morajo določiti, kateri sestavni deli prog zagotavljajo varnost železniškega prometa. Izpolnjevanje zahtev iz tega odstavka ugotavlja komisija, ki jo imenuje minister. Na podlagi pozitivnega mnenja komisije minister izda dovoljenje za vgradnjo v proge.
+
18
+
(8) Za gradbene proizvode, ki so sestavni deli proge, za katere ni slovenskega nacionalnega standarda oziroma tehničnega predpisa, ali če karakteristika tega sestavnega dela proge znatno odstopa od slovenskih standardov ali tehničnih predpisov, se za dajanje v uporabo lahko izda tehnično soglasje, če se s proizvodom zagotavlja večja varnost v železniškem prometu.
+
19
+
(9) Tehnično soglasje je pozitivna tehnična ocena ustreznosti gradbenih proizvodov, ki so namenjeni vgraditvi v progo ali v njene sestavne dele. Temeljiti mora na izpolnjevanju bistvenih zahtev za sestavne dele proge, za katere se uporablja. Tehnično soglasje podeli organ za tehnična soglasja po določilih predpisov o gradbenih proizvodih.
1
−
Črta se besedilo 6. člena.
−
1
·
(1) Proge in njihovi sestavni deli se morajo vzdrževati tako, da se zagotavlja varen železniški promet in morajo biti redno nadzorovani in občasno pregledani.
1
·
(1) Proge in njihovi sestavni deli se morajo vzdrževati tako, da se zagotavlja varen železniški promet in morajo biti redno nadzorovani in občasno pregledani.
2
·
(2) Vzdrževanje iz prejšnjega odstavka obsega:
2
·
(2) Vzdrževanje iz prejšnjega odstavka obsega:
3
·
- vzdrževalna dela, ki omogočajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost (manjša, redna popravila in dela, redni nadzor nad stanjem proge, izvajanje meritev posameznih elementov sestavnih delov proge, nadzor nad investicijskimi deli zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa in zagotovitev vzpostavitve prevoznosti proge ob naravnih in drugih nesrečah - tekoče vzdrževanje);
3
·
- vzdrževalna dela, ki omogočajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost (manjša, redna popravila in dela, redni nadzor nad stanjem proge, izvajanje meritev posameznih elementov sestavnih delov proge, nadzor nad investicijskimi deli zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa in zagotovitev vzpostavitve prevoznosti proge ob naravnih in drugih nesrečah - tekoče vzdrževanje);
4
·
- vzdrževalna dela, ki se izvajajo na daljša časovna obdobja (izvedba popravil ali zamenjav posameznih elementov sestavnih delov proge in drugih del, s katerimi se ne spreminja zmogljivost proge ali namembnost posameznih elementov sestavnih delov proge in ne posega v konstrukcijo sestavnega dela proge - investicijsko vzdrževanje). Vzdrževalna dela iz prejšnjih alinej se opravljajo na podlagi obstoječe tehnične dokumentacije za proge in njihove sestavne dele.
4
·
- vzdrževalna dela, ki se izvajajo na daljša časovna obdobja (izvedba popravil ali zamenjav posameznih elementov sestavnih delov proge in drugih del, s katerimi se ne spreminja zmogljivost proge ali namembnost posameznih elementov sestavnih delov proge in ne posega v konstrukcijo sestavnega dela proge - investicijsko vzdrževanje). Vzdrževalna dela iz prejšnjih alinej se opravljajo na podlagi obstoječe tehnične dokumentacije za proge in njihove sestavne dele.
5
·
(3) Minister natančneje predpiše vrste in način izvedbe vzdrževalnih del iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka, način in postopek rednega nadzora nad stanjem proge in njenih sestavnih delov ter roke izvedbe vzdrževalnih del na progah in njihovih sestavnih delih. Minister predpiše tudi postopek za začetek in dokončanje vzdrževalnih del, način in čas nadzora ter pregledovanja, način postopnega vključevanja posameznih elementov sestavnih delov proge ali sestavnih delov proge v redno obratovanje. Pri določanju rokov vzdrževanja mora upoštevati zahteve varnega železniškega prometa, navodila proizvajalca ter navodila stroke.
5
·
(3) Minister natančneje predpiše vrste in način izvedbe vzdrževalnih del iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka, način in postopek rednega nadzora nad stanjem proge in njenih sestavnih delov ter roke izvedbe vzdrževalnih del na progah in njihovih sestavnih delih. Minister predpiše tudi postopek za začetek in dokončanje vzdrževalnih del, način in čas nadzora ter pregledovanja, način postopnega vključevanja posameznih elementov sestavnih delov proge ali sestavnih delov proge v redno obratovanje. Pri določanju rokov vzdrževanja mora upoštevati zahteve varnega železniškega prometa, navodila proizvajalca ter navodila stroke.
6
+
(1) Proge in njihovi sestavni deli se morajo vzdrževati tako, da se zagotavlja varen železniški promet in morajo biti redno nadzorovane in občasno pregledane.
+
7
+
(2) Vzdrževanje iz prejšnjega odstavka obsega:
+
8
+
- vzdrževalna dela, ki omogočajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost (manjša, redna popravila in dela, redni nadzor nad stanjem proge, izvajanje meritev posameznih elementov sestavnih delov proge, nadzor nad investicijskimi deli zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa in zagotovitev vzpostavitve prevoznosti proge ob naravnih in drugih nesrečah - tekoče vzdrževanje);
+
9
+
- vzdrževalna dela, ki se izvajajo na daljša časovna obdobja (izvedba popravil ali zamenjav posameznih elementov sestavnih delov proge in drugih del, s katerimi se ne spreminja zmogljivost proge ali namembnost posameznih elementov sestavnih delov proge in ne posega v konstrukcijo sestavnega dela proge - investicijsko vzdrževanje). Vzdrževalna dela iz prejšnjih alinej se opravljajo na podlagi obstoječe tehnične dokumentacije za proge in njihove sestavne dele.
+
10
+
(3) Minister natančneje predpiše vrste in način izvedbe vzdrževalnih del iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka, način in postopek rednega nadzora nad stanjem proge in njenih sestavnih delov ter roke izvedbe vzdrževalnih del na progah in njihovih sestavnih delih. Minister predpiše tudi postopek za začetek in dokončanje vzdrževalnih del, način in čas nadzora ter pregledovanja, način postopnega vključevanja posameznih elementov sestavnih delov proge ali sestavnih delov proge v redno obratovanje. Pri določanju rokov vzdrževanja mora upoštevati zahteve varnega železniškega prometa, navodila proizvajalca ter navodila stroke.
+
+
1
+
(1) Gradbeni elementi prog morajo izpolnjevati naslednje temeljne pogoje:
+
2
+
1. tirna širina mora pri novogradnjah znašati 1435 mm;
+
3
+
2. polmer loka na odprti progi mora znašati najmanj 300 m, na glavnem prevoznem tiru prometnih mest pa najmanj 500 m; zunanja tirnica je lahko odvisno od polmera loka in od največje dovoljene progovne hitrosti nadvišana, vendar ne več kot 150 mm;
+
4
+
3. vzdolžni nagib proge na odprti glavni progi je lahko največ 12,5 promila, izjemoma največ 17,5 promila, na odprti regionalni progi pa največ 25 promila;
+
5
+
4. vzdolžni nagib tirov na postaji sme biti največ 1 promil, če je postaja v premi, in največ do 2,5 promila, če je postaja v krivini, odvisno od polmera krivine;
+
6
+
5. medtirna razdalja na postaji mora biti najmanj 4,75 m, medtirna razdalja pri tirih, med katerimi so peroni, pa najmanj 6 m;
+
7
+
6. medtirna razdalja na odprti dvotirni progi mora biti najmanj 4,2 m;
+
8
+
7. glavne proge morajo biti usposobljene za osno obremenitev najmanj 22,5 t in dolžinsko obremenitev najmanj 8,0 t/m, regionalne proge pa za osno obremenitev najmanj 20,0 t in dolžinsko obremenitev najmanj 6,4 t/m.
+
9
+
(2) Proge morajo izpolnjevati pogoje svetlega profila proge v skladu s pogoji iz prvega odstavka 5. člena.
1
−
upravljavec mora o progah voditi evidenco in druge tehnične podatke, pomembne za varnost železniškega prometa, v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
1
+
Pooblaščeni upravljavec mora o progah voditi evidenco in druge tehnične podatke, pomembne za varnost železniškega prometa, v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
1
·
(1) V progovnem pasu se smejo graditi le objekti, napeljave in naprave javne železniške infrastrukture.
1
·
(1) V progovnem pasu se smejo graditi le objekti, napeljave in naprave javne železniške infrastrukture.
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se smejo ob predhodnem soglasju upravljavca v progovnem pasu graditi objekti in naprave uporabnikov prevoznih storitev v železniškem prometu, povezane z nakladanjem in razkladanjem blaga, kot tudi napeljevati cevovodi, vodovodi, električne, telefonske in telegrafske zračne linije in podzemni kabli ter druge podobne naprave v javnem interesu.
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se smejo ob predhodnem soglasju upravljavca v progovnem pasu graditi objekti in naprave uporabnikov prevoznih storitev v železniškem prometu, povezane z nakladanjem in razkladanjem blaga, kot tudi napeljevati cevovodi, vodovodi, električne, telefonske in telegrafske zračne linije in podzemni kabli ter druge podobne naprave v javnem interesu.
3
·
(3) V varovalnem progovnem pasu na območju, ki poteka od meje progovnega pasu, se smejo na podlagi predhodnega soglasja upravljavca graditi objekti in postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, odvisno od njihove vrste in namena ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa.
3
·
(3) V varovalnem progovnem pasu na območju, ki poteka od meje progovnega pasu, se smejo na podlagi predhodnega soglasja upravljavca graditi objekti in postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, odvisno od njihove vrste in namena ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa.
4
·
(4) Kadar je zaradi posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov gradnja objektov ali postavljanje naprav na predpisani oddaljenosti od proge tehnično težavna in ekonomsko neupravičena, se ti objekti in naprave izjemoma lahko gradijo oziroma postavljajo v varovalnem progovnem pasu na območju, ki poteka od meje progovnega pasu, na oddaljenosti manjši od predpisane, če to ne vpliva na varnost železniškega prometa. Odstopanje od predpisanih pogojev mora biti posebej utemeljeno in zanj pridobljeno izjemno soglasje ministra.
4
·
(4) Kadar je zaradi posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov gradnja objektov ali postavljanje naprav na predpisani oddaljenosti od proge tehnično težavna in ekonomsko neupravičena, se ti objekti in naprave izjemoma lahko gradijo oziroma postavljajo v varovalnem progovnem pasu na območju, ki poteka od meje progovnega pasu, na oddaljenosti manjši od predpisane, če to ne vpliva na varnost železniškega prometa. Odstopanje od predpisanih pogojev mora biti posebej utemeljeno in zanj pridobljeno izjemno soglasje ministra.
5
·
(5) Upravljavec mora poslati izvod akta iz drugega in tretjega odstavka tega člena pooblaščenemu upravljavcu, inšpekcijski službi, pristojni za železniški promet, in ministrstvu, pristojnemu za promet.
5
·
(5) Upravljavec mora poslati izvod akta iz drugega in tretjega odstavka tega člena pooblaščenemu upravljavcu, inšpekcijski službi, pristojni za železniški promet, in ministrstvu, pristojnemu za promet.
6
·
(6) Pooblaščeni upravljavec mora o vseh posegih v varovalni progovni pas, ki neposredno vplivajo ali bi lahko vplivali na varen železniški promet, brez odlašanja obvestiti inšpekcijsko službo, pristojno za železniški promet.
6
·
(6) Pooblaščeni upravljavec mora o vseh posegih v varovalni progovni pas, ki neposredno vplivajo ali bi lahko vplivali na varen železniški promet, brez odlašanja obvestiti inšpekcijsko službo, pristojno za železniški promet.
7
·
(7) Pogoji iz drugega in tretjega odstavka tega člena se določijo s predpisom, ki ga izda minister.
7
·
(7) Pogoji iz drugega in tretjega odstavka tega člena se določijo s predpisom, ki ga izda minister.
8
+
(1) V progovnem pasu se smejo graditi le objekti, napeljave in naprave javne železniške infrastrukture.
+
9
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se smejo ob predhodnem soglasju upravljavca v progovnem pasu graditi objekti in naprave porabnikov prevoznih storitev v železniškem prometu, povezane z nakladanjem in razkladanjem blaga, kot tudi napeljevati cevovodi, vodovodi, električne, telefonske in telegrafske zračne linije in podzemni kabli ter druge podobne naprave v javnem interesu.
+
10
+
(3) V varovalnem progovnem pasu na območju, ki poteka od meje progovnega pasu, se smejo na podlagi predhodnega soglasja upravljavca graditi objekti in postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, odvisno od njihove vrste in namena ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa.
+
11
+
(4) Kadar je zaradi posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov gradnja objektov ali postavljanje naprav na predpisani oddaljenosti od proge tehnično težavna in ekonomsko neupravičena, se ti objekti in naprave izjemoma lahko gradijo oziroma postavljajo v varovalnem progovnem pasu na območju, ki poteka od meje progovnega pasu, na oddaljenosti manjši od predpisane, če to ne vpliva na varnost železniškega prometa. Odstopanje od predpisanih pogojev mora biti posebej utemeljeno in zanj pridobljeno izjemno soglasje ministra.
+
12
+
(5) Upravljavec mora poslati izvod akta iz drugega in tretjega odstavka tega člena pooblaščenemu upravljavcu, inšpekcijski službi, pristojni za železniški promet, in ministrstvu, pristojnemu za promet.
+
13
+
(6) Pooblaščeni upravljavec mora o vseh posegih v varovalni progovni pas, ki neposredno vplivajo ali bi lahko vplivali na varen železniški promet, brez odlašanja obvestiti inšpekcijsko službo, pristojno za železniški promet.
+
14
+
(7) Pogoji iz drugega in tretjega odstavka tega člena se določijo s predpisom, ki ga izda minister.
+
1
·
(1) Na železniških vozilih z odprtim kuriščem, ki vozijo po progah na požarno ogroženem območju, mora prevoznik izvajati protipožarne ukrepe.
1
·
(1) Na železniških vozilih z odprtim kuriščem, ki vozijo po progah na požarno ogroženem območju, mora prevoznik izvajati protipožarne ukrepe.
2
−
(2) Lastnik zemljišča v varovalnem progovnem pasu, upravljavec pa v progovnem pasu morata ravnati v skladu s predpisi o varstvu pred požarom ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
2
+
(2) Lastnik zemljišča v varovalnem progovnem pasu, pooblaščeni upravljavec pa v progovnem pasu morata ravnati v skladu s predpisi o varstvu pred požarom ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
3
·
(3) Predpis iz prejšnjega odstavka izda minister s soglasjem ministra, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
3
·
(3) Predpis iz prejšnjega odstavka izda minister s soglasjem ministra, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
1
−
Črta se besedilo 14. člena.
−
1
·
(1) Za elektrifikacijo prog se praviloma uporablja enosmerni sistem napetosti 3 kV.
1
·
(1) Za elektrifikacijo prog se praviloma uporablja enosmerni sistem napetosti 3 kV.
2
−
(2) Odstopanja od določbe prvega odstavka tega člena so dopustna na podlagi posebnega akta, ki ga izda minister.
2
+
(2) Odstopanja od določbe prejšnjega odstavka so dopustna na podlagi posebnega akta, ki ga izda minister.
3
·
(3) S predpisom, ki ga izda minister, se določijo pogoji projektiranja, gradnje in vzdrževanja stabilnih naprav električne vleke.
3
·
(3) S predpisom, ki ga izda minister, se določijo pogoji projektiranja, gradnje in vzdrževanja stabilnih naprav električne vleke.
1
−
(1) Za rekonstrukcijo prog se ne štejejo dela, s katerimi se ne spreminjajo osnovne konstrukcijske in tehnične lastnosti proge in njenih sestavnih delov, in sicer:
1
+
(1) Gradnja nove proge in rekonstrukcija proge se izvede v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov.
2
−
1. zamenjava ali obnova elementov zgornjega ustroja proge;
2
+
(2) Rekonstrukcija proge pomeni izvedbo tistih del s katerimi se izboljšajo njene prometno-tehniške in varnostne lastnosti in s katerimi se posega izven progovnega pasu obstoječe proge in v zemljišča izven obsega javne železniške infrastrukture. Za izvedbo rekonstrukcije je potrebna predhodna uskladitev s tistimi upravljavci objektov in naprav, na katere rekonstrukcija vpliva.
3
−
2. dela pri spodnjem ustroju proge (odvodnjavanje, ureditev in sanacija objektov spodnjega ustroja);
3
+
(3) Pred začetkom gradnje nove proge ali rekonstrukcijo proge, ki je del vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne ali visoke hitrosti, mora investitor za takšna dela vso dokumentacijo poslati v pregled in potrditev ministru, ki ob upoštevanju zahtev o zagotavljanju varnosti in o interoperabilnosti s sklepom odloči o ustreznosti predvidenih del.
4
−
3. zamenjava ali obnova z enakim ali drugim materialom podpornih in opornih zidov do višine 5 m in prepustov do 5 m razpetine, če se s tem ne spremeni odprtina;
4
+
(4) Za dela iz prvega in drugega odstavka tega člena odredi minister, pristojen za graditev, poskusno obratovanje na predlog komisije, ki je opravila tehnični pregled, kadar brez tega ni mogoče ugotoviti skladnosti izvedenih del s predpisi, ki določajo pogoje za projektiranje in gradnjo železniških prog in zahteve za zagotovitev varnosti v železniškem prometu.
5
−
4. zamenjava ali obnova elementov signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav;
−
6
−
5. zamenjava ali obnova elementov stabilnih naprav za električno vleko kakor tudi drugih električnih naprav in dopolnitev naprav za dizelsko vleko;
−
7
−
6. popravilo oziroma obnova poslopij, s katerimi se ne spreminjajo konstrukcija, namen in zunanji videz objekta ter se ne poslabšajo razmere za varstvo okolja.
−
8
−
(2) Dela iz prejšnjega odstavka se štejejo kot vzdrževalna dela.
−
1
−
(1) Za rekonstrukcijo proge zaradi izboljšanja njenih prometnih in varnostnih lastnosti, s katero se ne posega v prostor zunaj progovnega pasu, oziroma če se ta izvaja na zemljišču javne železniške infrastrukture in je usklajena z morebitnimi drugimi upravljavci objektov in naprav, ni potrebno dovoljenje za poseg v prostor in gradnjo. Ta dela je treba pred začetkom izvajanja prijaviti pristojnemu organu po predpisih, ki urejajo posege v prostor in graditev objektov.
1
+
(1) Vzdrževalna dela v javno korist so dela, ki se izvajajo zaradi izboljšanja prometno-tehnoloških in varnostnih lastnosti proge ali gradijo pomožni objekti na javni železniški infrastrukturi ali pomožni objekti za opravljanje javnih gospodarskih služb na področju železniškega prometa in s katerimi se ne posega v prostor zunaj progovnega pasu oziroma v prostor zunaj zemljišč, namenjenih za gradnjo javne železniške infrastrukture.
2
−
(2) Za dela iz prejšnjega odstavka mora biti izdelana projektna dokumentacija in opravljen tehnični pregled po predpisih o graditvi objektov. Po opravljenem tehničnem pregledu izda minister, pristojen za graditev, uporabno dovoljenje ali odredi poskusno obratovanje na predlog komisije, ki je opravila tehnični pregled, kadar brez tega ni mogoče ugotoviti skladnosti izvedenih del s predpisi, ki določajo pogoje za projektiranje in gradnjo železniških prog in zahteve za zagotovitev varnosti v železniškem prometu.
2
+
(2) Pri izvedbi del iz prejšnjega odstavka se z namenom zagotavljanja varnega in zanesljivega odvijanja železniškega prometa in večje zmogljivosti proge ter učinkovitejšega in uporabnikom prijaznejšega izvajanja gospodarskih javnih služb s področja železniškega prometa lahko:
+
3
+
- izvedejo popravila ali zamenjave posameznih elementov sestavnih delov proge ter na ta način poveča zmogljivost proge ali spremeni namembnost posameznih elementov sestavnih delov proge;
+
4
+
- zamenjajo ali vgradijo na novo sestavni deli proge z elementi, ki sledijo napredku tehnike in se z njimi posega v konstrukcijo posameznega sestavnega dela proge;
+
5
+
- gradijo pomožni objekti, ki predstavljajo del gospodarske javne infrastrukture vključno s stavbami namenjenimi vodenju železniškega prometa in postajališči ter peroni za potnike.
+
6
+
(3) Vzdrževalna dela v javno korist se lahko izvajajo le na podlagi ustrezne in revidirane dokumentacije, če ta zakon ali na njegovi podlagi izdani predpisi ne določajo drugače. Ustrezna dokumentacija za sestavne dele proge so izvedbeni načrti posameznih sestavnih delov proge. Postopek revizije načrtov vodi upravljavec.
+
7
+
(4) Po opravljenem postopku revizije načrtov in pred začetkom vzdrževalnih del v javno korist na progah, ki so del vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne ali visoke hitrosti, mora upravljavec vso dokumentacijo poslati v pregled in potrditev ministru, ki ob upoštevanju zahtev o zagotavljanju varnosti in zagotavljanju interoperabilnosti s sklepom odloči o ustreznosti načrtovanih vzdrževalnih del v javno korist.
+
8
+
(5) Kakovost in usklajenost izvedenih vzdrževalnih del v javno korist z revidiranimi načrti preveri na osnovi izjave izvajalca o zaključku del komisija za tehnični pregled, ki jo imenuje minister.
+
9
+
(6) Po opravljenem tehničnem pregledu komisija iz prejšnjega odstavka predlaga ministru izdajo odločbe, s katero:
+
10
+
- odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ali
+
11
+
- odredi poskusno obratovanje ali
+
12
+
- zavrne izdajo uporabnega dovoljenja, če ima objekt takšne pomanjkljivosti, da predstavlja nevarno progo ali njen sestavni del, ali nevarnost za uporabnike, teh pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti ali
+
13
+
- izda uporabno dovoljenje.
+
14
+
(7) Komisija predlaga ministru odreditev poskusnega obratovanja proge ali njenega sestavnega dela, kadar brez tega ni mogoče ugotoviti:
+
15
+
- skladnosti izvedenih del s predpisi, ki določajo pogoje za projektiranje in gradnjo železniških prog;
+
16
+
- združljivosti proge ali njenih delov z drugimi sestavnimi deli proge;
+
17
+
- da so izpolnjene zahteve varnosti v železniškem prometu;
+
18
+
- zanesljivosti proge ali njenega sestavnega dela;
+
19
+
- zmogljivosti proge ali njenega sestavnega dela.
+
20
+
(8) Poskusno obratovanje proge oziroma njenega sestavnega dela lahko traja največ šest mesecev. Po preteku omenjenega roka je mogoče poskusno obratovanje na podlagi razlogov iz prejšnjega odstavka podaljšati za nadaljnjih šest mesecev.
+
21
+
(9) Minister natančneje določi postopek in pogoje za začetek in dokončanje vzdrževalnega dela v javno korist ter način vključevanja oziroma postopnega vključevanja posameznih elementov sestavnih delov proge, sestavnih delov proge ali pomožnih objektov v redno obratovanje.
3
·
2. Križanja prog in cest
22
·
2. Križanja prog in cest
+
1
+
(1) Nivojski prehodi se praviloma ne smejo graditi na razdalji manjši od 2000 metrov od obstoječega nivojskega ali izvennivojskega prehoda.
+
2
+
(2) Nivojski prehod se lahko zgradi na regionalnih progah, če je promet po cesti srednji (povprečni letni dnevni promet je 250 vozil ali več ter manj od 2.500 vozil) in je promet vlakov po progi manjši kot 70 vlakov povprečnega letnega dnevnega prometa ter če je dovoljena progovna hitrost manjša od 160 km/h. Glede na hitrost vlakov se lahko določi manjša razdalja med nivojskimi prehodi kot je določena v prejšnjem odstavku.
+
3
+
(3) Pogoji iz prejšnjega odstavka morajo biti zagotovljeni najmanj še 5 let po izgradnji nivojskega prehoda.
+
4
+
(4) Ustreznost izpolnjevanja pogojev za vzpostavitev novega nivojskega prehoda in njegovega zavarovanja preveri komisija, ki jo imenuje minister in jo sestavljajo predstavnik(i):
+
5
+
- upravljavca;
+
6
+
- pooblaščenega upravljavca;
+
7
+
- investitorja;
+
8
+
- inšpekcije, pristojne za železniški promet;
+
9
+
- policijske uprave na območju katere bo prehod;
+
10
+
- lokalne skupnosti na območju katere bo prehod.
+
11
+
(5) Na podlagi mnenja komisije iz prejšnjega odstavka da minister soglasje za vzpostavitev nivojskega prehoda.
+
12
+
(6) Na progah je dopustna gradnja začasnega nivojskega prehoda za čas in potrebe obnovitvenih del, gradenj objektov, rekonstrukcij ipd. Tak nivojski prehod se zavaruje na način in za obdobje, ki ga določi komisija iz četrtega odstavka tega člena. Tak nivojski prehod je treba odstraniti takoj po zaključku del, zaradi katerih je bil vzpostavljen. Stroške postavitve in obratovanja začasnega nivojskega prehoda in potrebnih povezovalnih cest, nosi tisti, na čigar zahtevo je ta postavljen.
+
13
+
(7) Minister natančneje določi pogoje iz drugega in šestega odstavka tega člena v predpisu iz 25. člena tega zakona.
1
−
Proga pod nadvozom skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami, potrebnimi za njeno pravilno in varno uporabo, je objekt javne železniške infrastrukture.
1
+
(1) Če je križanje ceste s progo izvedeno izvennivojsko s cestnim podvozom, je to objekt javne železniške infrastrukture. Vozišče skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami (razsvetljava, drenaža idr.), ki so potrebne za nemoteno in varno uporabo ceste, vzdržuje upravljavec ceste.
2
·
(2) Če je križanje ceste s progo izvennivojsko s cestnim nadvozom, je to cestni objekt. Progo pod nadvozom skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami, potrebnimi za njeno pravilno in varno uporabo, je objekt javne železniške infrastrukture.
2
·
(2) Če je križanje ceste s progo izvennivojsko s cestnim nadvozom, je to cestni objekt. Progo pod nadvozom skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami, potrebnimi za njeno pravilno in varno uporabo, je objekt javne železniške infrastrukture.
1
−
(1) Vlečna vozila in motorna vozila za posebne namene, ki so v lasti osebe s sedežem v tuji državi, smejo voziti po progah, če izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom.
1
+
(1) Železniška vozila smejo voziti po progah, če ustrezajo določbam tega zakona, določbam mednarodnih sporazumov, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, in obveznim določilom UIC.
2
−
(2) Če ta vozila ne izpolnjujejo pogojev, določenih s tem zakonom, lahko o vožnji po progah odloči minister, s tem da določi dodatne pogoje, ob katerih bo zagotovljena varnost železniškega prometa.
2
+
(2) Če železniška vozila ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnjega odstavka, lahko o vožnji po progah odloči minister, s tem da določi dodatne pogoje, ki bodo zagotavljali varnost v železniškem prometu.
1
·
(1) Železniška vozila, razen progovnih vozičkov brez lastnega pogona, morajo biti opremljena z napravami za samodejno zaviranje.
1
·
(1) Železniška vozila, razen progovnih vozičkov brez lastnega pogona, morajo biti opremljena z napravami za samodejno zaviranje.
2
·
(2) Z napravami za ročno zaviranje morajo biti opremljeni potniški vagoni, motorniki in motorne garniture. Lokomotive in motorna vozila za posebne namene morajo biti opremljeni z ročnimi ali s pritrdilnimi zavorami.
2
·
(2) Z napravami za ročno zaviranje morajo biti opremljeni potniški vagoni, motorniki in motorne garniture. Lokomotive in motorna vozila za posebne namene morajo biti opremljeni z ročnimi ali s pritrdilnimi zavorami.
3
·
(3) Lokomotive, potniški vagoni, motorniki in motorne garniture morajo biti opremljeni z napravami za sprožitev zaviranja v sili.
3
·
(3) Lokomotive, potniški vagoni, motorniki in motorne garniture morajo biti opremljeni z napravami za sprožitev zaviranja v sili.
4
·
(4) Naprave za sprožanje zaviranja v sili na vozilih iz prejšnjega odstavka morajo biti lahko dostopne potnikom in železniškim delavcem.
4
·
(4) Naprave za sprožanje zaviranja v sili na vozilih iz prejšnjega odstavka morajo biti lahko dostopne potnikom in železniškim delavcem.
1
·
(1) Vsa vlečna vozila, razen parnih lokomotiv, morajo imeti naslednjo opremo:
1
·
(1) Vsa vlečna vozila, razen parnih lokomotiv, morajo imeti naslednjo opremo:
2
−
1. avtostop napravo na progah, opremljenih z njo, ;
2
+
1. avtostop napravo na progah, opremljenih z njo, razen lokomotiv, ki se uporabljajo samo za premik;
3
·
2. naprave radijskih zvez, kadar vozijo po progi, opremljenih z njimi;
3
·
2. naprave radijskih zvez, kadar vozijo po progi, opremljenih z njimi;
4
·
3. budnik;
4
·
3. budnik;
5
·
4. napravo za ogrevanje vozniških kabin;
5
·
4. napravo za ogrevanje vozniških kabin;
6
·
5. napravo za klimatizacijo vozniških kabin;
6
·
5. napravo za klimatizacijo vozniških kabin;
7
·
6. napravo za dajanje zvočnih signalov;
7
·
6. napravo za dajanje zvočnih signalov;
8
·
7. luči za označevanje vozil in razsvetljevanje proge;
8
·
7. luči za označevanje vozil in razsvetljevanje proge;
9
·
8. merilnik hitrosti;
9
·
8. merilnik hitrosti;
10
·
9. gasilnike za začetno gašenje požarov;
10
·
9. gasilnike za začetno gašenje požarov;
11
·
10. pribor za prvo pomoč.
11
·
10. pribor za prvo pomoč.
12
−
(2) Motorna vozila za posebne namene morajo biti opremljena z napravami, naštetimi v točkah od 4 do 10 prvega odstavka tega člena.
12
+
(2) Motorna vozila za posebne namene z lastnim pogonom morajo biti opremljena z napravami, naštetimi v točkah od 4 do 10 prvega odstavka tega člena.
1
·
(1) Sestava vlaka in razporeditev železniških vozil v vlaku morata zagotavljati učinkovito zaviranje in varno vožnjo na določeni vlakovni poti.
1
·
(1) Sestava vlaka in razporeditev železniških vozil v vlaku morata zagotavljati učinkovito zaviranje in varno vožnjo na določeni vlakovni poti.
2
·
(2) V vlake se sme uvrstiti le vozilo, ki ustreza določbam tega zakona in na njegovi podlagi izdanim predpisom.
2
·
(2) V vlake se sme uvrstiti le vozilo, ki ustreza določbam tega zakona in na njegovi podlagi izdanim predpisom.
+
3
+
(3) Pri sestavljanju vlaka in razporejanju železniških vozil vanj mora prevoznik upoštevati pravila o prevozu nevarnega blaga.
1
·
(1) Pooblaščeni upravljavec in prevozniki morajo za vsak vlak voditi evidence o vlakovnem osebju, sestavi, zaviranju in gibanju vlaka ter o dogodkih v železniškem prometu.
1
·
(1) Pooblaščeni upravljavec in prevozniki morajo za vsak vlak voditi evidence o vlakovnem osebju, sestavi, zaviranju in gibanju vlaka ter o dogodkih v železniškem prometu.
2
·
(2) Podrobnejše določbe o vsebini evidenc in načinu njihovega vodenja vsebuje predpis iz 41. in 43. člena tega zakona.
2
·
(2) Podrobnejše določbe o vsebini evidenc in načinu njihovega vodenja vsebuje predpis iz 41. in 43. člena tega zakona.
1
·
(1) Odvisno od največje dovoljene progovne hitrosti, morajo biti prometna mesta opremljena s signalizacijo takole:
1
·
(1) Odvisno od največje dovoljene progovne hitrosti, morajo biti prometna mesta opremljena s signalizacijo takole:
2
·
1. za hitrost nad 50 km/h čez kretniško območje na regionalnih progah ali ne glede na hitrost po glavnih progah z uvoznimi signali, ki so predsignalizirani; uvozni signali morajo biti v taki medsebojni odvisnosti od lege kretnic na vozni poti, da signalizirajo, ali je vožnjo dovoljeno nadaljevati z največjo ali z omejeno hitrostjo;
2
·
1. za hitrost nad 50 km/h čez kretniško območje na regionalnih progah ali ne glede na hitrost po glavnih progah z uvoznimi signali, ki so predsignalizirani; uvozni signali morajo biti v taki medsebojni odvisnosti od lege kretnic na vozni poti, da signalizirajo, ali je vožnjo dovoljeno nadaljevati z največjo ali z omejeno hitrostjo;
3
−
2. za hitrost nad 100 km/h z uvoznimi in izvoznimi signali, ki so predsignalizirani in v taki medsebojni odvisnosti, da signalizirajo, ali je vožnjo dovoljeno nadaljevati z največjo ali z omejeno hitrostjo; izvozni signali morajo predsignalizirati prvi prostorni signal v smeri vožnje vlaka in dovoljevati vožnjo le, če je proga prosta do prvega prostornega signala ali uvoznega signala sosednjega prometnega mesta. Vsi predsignali in glavni signali morajo biti opremljeni s progovnim delom avtostop naprave.
3
+
2. za hitrost nad 100 km/h z uvoznimi in izvoznimi signali, ki so predsignalizirani in v taki medsebojni odvisnosti, da signalizirajo, ali je vožnjo dovoljeno nadaljevati z največjo ali z omejeno hitrostjo; izvozni signali morajo predsignalizirati prvi prostorni signal v smeri vožnje vlaka, ki nima samostojnega predsignala in dovoljevati vožnjo le, če je proga prosta do prvega prostornega signala ali uvoznega signala sosednjega prometnega mesta. Vsi predsignali in glavni signali morajo biti opremljeni s progovnim delom avtostop naprave.
4
·
(2) Odseki proge, na katerih je največja dovoljena progovna hitrost nad 100 km/h, morajo biti opremljeni z napravami za vzpostavljanje radijske zveze med vlakom in mestom, s katerega se vodi promet.
4
·
(2) Odseki proge, na katerih je največja dovoljena progovna hitrost nad 100 km/h, morajo biti opremljeni z napravami za vzpostavljanje radijske zveze med vlakom in mestom, s katerega se vodi promet.
1
·
(1) Strokovni izpit za izvršilnega železniškega delavca sme opravljati oseba, ki je pred tem končala program strokovnega usposabljanja za določen poklic in uvajanja v praktično delo za določeno vrsto dela in se je pripravila za opravljanje strokovnega izpita po programu, določenem za usposabljanje in uvajanje v to delo.
1
·
(1) Strokovni izpit za izvršilnega železniškega delavca sme opravljati oseba, ki je pred tem končala program strokovnega usposabljanja za določen poklic in uvajanja v praktično delo za določeno vrsto dela in se je pripravila za opravljanje strokovnega izpita po programu, določenem za usposabljanje in uvajanje v to delo.
2
−
(2) Strokovno usposobljenost iz prvega odstavka tega člena pridobijo izvršilni železniški delavci po potrjenih programih, določenih s predpisom iz tretjega odstavka tega člena, ter z uvajanjem v praktično delo pri prevozniku ali pri upravljavcu.
2
+
(2) Strokovno usposobljenost iz prvega odstavka tega člena pridobijo izvršilni železniški delavci po potrjenih programih, določenih s predpisom iz tretjega odstavka tega člena, ter z uvajanjem v praktično delo pri prevozniku ali pri pooblaščenem upravljavcu.
3
·
(3) Pogoji, ki se nanašajo na poklicno in strokovno usposabljanje morajo biti določeni v predpisu, ki ga izda minister v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo. Predpis vsebuje določbe o stopnji in smeri potrebne izobrazbe, izvajanju strokovnega usposabljanja in uvajanja v praktično delo in s tem povezanimi vprašanji, določbe o strokovnem izpitu in o preverjanju znanja ter druge z izobraževanjem izvršilnih železniških delavcev povezane pogoje. 6.2. Pridobitev pravice upravljati železniško vozilo in voditi železniški promet
3
·
(3) Pogoji, ki se nanašajo na poklicno in strokovno usposabljanje morajo biti določeni v predpisu, ki ga izda minister v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo. Predpis vsebuje določbe o stopnji in smeri potrebne izobrazbe, izvajanju strokovnega usposabljanja in uvajanja v praktično delo in s tem povezanimi vprašanji, določbe o strokovnem izpitu in o preverjanju znanja ter druge z izobraževanjem izvršilnih železniških delavcev povezane pogoje. 6.2. Pridobitev pravice upravljati železniško vozilo in voditi železniški promet
1
·
(1) Pooblaščeni delavec delodajalca ali pristojni inšpektor (v nadaljnjem besedilu tega člena: pooblaščeni delavec) lahko izvršilnemu železniškemu delavcu zaradi ugotovitve, ali ima izvršilni železniški delavec v organizmu alkohol, odredi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Če se s preizkusom ugotovi, da ima izvršilni železniški delavec v organizmu alkohol, mu pooblaščeni delavec odredi prepoved nadaljnjega opravljanja dela v trajanju določenem v odločbi.
1
·
(1) Pooblaščeni delavec delodajalca ali pristojni inšpektor (v nadaljnjem besedilu tega člena: pooblaščeni delavec) lahko izvršilnemu železniškemu delavcu zaradi ugotovitve, ali ima izvršilni železniški delavec v organizmu alkohol, odredi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Če se s preizkusom ugotovi, da ima izvršilni železniški delavec v organizmu alkohol, mu pooblaščeni delavec odredi prepoved nadaljnjega opravljanja dela v trajanju določenem v odločbi.
2
·
(2) Pooblaščeni delavec vodi zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi izvršilni železniški delavec, za katerega je bil odrejen preizkus. Če odkloni podpis, mora pooblaščeni delavec vzrok odklonitve vpisati v zapisnik in odrediti strokovni zdravniški pregled (v nadaljnjem besedilu: strokovni pregled) izvršilnega železniškega delavca.
2
·
(2) Pooblaščeni delavec vodi zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi izvršilni železniški delavec, za katerega je bil odrejen preizkus. Če odkloni podpis, mora pooblaščeni delavec vzrok odklonitve vpisati v zapisnik in odrediti strokovni zdravniški pregled (v nadaljnjem besedilu: strokovni pregled) izvršilnega železniškega delavca.
3
·
(3) Železniški izvršilni delavec, ki mu je odrejen preizkus s sredstvi ali napravami oziroma strokovni pregled, mora ravnati po odredbi pooblaščenega delavca. Če izvršilni železniški delavec strokovni pregled ali preizkus odkloni ali ga ne opravi tako, kot je predpisal proizvajalec sredstev ali naprav, pooblaščeni delavec to vpiše v zapisnik in odredi prepoved nadaljnjega dela. Izvršilni železniški delavec lahko odkloni preizkus samo iz zdravstvenih razlogov; v tem primeru pooblaščeni delavec odredi strokovni pregled.
3
·
(3) Železniški izvršilni delavec, ki mu je odrejen preizkus s sredstvi ali napravami oziroma strokovni pregled, mora ravnati po odredbi pooblaščenega delavca. Če izvršilni železniški delavec strokovni pregled ali preizkus odkloni ali ga ne opravi tako, kot je predpisal proizvajalec sredstev ali naprav, pooblaščeni delavec to vpiše v zapisnik in odredi prepoved nadaljnjega dela. Izvršilni železniški delavec lahko odkloni preizkus samo iz zdravstvenih razlogov; v tem primeru pooblaščeni delavec odredi strokovni pregled.
4
·
(4) Če izvršilni železniški delavec oporeka rezultatu preizkusa, pooblaščeni delavec odredi strokovni pregled. Na strokovni pregled odpelje izvršilnega železniškega delavca, s službenim vozilom pooblaščeni delavec, ki ga je odredil. Stroške prevoza železniškega izvršilnega delavca do kraja kjer se opravi strokovni pregled in stroške pregleda plača železniški izvršilni delavec, če se izkaže, da ima v krvi alkohol. V nasprotnem primeru stroški prevoza in pregleda bremenijo delodajalca oziroma organ, ki je pregled odredil.
4
·
(4) Če izvršilni železniški delavec oporeka rezultatu preizkusa, pooblaščeni delavec odredi strokovni pregled. Na strokovni pregled odpelje izvršilnega železniškega delavca, s službenim vozilom pooblaščeni delavec, ki ga je odredil. Stroške prevoza železniškega izvršilnega delavca do kraja kjer se opravi strokovni pregled in stroške pregleda plača železniški izvršilni delavec, če se izkaže, da ima v krvi alkohol. V nasprotnem primeru stroški prevoza in pregleda bremenijo delodajalca oziroma organ, ki je pregled odredil.
5
·
(5) Če pooblaščeni delavec sumi, da je železniški izvršilni delavec pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil, ali drugih psihoaktivnih sredstev, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno delo v železniškem prometu, odredi preizkus s posebnimi sredstvi oziroma napravami, ali strokovni pregled in mu prepove nadaljnjo delo. Stroške prevoza do kraja kjer se opravi preizkus oziroma strokovni pregled in stroške pregleda oziroma preizkusa, plača železniški izvršilni delavec če se ugotovi, da je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil, ali drugih psihoaktivnih sredstev. V nasprotnem primeru stroški prevoza in pregleda bremenijo delodajalca oziroma organ, ki je pregled odredil.
5
·
(5) Če pooblaščeni delavec sumi, da je železniški izvršilni delavec pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil, ali drugih psihoaktivnih sredstev, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno delo v železniškem prometu, odredi preizkus s posebnimi sredstvi oziroma napravami, ali strokovni pregled in mu prepove nadaljnjo delo. Stroške prevoza do kraja kjer se opravi preizkus oziroma strokovni pregled in stroške pregleda oziroma preizkusa, plača železniški izvršilni delavec če se ugotovi, da je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil, ali drugih psihoaktivnih sredstev. V nasprotnem primeru stroški prevoza in pregleda bremenijo delodajalca oziroma organ, ki je pregled odredil.
6
·
(6) Če pooblaščeni delavec sumi, da železniški izvršilni delavec zaradi duševnega stanja ali telesnih pomanjkljivosti oziroma bolezni predstavlja nevarnost v železniškem prometu mu prepove nadaljnje delo in odredi izredni zdravstveni pregled.
6
·
(6) Če pooblaščeni delavec sumi, da železniški izvršilni delavec zaradi duševnega stanja ali telesnih pomanjkljivosti oziroma bolezni predstavlja nevarnost v železniškem prometu mu prepove nadaljnje delo in odredi izredni zdravstveni pregled.
7
·
(7) Če zaradi zdravstvenega stanja ali iz objektivnih razlogov ni mogoče opraviti celotnega strokovnega pregleda, mora zdravnik opraviti tisti del pregleda, ki ga je mogoče opraviti, in podati mnenje o znakih vedenjskih motenj, ki kažejo na vpliv alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil, ali drugih psihoaktivnih snovi.
7
·
(7) Če zaradi zdravstvenega stanja ali iz objektivnih razlogov ni mogoče opraviti celotnega strokovnega pregleda, mora zdravnik opraviti tisti del pregleda, ki ga je mogoče opraviti, in podati mnenje o znakih vedenjskih motenj, ki kažejo na vpliv alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil, ali drugih psihoaktivnih snovi.
8
·
(8) O strokovnem pregledu mora zdravnik takoj dati pisno mnenje o ugotovitvah, do katerih je prišel na podlagi opravljenega pregleda v zvezi z dejstvi iz prejšnjega odstavka, kri in urin pa takoj poslati v najbližjo pooblaščeno strokovno ustanovo oziroma laboratorij, kjer lahko opravijo analizo. Ustanova oziroma laboratorij mora o rezultatih analize najkasneje v treh dneh obvestiti tistega, ki je odredil strokovni pregled. 6.4. Izmena izvršilnih železniških delavcev
8
·
(8) O strokovnem pregledu mora zdravnik takoj dati pisno mnenje o ugotovitvah, do katerih je prišel na podlagi opravljenega pregleda v zvezi z dejstvi iz prejšnjega odstavka, kri in urin pa takoj poslati v najbližjo pooblaščeno strokovno ustanovo oziroma laboratorij, kjer lahko opravijo analizo. Ustanova oziroma laboratorij mora o rezultatih analize najkasneje v treh dneh obvestiti tistega, ki je odredil strokovni pregled. 6.4. Izmena izvršilnih železniških delavcev
9
+
(1) Pooblaščeni delavec delodajalca (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni delavec) ali pristojni inšpektor lahko izvršilnemu železniškemu delavcu zaradi ugotovitve, ali ima izvršilni železniški delavec v organizmu alkohol, odredi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Če se s preizkusom ugotovi, da ima izvršilni železniški delavec v organizmu alkohol, mu pooblaščeni delavec odredi prepoved nadaljnjega opravljanja dela v trajanju določenem v odločbi.
+
10
+
(2) Pooblaščeni delavec vodi zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi izvršilni železniški delavec, za katerega je bil odrejen preizkus.Če odkloni podpis, mora pooblaščeni delavec vzrok odklonitve vpisati v zapisnik in odrediti strokovni zdravniški pregled (v nadaljnjem besedilu. strokovni pregled) izvršilnega železniškega delavca.
+
11
+
(3) Železniški izvršilni delavec, ki mu je odrejen preizkus s sredstvi ali napravami oziroma strokovni pregled, mora ravnati po odredbi pooblaščenega delavca. Če izvršilni železniški delavec strokovni pregled ali preizkus odkloni ali ga ne opravi tako, kot je predpisal proizvajalec sredstev ali naprav, pooblaščeni delavec to vpiše v zapisnik in odredi prepoved nadaljnjega dela. Izvršilni železniški delavec lahko odkloni preizkus samo iz zdravstvenih razlogov; v tem primeru pooblaščeni delavec odredi strokovni pregled.
+
12
+
(4) Če izvršilni železniški delavec oporeka rezultatu preizkusa, pooblaščeni delavec odredi strokovni pregled. Na strokovni pregled odpelje izvršilnega železniškega delavca, s službenim vozilom pooblaščeni delavec, ki ga je odredil. Stroške prevoza železniškega izvršilnega delavca do kraja kjer se opravi strokovni pregled in stroške pregleda plača železniški izvršilni delavec, če se izkaže, da ima v krvi alkohol. V nasprotnem primeru stroški prevoza in pregleda bremenijo delodajalca oziroma organ, ki je pregled odredil.
+
13
+
(5) Če pooblaščeni delavec sumi, da je železniški izvršilni delavec pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil, ali drugih psihoaktivnih sredstev, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno delo v železniškem prometu, odredi preizkus s posebnimi sredstvi oziroma napravami, ali strokovni pregled in mu prepove nadaljnjo delo. Stroške prevoza do kraja kjer se opravi preizkus oziroma strokovni pregled in stroške pregleda oziroma preizkusa, plača železniški izvršilni delavec če se ugotovi, da je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil, ali drugih psihoaktivnih sredstev. V nasprotnem primeru stroški prevoza in pregleda bremenijo delodajalca oziroma organ, ki je pregled odredil.
+
14
+
(6) Če pooblaščeni delavec sumi, da železniški izvršilni delavec zaradi duševnega stanja ali telesnih pomanjkljivosti oziroma bolezni predstavlja nevarnost v železniškem prometu mu prepove nadaljnje delo in odredi izredni zdravstveni pregled.
+
15
+
(7) Če zaradi zdravstvenega stanja ali iz objektivnih razlogov ni mogoče opraviti celotnega strokovnega pregleda, mora zdravnik opraviti tisti del pregleda, ki ga je mogoče opraviti, in podati mnenje o znakih vedenjskih motenj, ki kažejo na vpliv alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil, ali drugih psihoaktivnih snovi.
+
16
+
(8) O strokovnem pregledu mora zdravnik takoj dati pisno mnenje o ugotovitvah, do katerih je prišel na podlagi opravljenega pregleda v zvezi z dejstvi iz prejšnjega odstavka, kri in urin pa takoj poslati v najbližjo pooblaščeno strokovno ustanovo oziroma laboratorij, kjer lahko opravijo analizo. Ustanova oziroma laboratorij mora o rezultatih analize najkasneje v treh dneh obvestiti tistega, ki je odredil strokovni pregled.
+
1
−
dnevni in tedenski počitek in razporeditev v izmene izvršilnih železniških delavcev se, odvisno od organizacije železniškega prometa, izpolnjevanja voznega reda in drugih pogojev, ki vplivajo na duševno in telesno zmožnost teh delavcev za varno opravljanje dela, določijo s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom, ki ga sprejmejo pooblaščeni upravljavec in prevozniki v skladu z zakonom in predpisom iz petega odstavka 69. člena tega zakona, vsak za svoje delavce.
1
+
Odmor med delom, dnevni in tedenski počitek in razporeditev v izmene izvršilnih železniških delavcev se, odvisno od organizacije železniškega prometa, izpolnjevanja voznega reda in drugih pogojev, ki vplivajo na duševno in telesno zmožnost teh delavcev za varno opravljanje dela, določijo s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom, ki ga sprejmejo pooblaščeni upravljavec in prevozniki v skladu z zakonom in predpisom iz petega odstavka 69. člena tega zakona, vsak za svoje delavce.
1
−
(2) Organ notranjega nadzora mora v primerih iz drugega odstavka 58. člena, prvega odstavka 66. člena, prvega odstavka 68. člena, prvega odstavka 69. člena, prvega in drugega odstavka 70. člena in 71. člena odstraniti delavca z dela in odrediti izredno preveritev strokovne usposobljenosti, če pa je podan sum o telesnih ali duševnih zmožnostih delavca, mora odrediti izredni zdravstveni pregled. Začasno opravljanje drugega dela v tem času je obveznost delavca, ki traja do ugotovitve o strokovni oziroma zdravstveni usposobljenosti delavca, ki se mora izvesti najkasneje v enem mesecu.
1
+
(1) Pooblaščeni upravljavec in prevozniki morajo organizirati notranji nadzor in trajno skrbeti za varen železniški promet, skladno s tem zakonom, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in splošnimi akti. Pooblaščeni upravljavec in prevozniki s splošnim aktom določijo organiziranost tega nadzora ter pooblaščene delavce za njegovo izvajanje.
2
−
(3) Ugovor zoper odločbo organa notranjega nadzora, s katero je delavcu na podlagi drugega odstavka tega člena odrejena izredna preveritev strokovne usposobljenosti ali izredni zdravstveni pregled, ne zadrži izvršitve.
−
3
·
(2) Organ notranjega nadzora mora v primerih iz drugega odstavka 58. člena, prvega odstavka 66. člena, prvega odstavka 68. člena, prvega odstavka 69. člena, prvega in drugega odstavka 70. člena in 71. člena odstraniti delavca z dela in odrediti izredno preveritev strokovne usposobljenosti, če pa je podan sum o telesnih ali duševnih zmožnostih delavca, mora odrediti izredni zdravstveni pregled. Začasno opravljanje drugega dela v tem času je obveznost delavca, ki traja do ugotovitve o strokovni oziroma zdravstveni usposobljenosti delavca, ki se mora izvesti najkasneje v enem mesecu.
2
·
(2) Organ notranjega nadzora mora v primerih iz drugega odstavka 58. člena, prvega odstavka 66. člena, prvega odstavka 68. člena, prvega odstavka 69. člena, prvega in drugega odstavka 70. člena in 71. člena odstraniti delavca z dela in odrediti izredno preveritev strokovne usposobljenosti, če pa je podan sum o telesnih ali duševnih zmožnostih delavca, mora odrediti izredni zdravstveni pregled. Začasno opravljanje drugega dela v tem času je obveznost delavca, ki traja do ugotovitve o strokovni oziroma zdravstveni usposobljenosti delavca, ki se mora izvesti najkasneje v enem mesecu.
4
·
(3) Ugovor zoper odločbo organa notranjega nadzora, s katero je delavcu na podlagi prejšnjega odstavka odrejena izredna preveritev strokovne usposobljenosti ali izredni zdravstveni pregled, ne zadrži izvršitve. 7.a Posebni varnostni ukrepi
3
·
(3) Ugovor zoper odločbo organa notranjega nadzora, s katero je delavcu na podlagi prejšnjega odstavka odrejena izredna preveritev strokovne usposobljenosti ali izredni zdravstveni pregled, ne zadrži izvršitve. 7.a Posebni varnostni ukrepi
+
1
+
(1) Izvršilnemu železniškemu delavcu se začasno prepove opravljanje dela:
+
2
+
- če po izvidu in mnenju ustrezne zdravstvene organizacije duševno ali telesno ni zmožen opravljati dela - dokler traja ta nezmožnost;
+
3
+
- če ne gre na zdravstveni pregled, na katerega je poslan - dokler ne gre na ta pregled;
+
4
+
- če pri preverjanju strokovne usposobljenosti ne pokaže ustreznega znanja za opravljanje dela - dokler ne pokaže ustreznega strokovnega znanja;
+
5
+
- če ne gre za strokovno preverjanje, na katero je poslan - dokler ne gre na to preverjanje.
+
6
+
(2) V primerih iz prve do četrte alinee prejšnjega odstavka izreče začasno prepoved opravljanja dela pooblaščeni delavec pooblaščenega upravljavca ali prevoznika, s katerim je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
+
7
+
(3) Izvršilni železniški delavec, ki mu je bilo na podlagi prve do četrte alinee prvega odstavka začasno prepovedano opravljanje dela, povezanega z varnostjo železniškega prometa, ne sme opravljati teh del, dokler traja prepoved, mora pa opravljati delo, odrejeno z odločbo delodajalca.
+
1
+
(1) Inšpektor oziroma pooblaščeni delavec pooblaščenega upravljavca ali prevoznika na kraju samem začasno prepove delo izvršilnemu železniškemu delavcu:
+
2
+
- če ugotovi, da opravlja delo ali da poskuša opravljati delo, očitno pa je v takem duševnem ali telesnem stanju (utrujenost, bolezen, vpliv zdravil in mamil ali drugih opojnih sredstev), da ni zmožen varno opravljati svojih del in nalog;
+
3
+
- če ugotovi, da opravlja delo dlje od dovoljenega trajanja delovnega časa v eni izmeni;
+
4
+
- če ugotovi, da je zaradi nepazljivosti ali kako drugače povzročil izreden dogodek v železniškem prometu in tako ogrozil njegovo varnost.
+
5
+
(2) Izvršilnemu železniškemu delavcu inšpektor oziroma pooblaščeni delavec pooblaščenega upravljavca ali prevoznika o začasni prepovedi opravljanja dela skladno z razlogi iz prvega odstavka tega člena izda odločbo, v kateri je naveden čas trajanja prepovedi opravljanja del.
+
6
+
8. Disciplinski ukrepi
1
−
(1) Delavcu, ki je pri opravljanju železniškega prometa kršil dolžnost ali delovne obveznosti v zvezi z varnim železniškim prometom, lahko delodajalec izreče naslednji disciplinski ukrep:
1
+
(1) Delavcu, ki krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi z varnim železniškim prometom, lahko delodajalec izreče enega od naslednjih disciplinskih ukrepov:
2
−
- javni opomin,
2
+
- izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi,
+
3
+
- razporeditev na druga dela in naloge,
3
·
- denarno kazen,
4
·
- denarno kazen,
4
−
- začasno razporeditev na druga dela in naloge,
5
+
- javni opomin.
5
−
- prenehanje delovnega razmerja.
6
+
(2) Delavcu, ki naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi z varnim železniškim prometom in s svojim ravnanjem povzroči ogrožanje človeških življenj, varno odvijanje železniškega prometa ali večjo materialno škodo, se po dokončanju disciplinskega postopka, v katerem je ugotovljena njegova odgovornost, izredno odpove pogodba o zaposlitvi pod pogoji in po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Roki za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi začnejo teči po dokončni odločitvi delodajalčevega organa, ki odloča o disciplinski odgovornosti.
6
−
(2) Prenehanje delovnega razmerja izreče delodajalec delavcu, ki je s kršitvijo delovne dolžnosti ali delovne obveznosti v zvezi z varnim železniškim prometom povzročil ogrožanje človeških življenj ali večjo materialno škodo.
7
+
(3) Delavec, ki krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi z varnim železniškim prometom, je lahko razporejen na drugo delo.
7
−
(3) Razporeditev na druga dela in naloge lahko izreče delodajalec delavcu, katerega kršitev delovne dolžnosti ali delovne obveznosti v zvezi z varnim železniškim prometom bi lahko povzročila ogrožanje človeških življenj ali večjo materialno škodo. Če takega dela ni, lahko delodajalec delavca razporedi na delo, za katero se zahteva nižja strokovna izobrazba, toda največ za dve stopnji strokovne izobrazbe. Ukrep razporeditve na druga dela in naloge se lahko izreče za največ pet mesecev.
8
+
(4) Denarno kazen izreče disciplinski organ delodajalca delavcu, katerega kršitev pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi z varnim železniškim prometom je povzročila ali bi lahko povzročila materialno škodo ali je ogrozila ali bi lahko ogrozila varno oziroma urejeno odvijanje železniškega prometa. Maksimalna višina in čas, za katerega se lahko izreče denarna kazen, se določita s kolektivno pogodbo dejavnosti.
8
−
(4) Denarno kazen v višini do 15% mesečne plače za čas od enega do šest mesecev lahko izreče delodajalec delavcu, katerega kršitev dolžnosti ali delovne obveznosti v zvezi z varnim železniškim prometom je povzročila ali bi lahko povzročila materialno škodo.
9
+
(5) Javni opomin izreče disciplinski organ delodajalca delavcu za vsako kršitev pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi z varnim železniškim prometom.
9
·
9. Izredni dogodki v železniškem prometu
10
·
9. Izredni dogodki v železniškem prometu
1
−
(1) Ob izrednih dogodkih v železniškem prometu morata upravljavec in prevoznik reševati osebe in pomagati poškodovanim.
1
+
(1) Ob izrednih dogodkih v železniškem prometu morata pooblaščeni upravljavec in prevoznik reševati osebe in pomagati poškodovanim.
2
·
(2) Ob prekinitvi železniškega prometa zaradi izrednega dogodka mora pooblaščeni upravljavec ob sodelovanju prevoznika sprejeti ukrepe za njegovo čimprejšnjo vzpostavitev.
2
·
(2) Ob prekinitvi železniškega prometa zaradi izrednega dogodka mora pooblaščeni upravljavec ob sodelovanju prevoznika sprejeti ukrepe za njegovo čimprejšnjo vzpostavitev.
1
−
(1) Upravljavec, in prevoznik morajo ugotoviti vzroke izrednih dogodkov v železniškem prometu in okoliščine, pod katerimi so nastali.
1
+
(1) Upravljavec, pooblaščeni upravljavec in prevoznik morajo ugotoviti vzroke izrednih dogodkov v železniškem prometu in okoliščine, pod katerimi so nastali.
2
·
(2) Osebe, ki so ali pridejo na kraj izrednega dogodka v železniškem prometu, v katerem je bil kdo poškodovan, morajo sodelovati pri reševanju poškodovancev ter takoj obvestiti najbližjo zdravstveno organizacijo in policijo.
2
·
(2) Osebe, ki so ali pridejo na kraj izrednega dogodka v železniškem prometu, v katerem je bil kdo poškodovan, morajo sodelovati pri reševanju poškodovancev ter takoj obvestiti najbližjo zdravstveno organizacijo in policijo.
1
−
(1) Upravljavec mora takoj in ob vsakem času obvestiti Prometni inšpektorat Republike Slovenije, pristojne organe in organizacije o nesrečah in nezgodah, v katerih je prišlo do poškodovanja oseb, nastanka precejšnje gmotne škode, in o izrednih dogodkih, ki imajo znake kaznivega dejanja.
1
+
(1) Pooblaščeni upravljavec mora takoj in ob vsakem času obvestiti inšpekcijske službe, pristojne za železniški promet, upravljavca, pristojne organe in organizacije o nesrečah in nezgodah, v katerih je prišlo do poškodovanja oseb, nastanka precejšnje gmotne škode ter o izrednih dogodkih, ki imajo znake kaznivega dejanja.
2
−
(2) Upravljavec mora tudi o vseh drugih izrednih dogodkih ter o delih v varovalnem progovnem pasu, ki neposredno vplivajo na varen železniški promet, obveščati Prometni inšpektorat Republike Slovenije.
2
+
(2) Pooblaščeni upravljavec mora obveščati inšpekcijske službe, pristojne za železniški promet, tudi o vseh drugih izrednih dogodkih, ki neposredno vplivajo na varen železniški promet.
3
−
(3) Prevoznik in upravljavec morata raziskati izredni dogodek in voditi evidenco o izrednih dogodkih v železniškem prometu ter o drugih pojavih, pomembnih za varen železniški promet, in ministrstvu letno poročati o stanju varnosti železniškega prometa. Način ugotavljanja, evidentiranje, statistično spremljanje ter objavljanje podatkov o izrednih dogodkih določi minister s predpisom.
3
+
(3) Upravljavec, pooblaščeni upravljavec in prevoznik morajo raziskati izredni dogodek in voditi evidenco o izrednih dogodkih v železniškem prometu ter o drugih pojavih, pomembnih za varen železniški promet.
+
4
+
(4) Način ugotavljanja, evidentiranja, statistično spremljanje ter objavljanje podatkov o izrednih dogodkih določi minister.
1
−
Pooblaščeni delavci pristojnih organov si morajo ogledati izredni dogodek v železniškem prometu tako, da ne ovirajo železniškega prometa ali v čim krajšem času, da bi bil promet čim manj oviran.
1
+
Pooblaščeni delavci pristojnih organov si morajo ogledati izredni dogodek v železniškem prometu tako, da ne ovirajo železniškega prometa in v čim krajšem času, da bi bil promet čim manj oviran.
2
·
10. Zaščita prog in železniških vozil
2
·
10. Zaščita prog in železniških vozil
1
·
(1) Na krajih, namenjenih za dostop do železniškega območja in gibanje po njem in v vlakih, morajo potniki in druge osebe spoštovati notranji red v železniškem prometu v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
1
·
(1) Na krajih, namenjenih za dostop do železniškega območja in gibanje po njem in v vlakih, morajo potniki in druge osebe spoštovati notranji red v železniškem prometu v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
2
−
(2) Nadzor nad izvajanjem notranjega reda zagotavljajo delavci upravljavca in/ali prevoznika, določeni s predpisom iz prejšnjega odstavka.
2
+
(2) Nadzor nad izvajanjem notranjega reda zagotavljajo delavci pooblaščenega upravljavca in/ali prevoznika, določeni s predpisom iz prejšnjega odstavka.
3
·
(3) Delavci pooblaščenega upravljavca in/ali prevoznika morajo s predpisanimi ukrepi preprečevati kalitev notranjega reda v železniškem prometu in skaljeni notranji red znova vzpostavljati ter pri tem odvzeti predmete, ki so bili pridobljeni za ogrožanje varnosti železniškega prometa ali za kalitev notranjega reda v železniškem prometu ter zahtevati od oseb, ki ogrožajo varnost ali kalijo notranji red v železniškem prometu, javno listino, s katero se ugotovi njihova identiteta.
3
·
(3) Delavci pooblaščenega upravljavca in/ali prevoznika morajo s predpisanimi ukrepi preprečevati kalitev notranjega reda v železniškem prometu in skaljeni notranji red znova vzpostavljati ter pri tem odvzeti predmete, ki so bili pridobljeni za ogrožanje varnosti železniškega prometa ali za kalitev notranjega reda v železniškem prometu ter zahtevati od oseb, ki ogrožajo varnost ali kalijo notranji red v železniškem prometu, javno listino, s katero se ugotovi njihova identiteta.
4
·
(4) Delavci iz drugega odstavka tega člena naznanijo pristojnim organom osebe, ki so prekršile notranji red v železniškem prometu.
4
·
(4) Delavci iz drugega odstavka tega člena naznanijo pristojnim organom osebe, ki so prekršile notranji red v železniškem prometu.
5
·
(5) Policisti morajo delavcem pooblaščenega upravljavca in/ali prevoznika na njihovo zahtevo pomagati pri preprečevanju kršitev notranjega reda in pri vzpostavitvi predpisanega stanja.
5
·
(5) Policisti morajo delavcem pooblaščenega upravljavca in/ali prevoznika na njihovo zahtevo pomagati pri preprečevanju kršitev notranjega reda in pri vzpostavitvi predpisanega stanja.
1
·
(1) Pooblaščeni upravljavec mora tam, kjer so možni usadi, hudourniki, zameti, močni vetrovi, poplave in druge nesreče ali če se kakorkoli ovira varen železniški promet ali kjer utegne priti do oviranja ali ogrožanja varnega železniškega prometa, ukrepati v skladu s predpisom o varovanju prog in njihovih sestavnih delov pred naravnimi nesrečami, ki ga izda minister.
1
·
(1) Pooblaščeni upravljavec mora tam, kjer so možni usadi, hudourniki, zameti, močni vetrovi, poplave in druge nesreče ali če se kakorkoli ovira varen železniški promet ali kjer utegne priti do oviranja ali ogrožanja varnega železniškega prometa, ukrepati v skladu s predpisom o varovanju prog in njihovih sestavnih delov pred naravnimi nesrečami, ki ga izda minister.
2
·
(2) Pooblaščeni upravljavec ima v primerih iz prejšnjega odstavka pravico, da brez posebnega dovoljenja ali drugega akta postavlja in vzdržuje začasne varovalne naprave in odlaga material in druga sredstva v varovalnem progovnem pasu na zemljišče v lasti pravnih ali fizičnih oseb, če je to potrebno za zagotovitev varnega železniškega prometa ali za njegovo vzpostavitev.
2
·
(2) Pooblaščeni upravljavec ima v primerih iz prejšnjega odstavka pravico, da brez posebnega dovoljenja ali drugega akta postavlja in vzdržuje začasne varovalne naprave in odlaga material in druga sredstva v varovalnem progovnem pasu na zemljišče v lasti pravnih ali fizičnih oseb, če je to potrebno za zagotovitev varnega železniškega prometa ali za njegovo vzpostavitev.
3
−
(3) Ko prenehajo razlogi iz prvega odstavka tega člena, mora upravljavec z zemljišča iz prejšnjega odstavka odstraniti začasne varovalne naprave, material in druga sredstva ter vzpostaviti prejšnje stanje in plačati odškodnino za uporabo zemljišča v skladu s predpisi.
3
+
(3) Ko prenehajo razlogi iz prvega odstavka tega člena, mora pooblaščeni upravljavec z zemljišča iz prejšnjega odstavka odstraniti začasne varovalne naprave, material in druga sredstva ter vzpostaviti prejšnje stanje in plačati odškodnino za uporabo zemljišča v skladu s predpisi.
1
−
Pogoji, ki veljajo za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje železniških prog ter varnost železniškega prometa, se smiselno upoštevajo tudi za industrijske tire in proge drugih železnic.
1
+
(1) Za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje industrijskih tirov in prog drugih železnic veljajo splošni predpisi o graditvi objektov, ob upoštevanju določb tega zakona razen 20. člena.
+
2
+
(2) Pogoji, ki veljajo za varnost v železniškem prometu, se smiselno upoštevajo tudi za industrijske tire in proge drugih železnic.
1
·
(1) Proga druge železnice ali industrijski tir se praviloma cepi (priključi) na postaji. Izjemoma je cepišče lahko tudi na odprti progi pod pogoji, določenimi v 53. členu tega zakona.
1
·
(1) Proga druge železnice ali industrijski tir se praviloma cepi (priključi) na postaji. Izjemoma je cepišče lahko tudi na odprti progi pod pogoji, določenimi v 53. členu tega zakona.
2
·
(2) Za cepno kretnico, ki je sestavni del cepišča, in za industrijski tir oziroma progo druge železnice, ki poteka po parceli, ki je sestavni del javne železniške infrastrukture, skrbi pooblaščeni upravljavec. Ta mora skrbeti za sposobnost obratovanja vseh elementov, ki sestavljajo cepišče, stroški za nadzor nad cepiščem in vzdrževanje njegovih sestavnih delov pa bremenijo lastnika industrijskega tira oziroma proge druge železnice.
2
·
(2) Za cepno kretnico, ki je sestavni del cepišča, in za industrijski tir oziroma progo druge železnice, ki poteka po parceli, ki je sestavni del javne železniške infrastrukture, skrbi pooblaščeni upravljavec. Ta mora skrbeti za sposobnost obratovanja vseh elementov, ki sestavljajo cepišče, stroški za nadzor nad cepiščem in vzdrževanje njegovih sestavnih delov pa bremenijo lastnika industrijskega tira oziroma proge druge železnice.
3
·
(3) Če cepna kretnica, ki je sestavni del cepišča, industrijski tir oziroma proga druge železnice, potekajo po parceli, ki je sestavni del javne železniške infrastrukture, se v soglasju z lastnikom tega objekta, prenesejo v javno železniško infrastrukturo.
3
·
(3) Če cepna kretnica, ki je sestavni del cepišča, industrijski tir oziroma proga druge železnice, potekajo po parceli, ki je sestavni del javne železniške infrastrukture, se v soglasju z lastnikom tega objekta, prenesejo v javno železniško infrastrukturo.
4
−
(2) Za cepno kretnico, ki je sestavni del cepišča, in za industrijski tir oziroma progo druge železnice, ki poteka po parceli, ki je sestavni del javne železniške infrastrukture, skrbi pooblaščeni upravljavec. Ta mora skrbeti za sposobnost obratovanja vseh elementov, ki sestavljajo cepišče, stroški za nadzor nad cepiščem in vzdrževanje njegovih sestavnih delov pa bremenijo lastnika industrijskega tira oziroma proge druge železnice.
−
5
−
(3) Če cepna kretnica, ki je sestavni del cepišča, industrijski tir oziroma proga druge železnice, potekajo po parceli, ki je sestavni del javne železniške infrastrukture, se v soglasju z lastnikom tega objekta, prenesejo v javno železniško infrastrukturo.
−
6
·
(4) Lastnik cepne kretnice in industrijskega tira lahko pooblaščenemu upravljavcu naloži odstranitev cepne kretnice ali industrijskega tira oziroma proge druge železnice, ki poteka po parceli, ki je sestavni del javne železniške infrastrukture. Stroški odstranitve in stroški vzpostavitve normalnih pogojev za odvijanje železniškega prometa bremenijo lastnika.
4
·
(4) Lastnik cepne kretnice in industrijskega tira lahko pooblaščenemu upravljavcu naloži odstranitev cepne kretnice ali industrijskega tira oziroma proge druge železnice, ki poteka po parceli, ki je sestavni del javne železniške infrastrukture. Stroški odstranitve in stroški vzpostavitve normalnih pogojev za odvijanje železniškega prometa bremenijo lastnika.
1
−
(1) Industrijski tir in proga druge železnice morata imeti poslovni red. Če sta industrijski tir in proga druge železnice priključena na javno železniško infrastrukturo, mora k poslovnemu redu dati soglasje upravljavec.
1
+
(1) Industrijski tir in proga druge železnice morata imeti poslovni red. Če sta industrijski tir in proga druge železnice priključena na javno železniško infrastrukturo, mora k poslovnemu redu dati soglasje pooblaščeni upravljavec.
2
·
(2) Poslovni red mora določati tehnološki proces dela na industrijskem tiru ali progi druge železnice kot tudi posebne zdravstvene pogoje in potrebno strokovno usposobljenost izvršilnih delavcev ter način ugotavljanja in preverjanja teh pogojev ter usposobljenosti v skladu z enotnimi merili, ki so predpisani za izvršilne železniške delavce.
2
·
(2) Poslovni red mora določati tehnološki proces dela na industrijskem tiru ali progi druge železnice kot tudi posebne zdravstvene pogoje in potrebno strokovno usposobljenost izvršilnih delavcev ter način ugotavljanja in preverjanja teh pogojev ter usposobljenosti v skladu z enotnimi merili, ki so predpisani za izvršilne železniške delavce.
1
·
(1) Vse stroške, povezane z industrijskim tirom ali progo druge železnice, krije lastnik.
1
·
(1) Vse stroške, povezane z industrijskim tirom ali progo druge železnice, krije lastnik.
2
−
(2) Medsebojna razmerja pri zagotavljanju varnega železniškega prometa na priključkih industrijskih tirov na železniške proge se urejajo s pogodbo med upravljavcem in lastnikom industrijskega tira. IV. INŠPEKCIJA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA
2
+
(2) Medsebojna razmerja pri zagotavljanju varnega železniškega prometa na priključkih industrijskih tirov na železniške proge se urejajo s pogodbo med pooblaščenim upravljavcem in lastnikom industrijskega tira. IV. INŠPEKCIJA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA
1
−
(1) Pri ugotovljenih kršitvah zakona ali drugih predpisov in aktov, ki jih nadzoruje, ima inšpektor poleg ukrepov po zakonu o upravi in ob zagotovitvi pogojev za varen železniški promet, pravico in dolžnost:
1
+
(1) Pri ugotovljenih kršitvah zakona ali drugih predpisov in aktov, ki jih nadzoruje, ima inšpektor poleg ukrepov po zakonu o inšpekcijskem nadzoru in ob zagotovitvi pogojev za varen železniški promet, pravico in dolžnost:
2
·
1. odstraniti z dela izvršilnega železniškega delavca;
2
·
1. odstraniti z dela izvršilnega železniškega delavca;
3
·
2. začasno prepovedati delo izvršilnemu železniškemu delavcu ali drugemu delavcu, ki opravlja delo, povezano z varnostjo v železniškem prometu, če ne izpolnjuje pogojev glede strokovne usposobljenosti oziroma zdravstvene zmožnosti;
3
·
2. začasno prepovedati delo izvršilnemu železniškemu delavcu ali drugemu delavcu, ki opravlja delo, povezano z varnostjo v železniškem prometu, če ne izpolnjuje pogojev glede strokovne usposobljenosti oziroma zdravstvene zmožnosti;
4
·
3. zahtevati izredno preveritev strokovne usposobljenosti ali zdravstvene zmožnosti izvršilnega železniškega delavca ali drugega delavca, ki opravlja delo, povezano z varnostjo v železniškem prometu;
4
·
3. zahtevati izredno preveritev strokovne usposobljenosti ali zdravstvene zmožnosti izvršilnega železniškega delavca ali drugega delavca, ki opravlja delo, povezano z varnostjo v železniškem prometu;
5
·
4. odrediti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola v krvi oziroma napotiti na strokovni pregled, ki obsega zdravniški pregled in odvzem krvi, urina ali drugih telesnih tekočin zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, psihoaktivnih sredstev ali mamil;
5
·
4. odrediti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola v krvi oziroma napotiti na strokovni pregled, ki obsega zdravniški pregled in odvzem krvi, urina ali drugih telesnih tekočin zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, psihoaktivnih sredstev ali mamil;
6
·
5. izreči prepoved uvrstitve železniškega vozila v vlak, če bi bila njegova uvrstitev nevarna za železniški promet;
6
·
5. izreči prepoved uvrstitve železniškega vozila v vlak, če bi bila njegova uvrstitev nevarna za železniški promet;
7
·
6. kršilcu z odločbo odrediti, da z dejanjem ali opustitvijo dejanja odpravi pomanjkljivosti ali nepravilnosti;
7
·
6. kršilcu z odločbo odrediti, da z dejanjem ali opustitvijo dejanja odpravi pomanjkljivosti ali nepravilnosti;
8
·
7. odrediti ukrepe za preprečevanje in odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki na vozilih in progovnih napravah ogrožajo varnost prometa;
8
·
7. odrediti ukrepe za preprečevanje in odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki na vozilih in progovnih napravah ogrožajo varnost prometa;
9
·
8. odrediti, da se začasno izključijo iz prometa vozila, proge in progovne naprave, ki ne ustrezajo predpisanim tehničnim in drugim pogojem, če bi bila sicer varnost prometa ogrožena;
9
·
8. odrediti, da se začasno izključijo iz prometa vozila, proge in progovne naprave, ki ne ustrezajo predpisanim tehničnim in drugim pogojem, če bi bila sicer varnost prometa ogrožena;
10
·
9. odrediti, da se odpravijo nepravilnosti v železniškem prometu in da se promet prilagodi določbam zakonov in na njihovi podlagi izdanih predpisov, če je treba, pa določiti tudi način in odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti v železniškem prometu;
10
·
9. odrediti, da se odpravijo nepravilnosti v železniškem prometu in da se promet prilagodi določbam zakonov in na njihovi podlagi izdanih predpisov, če je treba, pa določiti tudi način in odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti v železniškem prometu;
11
·
10. ustaviti dela v progovnem pasu, ki se izvajajo na način, s katerim se ogroža varnost železniškega prometa, ali odrediti ukrepe za varno odvijanje prometa.
11
·
10. ustaviti dela v progovnem pasu, ki se izvajajo na način, s katerim se ogroža varnost železniškega prometa, ali odrediti ukrepe za varno odvijanje prometa.
12
·
(2) Pravne in fizične osebe, katerih delo nadzorujejo inšpektorji, morajo v roku, ki ga določi inšpektor, sporočiti zahtevane podatke, pisno pojasnilo ali izjavo v zvezi s predmetom nadzora.
12
·
(2) Pravne in fizične osebe, katerih delo nadzorujejo inšpektorji, morajo v roku, ki ga določi inšpektor, sporočiti zahtevane podatke, pisno pojasnilo ali izjavo v zvezi s predmetom nadzora.
1
·
Pooblaščeni upravljavec in prevoznik morata vse sprejete akte, s katerimi urejata varnost železniškega prometa, predložiti Prometnemu inšpektoratu Republike Slovenije. V. KAZENSKE DOLOČBE
1
·
Pooblaščeni upravljavec in prevoznik morata vse sprejete akte, s katerimi urejata varnost železniškega prometa, predložiti Prometnemu inšpektoratu Republike Slovenije. V. KAZENSKE DOLOČBE
1
·
Pooblaščeni upravljavec in prevoznik sprejmeta splošne akte:
1
·
Pooblaščeni upravljavec in prevoznik sprejmeta splošne akte:
2
·
1. o dnevnem in tedenskem počitku in razporeditvi v izmene železniških delavcev, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa (prvi odstavek 72. člena),
2
·
1. o dnevnem in tedenskem počitku in razporeditvi v izmene železniških delavcev, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa (prvi odstavek 72. člena),
3
·
2. o organiziranosti notranjega nadzora nad varnim železniškim prometom ter o pooblastilih železniških delavcev za izvajanje tega nadzora (prvi odstavek 74. člena); v treh mesecih po začetku veljavnosti tega zakona oziroma podelitvi koncesije.
3
·
2. o organiziranosti notranjega nadzora nad varnim železniškim prometom ter o pooblastilih železniških delavcev za izvajanje tega nadzora (prvi odstavek 74. člena); v treh mesecih po začetku veljavnosti tega zakona oziroma podelitvi koncesije.
1
−
Črta se 107. člen.
−
+
1
+
pooblaščenega upravljavca
+
2
+
z odredbo.
1
−
(3) Opremo, ki jo določa 5. točka prvega odstavka 39. člena morajo imeti vsa nova vlečna vozila, vlečna vozila, ki se že uporabljajo, pa morajo biti opremljena z njo najpozneje do leta 2006. Enako velja za motorna vozila z lastnim pogonom.
−
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZP-A) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZP-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. aprila 2004. Št. 001-22-72/04 Ljubljana, dne 28. aprila 2004. dr. Janez Drnovšek l. r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU (ZVZP-A)
−
1
−
Naslov prvega podpoglavja v poglavju II. POGOJI ZA VAREN ŽELEZNIŠKI PROMET se nadomesti z besedilom »1. Proge«.
−
1
−
(1) Za sestavne dele prog in njihove elemente, ki so bili vgrajeni v proge in za katere po dosedanjih predpisih ni bil izveden predpisan postopek priglasitve ali za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki bi omogočal izdajo uporabnega dovoljenja, ta zakon ali na njegovi podlagi sprejeti predpisi pa določajo, da mora biti uporabno dovoljenje izdano, se mora najkasneje 60 dni po uveljavitvi tega zakona začeti postopek iz tretjega odstavka tega člena, ki bo na predpisan način omogočil vključitev v obratovanje.
−
2
−
(2) Predlog seznama sestavnih delov prog in njihovih elementov, za katere je treba izvesti postopek za vključitev v obratovanje, pripravita pooblaščeni upravljavec in prevoznik najkasneje 30 dni od uveljavitve tega zakona in ga predložita Javni agenciji za železniški promet Republike Slovenije. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije preveri predloženi seznam in ga posreduje ministru.
−
3
−
(3) Minister imenuje komisijo za tehnični pregled. Ob smiselni uporabi določb 20.a člena se proge oziroma njihovi sestavni deli predajo v redno uporabo ali pa se zanje odredi poskusno obratovanje.
−
4
−
(4) Za sestavne dele prog in njihove elemente, ki so bili vgrajeni v proge pred 24. 9. 2000 in za katere pooblaščeni upravljavec poda izjavo, da s svojim delovanjem zagotavljajo varno odvijanje železniškega prometa, se šteje, da imajo uporabno dovoljenje.
−
1
−
Podzakonske akte, izdane na podlagi 105. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/2000), mora minister uskladiti s tem zakonom najpozneje do 31. 12. 2005. KONČNA DOLOČBA
−
1
−
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
−
2
−
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 195. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) v delu, ki se nanaša na železnice. Št. 326-03/97-8/10 Ljubljana, dne 20. aprila 2004. EPA 1039-III Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.
−