← Back to list
Zakon o varnosti v železniškem prometu
ZVZelP
86articles changed
+16added
+5removed
+65modified
added 13068removed 4957words
292paragraphs
Version history
1
·
(1) Ta zakon določa pogoje za zagotovitev varnega in urejenega železniškega prometa, odgovornosti in pristojnosti udeležencev pri zagotavljanju varnosti železniškega prometa, razvoj skupnih varnostnih ciljev in skupnih varnostnih metod, skupna načela pri upravljanju, vodenju in nadzorovanju varnosti železniškega prometa na območju prog v Republiki Sloveniji, ter pogoje za varen železniški promet na industrijskih tirih in progah drugih železnic.
1
·
(1) Ta zakon določa pogoje za zagotovitev varnega in urejenega železniškega prometa, odgovornosti in pristojnosti udeležencev pri zagotavljanju varnosti železniškega prometa, razvoj skupnih varnostnih ciljev in skupnih varnostnih metod, skupna načela pri upravljanju, vodenju in nadzorovanju varnosti železniškega prometa na območju prog v Republiki Sloveniji, ter pogoje za varen železniški promet na industrijskih tirih in progah drugih železnic.
2
−
(2) Ta zakon določa pogoje za zagotovitev, izboljšanje in razvoj interoperabilnega vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne in visoke hitrosti na območju Republike Slovenije, za izboljšanje in razvoj mednarodnih železniških prevoznih storitev na skupnem trgu EU in s tretjimi državami, za oblikovanje skupnega trga opreme in storitev namenjenih gradnji, nadgradnji, vzdrževanju in obratovanju železniškega sistema.
2
+
(2) Ta zakon določa pogoje za zagotovitev, izboljšanje in razvoj interoperabilnega vseevropskega železniškega sistema na območju Republike Slovenije, za izboljšanje in razvoj mednarodnih železniških prevoznih storitev na skupnem trgu EU in s tretjimi državami, za oblikovanje skupnega trga opreme in storitev namenjenih gradnji, nadgradnji, vzdrževanju in obratovanju železniškega sistema.
3
·
(3) Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv:
3
·
(3) Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv:
4
−
- Direktive Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (UL L št. 235 z dne 17. 9. 1996, str. 6), kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/32/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 1. junija 2007, o spremembi priloge VI. k Direktivi Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/16/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L št. 141 z dne 1. 6. 2007, str. 63), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 96/48/ES);
4
+
- Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44), zadnjič spremenjene z Direktivo Komisije 2014/88/EU z dne 9. julija 2014 o spremembi Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede skupnih varnostnih kazalnikov in skupnih metod za izračun stroškov nesreč (UL L št. 201 z dne 10. 7. 2014, str. 9), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/49/ES);
5
−
- Direktive 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L št. 110 z dne 20. 4. 2001, str. 1), kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/32/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 1. junija 2007, o spremembi priloge VI. k Direktivi Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/16/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L št. 141 z dne 1. 6. 2007, str. 63), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/16/ES);
5
+
- Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (prenovitev) (UL L št. 191 z dne 18. 7. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo Komisije 2014/106/EU z dne 5. decembra 2014 o spremembi prilog V in VI k Direktivi 2008/57/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (UL L št. 355 z dne 12. 12. 2014, str. 42), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/57/ES);
6
−
- Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/49/ES) razen v delu, ki se nanaša na organe in njihove pristojnosti na področju varnosti železniškega prometa in prostega dostopa do železniške infrastrukture, kar določa zakon, ki ureja železniški promet.
6
+
- Direktive 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 51), zadnjič spremenjene z Direktivo Komisije (EU) 2016/882 z dne 1. junija 2016 o spremembi Direktive 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede jezikovnih zahtev (UL L št. 146 z dne 3. 6. 2016, str. 22), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/59/ES).
1
·
(1) Železniški sistem v Republiki Sloveniji predstavlja celoto stabilnih objektov, naprav in tirnih vozil, ki služijo izvajanju železniškega prometa, upravljanje železniškega sistema kot celote, ter pravila in postopke izvajanja in nadzora železniškega prometa.
1
·
(1) Železniški sistem v Republiki Sloveniji predstavlja celoto stabilnih objektov, naprav in tirnih vozil, ki služijo izvajanju železniškega prometa, upravljanje železniškega sistema kot celote, ter pravila in postopke izvajanja in nadzora železniškega prometa.
2
·
(2) Železniški sistem se deli na strukturne in operativne podsisteme.
2
·
(2) Železniški sistem se deli na strukturne in operativne podsisteme.
3
·
(3) Strukturni podsistemi so:
3
·
(3) Strukturni podsistemi so:
4
−
a) Infrastruktura - spodnji in zgornji ustroj proge Podsistem zajema objekte in naprave spodnjega in zgornjega ustroja prog, ki omogočajo varno vožnjo železniških vozil z vidika ustrezne nosilnosti in zagotovitve potrebnega prostora, vključno z zaščitnimi napravami in objekti, ki so potrebni za vstop, izstop ali prestop potnikov na postajah. Stabilni objekti in naprave zgornjega in spodnjega ustroja prog so tiri, kretnice, inženirski objekti (mostovi, predori ipd.), postajne naprave (peroni, dostopne poti, naprave, ki zagotavljajo funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo železniških storitev brez komunikacijskih ovir ipd.) ter potrebna varnostna in zaščitna oprema.
4
+
a) Infrastruktura Podsistem vsebuje železniške tire, kretnice, gradbene objekte (mostovi, predori itd.) in pripadajočo infrastrukturo na postajah (peroni, območja dostopa, vključno z upoštevanjem potreb oseb z omejeno mobilnostjo itd.), varnostna in zaščitna oprema.
5
−
b) Energija - naprave električne vleke Podsistem zajema električne naprave, ki so potrebne za oskrbo vlakov z električno energijo iz visokonapetostnega (enofaznega ali trifaznega) omrežja. Električne naprave so električne napajalne postaje, stikala, vozno omrežje, povratni vod in odjemnik toka.
5
+
b) Energija Podsistem vsebuje naprave namenjene elektrifikaciji, vključno z voznim omrežjem in opremo za merjenje porabe električne energije ob progi.
6
−
c) Nadzor, vodenje in signalizacija - vodenje vlakov Podsistem sestavljajo oprema in funkcije, ki omogočajo varen in predvidljiv promet vlakov z namenom izvajanja želenih železniških prometnih storitev. Oprema tega podsistema obsega signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, ki so potrebne za varnost, nadzor in vodenje prometa vlakov. č) Vodenje in upravljanje prometa Podsistem sestavljajo postopki in pripadajoča oprema, ki zagotavljajo usklajeno obratovanje različnih strukturnih podsistemov v normalnih in izrednih pogojih. Nanašajo se predvsem na:
6
+
c) Vodenje-upravljanje in signalizacija ob progi Podsistem vsebuje vso opremo ob progi, potrebno za zagotavljanje varnosti, vodenja in nadzora vlakov, ki vozijo v omrežju. č) Vodenje-upravljanje in signalizacija na vozilu Podsistem vsebuje vso opremo na tirnih vozilih, potrebno za zagotavljanje varnosti, vodenja in nadzora vlakov, ki vozijo v omrežju.
7
−
- upravljanje in spremljanje vlakov,
7
+
d) Tirna vozila Podsistem vsebuje strukturo, vodenje in nadzorne sisteme vlakovne opreme, tokovne odjemnike, vlečna vozila in vozila za pretvarjanje energije, opremo za merjenje porabe električne energije na vozilih, zavorne naprave, naprave za spenjanje vagonov, tekalne mehanizme (vozni podstavek, osi itd.) in vzmetenje, vrata, vmesnike človek/stroj (voznik, vlakovno osebje in potniki, vključno z upoštevanjem potreb oseb z omejeno mobilnostjo), pasivne in aktivne varnostne naprave in pripomočke, ki so potrebni za zdravje potnikov in vlakovnega osebja.
8
−
- zdravstvene in strokovne kvalifikacije izvršilnega osebja,
−
9
−
- strokovno usposobljenost, ki se zahteva za opravljanje čezmejnih storitev v železniškem prometu,
−
10
−
- vodenje, upravljanje in načrtovanje prometa.
−
11
−
d) Vozni park - tirna vozila Podsistem sestavljajo ogrodje vozila, sistem za upravljanje in zavarovanje vlaka s pripadajočo opremo, prenosni mehanizmi in naprave za pretvarjanje energije, zavorne naprave, naprave za spenjanje vagonov, tekalni mehanizem (podstavni vozički, osi ipd.) in vzmetenje, vrata, vmesniki človek/stroj (vlakovno osebje in potniki), pasivne in aktivne varnostne naprave in pripomočki, ki so potrebni za zdravje potnikov in vlakovnega osebja, vključno z upoštevanjem potreb funkcionalno oviranih oseb.
−
12
·
(4) Operativni podsistemi so:
8
·
(4) Operativni podsistemi so:
13
−
a) Vzdrževanje - nega vlakov V podsistem spadajo postopki in pripadajoča oprema, logistični centri za vzdrževanje in skladišča z rezervnimi deli, ki omogočajo obvezna popravila in preventivno vzdrževanje za zagotavljanje interoperabilnosti in učinkovitosti železniškega sistema. Sem sodijo predvsem aktivnosti, povezane z zunanjim in notranjim pranjem vozil, oskrba toaletnih prostorov in oskrba vozil z vodo in peskom.
9
+
a) Vodenje in upravljanje prometa V podsistem spadajo postopki in dodatna oprema, ki omogoča usklajeno obratovanje raznih strukturnih podsistemov med normalnim ali zmanjšanim obratovanjem, vključno s sestavo vlaka, vožnjami vlakov ter načrtovanjem in upravljanjem prometa. V ta podsistem spada tudi strokovna usposobljenost, ki se lahko zahteva za opravljanje čezmejnih storitev v železniškem prometu.
14
−
b) Telematske aplikacije za potniški in tovorni promet V telematske aplikacije spadajo:
10
+
b) Vzdrževanje V podsistem spadajo postopki, dodatna oprema in logistični centri za vzdrževanje in rezerve, ki omogočajo obvezna popravila in preventivno vzdrževanje za zagotavljanje interoperabilnosti železniškega sistema in njegove učinkovitosti.
15
−
- aplikacije za potniški promet, ki potnikom dajejo informacije pred in med vožnjo, sistemi za rezervacije in prodajo vozovnic, sistemi za upravljanje prtljage in za povezavo med železniškim in drugimi načini prevoza;
11
+
c) Telematske aplikacije za potniški in tovorni promet Ta podsistem zajema:
16
−
- aplikacije za tovorni promet, ki omogočajo spremljanje tovora in vlakov v realnem času, aplikacije na ranžirnih postajah, aplikacije za rezervacije, plačila in fakturiranje, upravljanje povezav z drugimi načini prevoza in aplikacije za izdelavo elektronskih spremnih dokumentov.
12
+
- aplikacije za potniški promet, vključno s sistemi, ki potnikom dajejo informacije pred in med vožnjo, sisteme za rezervacije in plačila, za upravljanje prtljage in upravljanje povezav med železnico in drugimi načini prevoza;
+
13
+
- aplikacije za tovorni promet, vključno z informacijskimi sistemi (spremljanje tovora in vlakov v realnem času), ranžirni sistemi in sistemi usmerjanja vlakov, sistemi rezervacij, plačil in fakturiranja, upravljanje povezav z drugimi načini prevoza in izdelava elektronskih spremnih dokumentov.
+
14
+
(5) Iz železniškega sistem so izvzeta:
+
15
+
a) omrežja, ki so funkcionalno ločena od ostalega železniškega sistema in so predvidena samo za opravljanje lokalnega, mestnega in primestnega potniškega prometa, kakor tudi prevoznike, ki izvajajo dejavnost samo na teh omrežjih;
+
16
+
b) zasebna železniška infrastruktura, ki jo uporablja izključno njen lastnik za lastne prevoze blaga;
+
17
+
c) vozila, ki so del kulturne dediščine in obratujejo v nacionalnih omrežjih, v kolikor so skladna z nacionalnimi varnostnimi pravili in predpisi, z namenom varnega obratovanja teh vozil.
1
−
(1) Vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti je kot del vseevropskega prometnega omrežja določen v Prilogi I Direktive 2001/16/ES, vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti pa je kot del vseevropskega prometnega omrežja določen v Prilogi I Direktive 96/48/ES.
1
+
(1) Vseevropski železniški sistem obsega vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti in vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti, kot sta določena v Prilogi I Direktive 2008/57/ES.
2
−
(2) Na območju Republike Slovenije del vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti obsega železniške podsisteme na omrežju glavnih prog in tirna vozila predvidena za mednarodni promet.
2
+
(2) Na območju Republike Slovenije del vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti obsega železniške podsisteme na omrežju glavnih prog in tirna vozila, predvidena za vožnjo na celotnem vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne hitrosti ali njegovem delu.
3
−
(3) Za projektiranje, gradnjo, vzdrževanje in obratovanje vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti se smiselno uporabljajo določbe tega zakona in neposredno določila prilog Direktive 96/48/ES ter izdane tehnične specifikacije interoperabilnosti za visoke hitrosti.
3
+
(3) Za projektiranje, gradnjo, vzdrževanje in obratovanje vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti se smiselno uporabljajo določbe tega zakona in neposredno določila prilog Direktive 2008/57/ES ter izdane tehnične specifikacije interoperabilnosti za visoke hitrosti.
1
·
(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1
·
(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
2
·
1. »avtostop naprave« so naprave, ki samodejno nadzorujejo in uravnavajo varno vožnjo vlaka v skladu s predpisi;
2
·
1. »avtostop naprave« so naprave, ki samodejno nadzorujejo in uravnavajo varno vožnjo vlaka v skladu s predpisi;
3
−
2. »evropska specifikacija« pomeni skupno tehnično specifikacijo, evropsko tehnično soglasje ali nacionalni standard, ki uvaja evropski standard, kot je določeno v 8. do 12. točki 1. člena Direktive 93/38/EGS;
3
+
2. »del podsistema« je skupina komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v podsistem, in zajema opredmetena in neopredmetena sredstva, kot je na primer programska oprema;
4
−
3. »incident« pomeni katerikoli dogodek, razen resne nesreče in nesreče, ki je povezan z železniškim prometom in ki bi lahko vplival na njegovo varnost;
4
+
3. »evropska specifikacija« pomeni skupno tehnično specifikacijo, evropsko tehnično soglasje ali nacionalni standard, ki uvaja evropski standard, kot je določeno v Prilogi XXI k Direktivi 2004/17/ES;
5
−
4. »industrijski tir« je tir, ki se uporablja za prevoz blaga in oseb ali druge potrebe lastnika tega tira in ni sestavni del javne železniške infrastrukture;
5
+
4. »gradnja« je izvedba del, s katerimi se zgradi nov podsistem ali del podsistema;
6
−
5. »investicijska vzdrževalna dela« so dela, ki se izvajajo na daljša časovna obdobja in obsegajo izvedbo popravil ali večjih obnovitvenih del na podsistemu ali delu podsistema, s katerimi se ne spreminja celotno delovanje podsistema ali njegova namembnost;
6
+
5. »imetnik tirnega vozila« je oseba, ki je lastnik tirnega vozila ali ima pravico tirno vozilo uporabljati v železniškem prometu na podlagi najemne ali druge pogodbe in je kot tak vpisan v nacionalnem registru tirnih vozil;
7
−
6. »izvršilni železniški delavci« so osebe, ki neposredno sodelujejo v železniškem prometu oziroma opravljajo dela, povezana z varnostjo in urejenostjo železniškega prometa;
7
+
6. »incident« pomeni katerikoli dogodek, razen resne nesreče in nesreče, ki je povezan s prometom vlakov in vpliva na varnost železniškega prometa;
8
−
7. »lokomotive« so vlečna vozila, namenjena za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo;
8
+
7. »industrijski tir« je tir, ki ga lastnik uporablja za lasten prevoz blaga ali oseb in ni sestavni del železniškega sistema;
9
−
8. »mejna nakladalna masa« je masa, do katere se glede na deklaracijo proizvajalca lahko obremeni posamezno železniško vozilo;
9
+
8. »izvršilni železniški delavci« so osebe, ki neposredno sodelujejo v železniškem prometu in izpolnjujejo pogoje, določene v tem zakonu;
10
−
9. »motorniki in motorne garniture« so vlečna vozila, namenjena za prevoz potnikov in njihove prtljage ter majhnih pošiljk ali samostojno vožnjo;
10
+
9. »lokomotive« so vlečna vozila, namenjena za vleko vlakov, premik ali samostojno vožnjo;
11
−
10. »motorna vozila za posebne namene« so tirna vozila in stroji vseh vrst z lastnim pogonom (vključno s priključenimi vozili), namenjena za posebne namene (npr. za gradnjo in vzdrževanje železniških podsistemov ter odpravljanje posledic nesreč);
11
+
10. »mejna nakladalna masa« je masa, do katere se glede na deklaracijo proizvajalca lahko obremeni posamezno železniško tirno vozilo;
12
−
11. »nacionalni varnostni predpisi« so predpisi, izdani v Republiki Sloveniji, ki urejajo varnost železniškega prometa in se uporabljajo za več kakor enega prevoznika, ne glede na organ, ki jih je izdal;
12
+
11. »motorniki in motorne garniture« so vlečna vozila, namenjena za prevoz potnikov in njihove prtljage ter majhnih pošiljk ali samostojno vožnjo;
13
−
12. »največja dovoljena progovna hitrost« je tista predpisana največja hitrost na progi ali odsekih proge, ki se določi glede na geometrijske elemente proge, tehnično stanje proge, njeno opremljenost in tehnične značilnosti vlaka;
13
+
12. »motorna vozila za posebne namene« so tirna vozila in stroji vseh vrst z lastnim pogonom (vključno s priključenimi vozili), namenjena za posebne namene (npr. za gradnjo in vzdrževanje železniških podsistemov ter odpravljanje posledic nesreč in resnih nesreč);
14
−
13. »največja hitrost vlaka« je hitrost, predpisana z voznim redom za posamezni vlak;
14
+
13. »nacionalni predpisi« so predpisi, izdani v Republiki Sloveniji, ki se uporabljajo za izpolnjevanje bistvenih zahtev podsistemov in so priglašeni Evropski komisiji v skladu s tretjim odstavkom 14. člena tega zakona;
15
−
14. »nesreča« pomeni nehoteni ali nenamerni nepričakovani dogodek ali posebni niz takih dogodkov, ki imajo škodljive posledice; nesreče se razvrščajo v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na nivojskih prehodih, nesreče, ki jih povzročijo vozna sredstva med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, požari in druge;
15
+
14. »nacionalni varnostni predpisi« so predpisi, izdani v Republiki Sloveniji, ki urejajo varnost železniškega prometa in se uporabljajo za več kakor enega prevoznika;
16
−
15. »obratovalno dovoljenje« je odločba, s katero varnostni organ dovoli vključitev podsistema v obratovanje;
16
+
15. »nadgradnja« je večja sprememba podsistema ali dela podsistema, ki izboljša celotno delovanje podsistema;
17
−
16. »preiskovalni organ« je stalni organ za preiskavo nesreč in incidentov z vsaj enim preiskovalcem, ki je ob nesreči ali incidentu usposobljen in pristojen opravljati funkcijo glavnega preiskovalca skladno s tem zakonom in zakonom, ki ureja železniški promet;
17
+
16. »največja dovoljena progovna hitrost« je tista predpisana največja hitrost na progi ali odsekih proge, ki se določi glede na geometrijske elemente proge, tehnično stanje proge, njeno opremljenost in tehnične značilnosti vlaka;
18
−
17. »posebni primer« pomeni katerikoli del vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti za katerega so v TSI potrebni začasni ali trajni ukrepi, zaradi geografskih, topografskih ali urbanističnih omejitev ali takih, ki vplivajo na združljivost z obstoječim sistemom. Vključuje lahko zlasti železniške proge in omrežja, ki so ločena od omrežja skupnosti, nakladalni profil, tirno širino ali razdaljo med tiri in tirna vozila namenjena izključno lokalni, regionalni ali muzejski uporabi ter tirna vozila, ki prihajajo iz tretjih držav ali so namenjena v tretje države pod pogojem, da ne prečkajo meje med dvema državama članicama;
18
+
17. »največja hitrost vlaka« je največja hitrost, ki je določena z voznim redom posameznega vlaka za vsak vlak in ki ne sme preseči največje dovoljene progovne hitrosti;
19
−
18. »prevoznik« je gospodarska družba, katere glavna dejavnost je opravljanje oziroma zagotavljanje prevoznih storitev v železniškem prometu in ima za zagotavljanje omenjenih storitev licenco ter zagotavlja vleko vlakov, ali gospodarska družba, ki opravlja vleko vlakov in ima za zagotavljanje te storitve licenco;
19
+
18. »naročnik« je oseba, ki naroči projektiranje ali gradnjo, obnovo ali nadgradnjo podsistema. Ta oseba je lahko prevoznik, upravljavec, imetnik ali koncesionar, ki je odgovoren za izvedbo projekta, ter organ za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, določen v zakonu, ki ureja železniški promet;
20
−
19. »proga druge železnice« je proga, na kateri se opravlja prevoz samo za potrebe posamezne gospodarske družbe, ki v zvezi s svojo dejavnostjo prevaža osebe in/ali blago;
20
+
19. »nesreča« pomeni nenamerni nepričakovani dogodek ali posebni niz takih dogodkov, ki imajo škodljive posledice; nesreče se razvrščajo v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na nivojskih prehodih, nesreče, ki jih povzročijo vozna sredstva med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, požari in drugi podobni dogodki;
21
−
20. »redna vzdrževalna dela« so dela, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost; v redna vzdrževalna dela sodi tudi zamenjava v okviru vzdrževanja, ki pomeni zamenjavo komponent pri preventivnem in korektivnem vzdrževanju z deli, ki imajo identično funkcijo in enako delujejo ter nadzor nad podsistemi, zagotovitev vzpostavitve prevoznosti prog ob naravnih in drugih nesrečah, vodenje registrov in evidenc in izvajanje meritev posameznih parametrov ali delov sistema;
21
+
20. »obratovalno dovoljenje« je odločba, s katero varnostni organ dovoli vključitev podsistema ali dela podsistema v obratovanje;
22
−
21. »resna nesreča« pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledice so smrt ene ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na voznih sredstvih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna nesreča, ki ima očitni vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje varnosti; »velika škoda« pomeni škodo, ki jo lahko preiskovalni organ oceni takoj in ki znaša vsaj 2 milijona eurov;
22
+
21. »obnova« je večje obnovitveno delo na podsistemu ali delu podsistema, s katerim se ne spreminja celotno delovanje podsistema;
23
−
22. »skupne varnostne metode (SVM)« pomenijo metode, ki jih je treba izpolniti za opis ocene o stopnji varnosti in doseganja varnostnih ciljev ter skladnosti z drugimi varnostnimi zahtevami;
23
+
22. »obstoječi železniški sistem« sestavljajo obstoječe omrežje ter vozila vseh kategorij in izvorov za vožnjo po tej infrastrukturi;
24
−
23. »sistem varnega upravljanja« pomeni organizacijo in ureditev, ki ju je vzpostavil upravljavec železniške infrastrukture ali prevoznik v železniškem prometu, da bi zagotovil varno upravljanje svojih dejavnosti;
24
+
23. »omrežje« so proge, postaje, terminali in vse vrste fiksne opreme, potrebne za zagotovitev varnega in neprekinjenega delovanja železniškega sistema;
25
−
24. »tirno vozilo« je vsako vozilo, ki se na lastnih kolesih z lastnim pogonom ali brez njega premika po železniških tirih (vlečna in vlečena vozila ter motorna vozila za posebne namene);
25
+
24. »osnovni parameter« je vsak pravni, tehnični ali operativni pogoj, ki je bistvenega pomena za interoperabilnost in je določen v ustreznih TSI;
26
−
25. »uporabno dovoljenje« je odločba, s katero tisti upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, na podlagi poprej opravljenega tehničnega pregleda dovoli vključitev podsistema v obratovanje;
26
+
25. »preiskovalni organ« je stalni organ za preiskavo resnih nesreč, nesreč in incidentov z vsaj enim preiskovalcem, ki je ob resni nesreči, nesreči ali incidentu usposobljen in pristojen opravljati funkcijo glavnega preiskovalca skladno s tem zakonom in zakonom, ki ureja železniški promet;
27
−
26. »upravljavec« javne železniške infrastrukture je pravna oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;
27
+
26. »posebni primer« pomeni katerikoli del vseevropskega železniškega sistema, za katerega so v TSI potrebni začasni ali trajni ukrepi zaradi geografskih, topografskih ali urbanističnih omejitev ali takih, ki vplivajo na združljivost z obstoječim sistemom. Vključuje lahko zlasti železniške proge in omrežja, ki so ločena od omrežja Skupnosti, nakladalni profil, tirno širino ali razdaljo med tiri in tirna vozila, namenjena izključno lokalni, regionalni ali muzejski uporabi, ter tirna vozila, ki prihajajo iz tretjih držav ali so namenjena v tretje države;
28
−
27. »varnostni organ« je organ, pristojen za naloge v zvezi z varnostjo v železniškem prometu v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet, in v skladu s tem zakonom ali katerikoli skupni organ, ki sta mu Republika Slovenija in druga država članica Evropske unije zaupali te naloge, da bi zagotovil enotni varnostni režim za specializirano obmejno infrastrukturo;
28
+
27. »prevoznik« v železniškem prometu je pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost katere glavna dejavnost je izvajanje prevoznih storitev prevozov blaga oziroma potnikov v železniškem prometu, pri čemer mora ta prevoznik zagotoviti vleko vlakov, ali pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, ki zagotavlja le vleko vlakov;
29
−
28. »vključitev v obratovanje« pomeni izvedbo vseh aktivnosti, s katerimi se podsistem postavi v stanje načrtovanega delovanja;
29
+
28. »proga druge železnice« je proga, na kateri se opravlja prevoz samo za potrebe posamezne gospodarske družbe, ki v zvezi s svojo dejavnostjo prevaža osebe ali blago in ni del železniškega sistema;
30
−
29. »vzdrževalna dela v javno korist« so dela, namenjena zagotavljanju obveznih gospodarskih javnih služb, s katerimi se izboljšajo prometno-tehnične in varnostne lastnosti javne železniške infrastrukture ali gradijo pomožni objekti in naprave javne železniške infrastrukture, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb na področju železniškega prometa ter s katerimi se ne posega zunaj območja progovnega pasu;
30
+
29. »projekt v poznejši fazi razvoja« je vsak projekt, katerega načrtovanje oziroma izgradnja je v fazi, v kateri je sprememba tehnične specifikacije nesprejemljiva za Republiko Slovenijo. Ta zadržek je lahko pravnega, pogodbenega, ekonomskega, finančnega, socialnega ali okoljskega značaja in ga je treba ustrezno utemeljiti;
31
−
30. »železniško območje« je zemljišče, na katerem je proga, ki obsega tudi progovni pas in postajna poslopja (zgradbe) z gradbeno parcelo, ter površine, na katerih poteka dejavnost, povezana s prevozom potnikov ali blaga.
31
+
30. »resna nesreča« pomeni katerokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, katerega posledice so smrt ene ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na voznih sredstvih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna nesreča, ki ima očitni vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje varnosti; »velika škoda« pomeni škodo, ki jo lahko preiskovalni organ oceni takoj in ki znaša vsaj dva milijona eurov;
32
−
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja železniški promet. II. INTEROPERABILNOST
32
+
31. »serija« je število identičnih tirnih vozil enega tipa zasnove;
+
33
+
32. »sistem varnega upravljanja« pomeni organizacijo in ureditev, ki ju je vzpostavil upravljavec železniške infrastrukture ali prevoznik v železniškem prometu, da bi zagotovil varno upravljanje svojih dejavnosti;
+
34
+
33. »skupne varnostne metode (SVM)« so metode, ki jih je treba uporabiti za opis ocene o stopnji varnosti in doseganja varnostnih ciljev ter skladnosti z drugimi varnostnimi zahtevami;
+
35
+
34. »subjekt zadolžen za vzdrževanje« je subjekt, ki je zadolžen za vzdrževanje tirnega vozila in je kot tak registriran v nacionalnem registru tirnih vozil;
+
36
+
35. »tehnični predpisi« so predpisi, izdani v Republiki Sloveniji, ki določajo zahtevane lastnosti podsistemov, delov podsistemov ali proizvodov ter postopek ugotavljanja in potrjevanja skladnosti s predpisanimi zahtevami;
+
37
+
36. »tip« je tip tirnega vozila, ki opredeljuje osnovne značilnosti zasnove tirnega vozila, ki jih vsebuje enotno spričevalo o pregledu tipa, določeno v modulu B Sklepa 93/465/EGS;
+
38
+
37. »tirno vozilo« je vsako vozilo, ki se na lastnih kolesih z lastnim pogonom ali brez njega premika po železniških tirih (vlečna in vlečena vozila ter motorna vozila za posebne namene). Sestavljeno je iz enega ali več podsistemov ali delov podsistemov;
+
39
+
38. »upravljavec« javne železniške infrastrukture je pravna oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;
+
40
+
39. »usklajeni standard« je standard, ki sam ali skupaj z ostalimi standardi tvori rešitev za skladnost s pravnimi določbami in ga je sprejel eden od evropskih organov za standardizacijo;
+
41
+
40. »varnostni organ« je organ, pristojen za naloge v zvezi z varnostjo in interoperabilnostjo v železniškem prometu v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet, in v skladu s tem zakonom, ali katerikoli skupni organ, ki sta mu Republika Slovenija in druga država članica Evropske unije zaupali te naloge, da bi zagotovil enotni varnostni režim za specializirano obmejno infrastrukturo;
+
42
+
41. »vključitev v obratovanje« pomeni izvedbo vseh aktivnosti, s katerimi se podsistem ali del podsistema postavi v stanje načrtovanega delovanja;
+
43
+
42. »vzdrževalna dela v javno korist na železniškem sistemu« (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalna dela v javno korist) so postopki, po katerih se izvedejo odstranitve objektov in naprav, obnove, nadgradnje in gradnje strukturnih podsistemov, ter so namenjeni zagotavljanju obveznih gospodarskih javnih služb, z njimi pa se ne posega zunaj železniškega območja; kot vzdrževalna dela v javno korist se izvedejo tudi obnove, nadgradnje in gradnje objektov in naprav druge javne infrastrukture (npr. cestne), ki jih je potrebno zgraditi ali prestaviti zaradi obnove, nadgradnje ali gradnje javne železniške infrastrukture;
+
44
+
43. »zamenjava v okviru vzdrževanja« je vsaka zamenjava komponent pri preventivnem ali korektivnem vzdrževanju s komponentami ali deli, ki imajo enako funkcijo in enako delujejo;
+
45
+
44. »železniško območje« je zemljišče, na katerem je proga, ki obsega tudi progovni pas in postajna območja ter površine, na katerih poteka dejavnost, povezana s prevozom potnikov ali blaga, in dejavnost, povezana z nalogami upravljavca.
+
46
+
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi s področja železniškega prometa, urejanja prostora in tehnični predpisi. II. INTEROPERABILNOST
1
·
(1) Interoperabilnost pomeni sposobnost vseevropskega železniškega sistema, da zagotovi varen in neprekinjen promet vlakov ob zahtevani stopnji izkoriščenosti zmogljivosti teh prog. To sposobnost zagotavlja združljivost posameznih podsistemov in temelji na celotnem sklopu pravnih, tehničnih in operativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za zadostitev bistvenim zahtevam iz 12. člena tega zakona. Zagotovljenost bistvenih zahtev se mora stalno preverjati.
1
·
(1) Interoperabilnost pomeni sposobnost vseevropskega železniškega sistema, da zagotovi varen in neprekinjen promet vlakov ob zahtevani stopnji izkoriščenosti zmogljivosti teh prog. To sposobnost zagotavlja združljivost posameznih podsistemov in temelji na celotnem sklopu pravnih, tehničnih in operativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za zadostitev bistvenim zahtevam iz 12. člena tega zakona. Zagotovljenost bistvenih zahtev se mora stalno preverjati.
2
−
(2) Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti veljajo za projektiranje, gradnjo, nadgradnjo, obnovo, vzdrževalna dela v javno korist, vključitev v obratovanje, obratovanje in vzdrževanje delov vseevropskega železniškega sistema, na področjih uporabe, ki so določena v posamezni tehnični specifikaciji za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI). Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti se nanašajo tudi na strokovne, zdravstvene in varnostne zahteve za izvršilne železniške delavce in delavke (v nadaljnjem besedilu: izvršilni železniški delavci), ki skrbijo za obratovanje in vzdrževanje vseevropskega železniškega sistema. Interoperabilnost se mora zagotavljati v rokih in pod pogoji, kot jih določajo posamezne TSI.
2
+
(2) Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti veljajo za projektiranje, gradnjo, nadgradnjo, obnovo, vključitev v obratovanje, obratovanje in vzdrževanje delov vseevropskega železniškega sistema, na področjih uporabe, ki so določena v posamezni tehnični specifikaciji za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI). Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti se nanašajo tudi na strokovne, zdravstvene in varnostne zahteve za izvršilne železniške delavce in delavke (v nadaljnjem besedilu: izvršilni železniški delavci), ki skrbijo za obratovanje in vzdrževanje vseevropskega železniškega sistema. Interoperabilnost se mora zagotavljati v rokih in pod pogoji, kot jih določajo posamezne TSI.
3
·
(3) Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti veljajo tudi za regionalne proge in industrijske tire, ki niso del vseevropskega železniškega sistema, in za strokovne, zdravstvene in varnostne zahteve za izvršilne železniške delavce, ki skrbijo za obratovanje teh prog, če to določa predpis, ki ga izda minister.
3
·
(3) Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti veljajo tudi za regionalne proge in industrijske tire, ki niso del vseevropskega železniškega sistema, in za strokovne, zdravstvene in varnostne zahteve za izvršilne železniške delavce, ki skrbijo za obratovanje teh prog, če to določa predpis, ki ga izda minister.
4
−
(4) Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti ne veljajo za proge, ki so funkcionalno ločene od ostalega železniškega omrežja, in za tirna vozila, predvidena izključno za lokalni, muzejski ali turistični namen, ki vozijo pod posebnimi pogoji.
4
+
(4) Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti ne veljajo za proge, ki so funkcionalno ločene od ostalega železniškega omrežja in so predvidene izključno za lokalni, mestni in primestni potniški promet, in za tirna vozila, predvidena izključno za lokalni, muzejski ali turistični namen, ki vozijo pod posebnimi pogoji.
5
·
1. Tehnične specifikacije za interoperabilnost
5
·
1. Tehnične specifikacije za interoperabilnost
1
−
(1) TSI pomenijo specifikacije, ki urejajo podsistem ali del podsistema z namenom izpolnjevanja bistvenih zahtev in zagotavljanja interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti.
1
+
(1) TSI pomenijo specifikacije, ki urejajo podsistem ali del podsistema z namenom izpolnjevanja bistvenih zahtev in zagotavljanja interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema.
2
·
(2) Vsaka TSI vsebuje:
2
·
(2) Vsaka TSI vsebuje:
3
·
- področje uporabe,
3
·
- področje uporabe,
4
·
- bistvene zahteve za podsistem in za njegove vmesnike do drugih podsistemov,
4
·
- bistvene zahteve za podsistem in za njegove vmesnike do drugih podsistemov,
5
·
- funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem in njegove vmesnike do drugih podsistemov; te se lahko med sabo razlikujejo v odvisnosti od kategorije prog, vozlišč ali tirnih vozil,
5
·
- funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem in njegove vmesnike do drugih podsistemov; te se lahko med sabo razlikujejo v odvisnosti od kategorije prog, vozlišč ali tirnih vozil,
6
·
- komponente interoperabilnosti in vmesnike, ki morajo biti v skladu z evropskimi specifikacijami in evropskimi standardi, potrebnimi za zagotovitev interoperabilnosti železniškega sistema,
6
·
- komponente interoperabilnosti in vmesnike, ki morajo biti v skladu z evropskimi specifikacijami in evropskimi standardi, potrebnimi za zagotovitev interoperabilnosti železniškega sistema,
7
−
- postopke za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti na eni strani ali ES-overovitev podsistemov na drugi strani za vsak posamezen primer; postopki morajo temeljiti na vzorcih iz Sklepa 93/465/EGS,
7
+
- postopke za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti na eni strani ali ES- verifikacijo podsistemov na drugi strani za vsak posamezen primer; postopki morajo temeljiti na vzorcih iz Sklepa 93/465/EGS,
8
·
- strategijo izvajanja TSI,
8
·
- strategijo izvajanja TSI,
9
·
- pogoje glede strokovne usposobljenosti, zdravja in varnosti pri delu za izvršilne železniške delavce v železniškem sistemu.
9
·
- pogoje glede strokovne usposobljenosti, zdravja in varnosti pri delu za izvršilne železniške delavce v železniškem sistemu.
+
10
+
(3) Če se ugotovi, da TSI ne ustreza v celoti bistvenim zahtevam in bi bila lahko zaradi tega ogrožena varnost železniškega prometa, ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na predlog varnostnega organa od Evropske komisije zahteva, da se izvedejo posvetovanja z odborom iz 29. člena Direktive 2008/57/ES.
+
11
+
(4) Ministrstvo lahko ob uveljavitvi posamezne TSI sprejme nacionalni načrt njenega izvajanja, ki mora biti usklajen s strategijo razvoja javne železniške infrastrukture. Podlage za pripravo nacionalnega načrta izvajanja TSI pripravijo organ za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, upravljavec ali prevozniki, vsak za svoje področje dela, in ga posredujejo varnostnemu organu. Pripravo podlag usklajuje varnostni organ, ki pripravi predlog nacionalnega načrta izvajanja posamezne TSI in ga posreduje ministrstvu. Enak postopek velja tudi za priglasitev seznama projektov v kasnejši fazi razvoja zaradi odstopanja od uporabe TSI in priglasitev nacionalnih predpisov, ki se uporabljajo za posebne primere in odprta vprašanja oziroma točke.
+
12
+
(5) Pristojni organ za izvajanje nalog nacionalne kontaktne točke iz tretjega odstavka člena 5 Uredbe Komisije (EU) št. 1305/2014 z dne 11. decembra 2014 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom telematske aplikacije za tovorni promet železniškega sistema v Evropski uniji in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 62/2006 (UL L št. 123 z dne 12. 5. 2011, str. 11), je varnostni organ.
1
−
(1) Sestavine TSI na primeren način zagotavljajo združljivost z obstoječim železniškim sistemom. S tem namenom se lahko za vsak sklop TSI predvidijo posebni primeri.
1
+
(1) Sestavine TSI na primeren način zagotavljajo združljivost z obstoječim železniškim sistemom. S tem namenom se lahko za vsak sklop TSI predvidijo posebni primeri, če pa nekaterih tehničnih vidikov, ki ustrezajo bistvenim zahtevam, ni mogoče izrecno zajeti s TSI, se navedejo v prilogi k TSI kot odprta vprašanja.
2
−
(2) TSI se lahko sklicujejo na evropske standarde ali specifikacije, če je to potrebno za doseganje ciljev interoperabilnosti. V teh primerih se evropski standardi ali specifikacije obravnavajo kot priloge k TSI in postanejo obvezni z začetkom veljavnosti TSI. Če evropskih standardov ali specifikacij ni, se je do njihove izdelave možno sklicevati na jasno prepoznavne normativne dokumente, ki so dostopni in v prosti uporabi.
2
+
(2) TSI se lahko sklicujejo na evropske standarde ali specifikacije ali tehnične dokumente, ki jih objavi Evropska železniška agencija, če je to potrebno za doseganje ciljev interoperabilnosti. V teh primerih se evropski standardi, specifikacije ali tehnični dokumenti ali njihovi deli obravnavajo kot priloge k TSI in postanejo obvezni z začetkom veljavnosti TSI. Če evropskih standardov, specifikacij ali tehničnih dokumentov ni, se je do njihove izdelave možno sklicevati na jasno prepoznavne normativne dokumente, ki so dostopni in v javni uporabi.
1
·
(1) Uporaba TSI je obvezna. Odstopanja od uporabe TSI so dovoljena v naslednjih primerih in okoliščinah:
1
·
(1) Uporaba TSI je obvezna. Odstopanja od uporabe TSI so dovoljena v naslednjih primerih in okoliščinah:
2
−
- ob gradnji nove proge, nadgradnji, vzdrževalnih delih v javno korist oziroma obnovi obstoječe proge ali v primeru katerega koli elementa iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, ki je v času objave TSI v zaključni fazi razvoja oziroma so zanj že sklenjene izvajalske pogodbe;
2
+
- ob gradnji novega podsistema, nadgradnji ali obnovi obstoječega podsistema ali v drugih primerih iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, ki so v času objave TSI v poznejši fazi razvoja, kar pomeni, da je že v teku umeščanje podsistema v prostor ali je v izdelavi projektna dokumentacija oziroma so zanje že sklenjene izvajalske pogodbe;
3
−
- ob obnovi, vzdrževalnih delih v javno korist ali nadgradnji obstoječe proge, kadar je nakladalni profil, tirna širina, medtirna razdalja ali sistem električnega napajanja v teh TSI nezdružljiv s specifikacijami obstoječe proge;
3
+
- ob nadgradnji ali obnovi obstoječega podsistema, kadar je nakladalni profil, tirna širina, medtirna razdalja ali sistem električnega napajanja v teh TSI nezdružljiv s specifikacijami obstoječega podsistema;
4
−
- v primeru predlagane obnove, vzdrževalnih delih v javno korist, podaljšanja ali nadgradnje obstoječe proge, če bi bila uporaba TSI v škodo ekonomski upravičenosti projekta in/ali združljivosti z obstoječim železniškim sistemom v Republiki Sloveniji;
4
+
- v primeru gradnje, nadgradnje oziroma obnove obstoječega podsistema, če bi bila uporaba TSI v škodo ekonomski upravičenosti projekta ali združljivosti z obstoječim železniškim sistemom v Republiki Sloveniji;
5
−
- če po nesreči ali naravni nesreči pogoji za hitro obnovo omrežja ekonomsko ali tehnično ne dopuščajo delne ali popolne uporabe ustreznih TSI.
5
+
- če po nesreči ali naravni nesreči pogoji za hitro obnovo omrežja ekonomsko ali tehnično ne dopuščajo delne ali popolne uporabe ustreznih TSI;
6
−
(2) Naročnik del ali njegov pooblaščeni zastopnik mora o nameravanem odstopanju od TSI pisno obvestiti varnostni organ in mu dostaviti dokumentacijo z navedbo TSI ali delov TSI, ki jih ne namerava uporabiti, kakor tudi o ustreznih specifikacijah, ki naj bi jih namesto tega uporabil.
6
+
- za tirna vozila, ki prihajajo iz tretjih držav ali so namenjena v tretje države, v katerih se tirna širina razlikuje od tiste v glavnem železniškem omrežju znotraj Evropske unije.
7
−
(3) V vseh navedenih primerih mora ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na predlog varnostnega organa predhodno obvestiti Evropsko komisijo o nameravanem odstopanju in ji poslati dokumentacijo z navedbo TSI ali delov TSI, ki se ne nameravajo uporabiti, kakor tudi ustrezne specifikacije, ki naj bi se namesto tega uporabile. Komisija v primerih iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena sprejme končno odločitev in po potrebi izdela priporočilo v zvezi s specifikacijami, ki jih je treba uporabiti. Odločitev Evropske komisije se ne more nanašati na nakladalni profil ali tirno širino.
7
+
(2) Naročnik del ali njegov pooblaščeni zastopnik mora o nameravanem odstopanju od TSI pisno obvestiti varnostni organ in mu dostaviti dokumentacijo iz Priloge IX Direktive 2008/57/ES z navedbo TSI ali delov TSI, ki jih ne namerava uporabiti, obenem pa navesti ustrezne specifikacije, ki naj bi jih namesto tega uporabil.
+
8
+
(3) V vseh primerih iz prvega odstavka tega člena mora ministrstvo na predlog varnostnega organa predhodno obvestiti Evropsko komisijo o nameravanem odstopanju in ji poslati dokumentacijo z informacijami, določenimi v Prilogi IX Direktive 2008/57/ES. Če Evropska komisija odločitve v primeru iz druge, tretje in pete alineje prvega odstavka tega člena ne sprejme v šestih mesecih po vložitvi popolnega zahtevka, se šteje, da je zahtevi ugodeno.
+
9
+
(4) V primerih iz prve, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena Evropska komisija preveri skladnost dokumentacije in obvesti državo članico o rezultatih analize ter po potrebi izdela priporočilo v zvezi s specifikacijami, ki se morajo uporabiti. Naročnik ali njegov pooblaščeni zastopnik lahko rešitve, navedene v uradnem dopisu predloga za odstopanje, ki je bil poslan Evropski komisiji v skladu s Prilogo IX Direktive 2008/57/ES, nemudoma uporabi.
+
10
+
(5) Ministrstvo Evropski komisiji v enem letu od začetka veljavnosti vsake posamezne TSI pošlje seznam projektov v poznejši fazi razvoja, ki potekajo na ozemlju Republike Slovenije.
8
·
2. Komponente interoperabilnosti
11
·
2. Komponente interoperabilnosti
1
−
(1) Vsaka komponenta interoperabilnosti je predmet postopka za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo s posamezno TSI in mora imeti ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo. Vrste komponent interoperabilnosti, področje uporabe ter vsebina ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo so navedeni v Prilogi IV Direktive 2001/16/ES in Prilogi IV Direktive 96/48/ES.
1
+
(1) Vsaka komponenta interoperabilnosti je predmet postopka za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo s posamezno TSI in mora imeti ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo. Vrste komponent interoperabilnosti, področje uporabe ter vsebina ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo so navedeni v Prilogi IV Direktive 2008/57/ES.
2
·
(2) Ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti opravlja priglašeni organ, pri katerem je proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji vložil zahtevo. Za ta namen proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji upoštevata določbe ustreznih TSI.
2
·
(2) Ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti opravlja priglašeni organ, pri katerem je proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji vložil zahtevo. Za ta namen proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji upoštevata določbe ustreznih TSI.
3
·
(3) Kadar komponente interoperabilnosti urejajo drugi predpisi Evropske unije, ki zajemajo druge vidike, mora ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo vsebovati ugotovitev, da komponente interoperabilnosti izpolnjujejo tudi zahteve teh predpisov.
3
·
(3) Kadar komponente interoperabilnosti urejajo drugi predpisi Evropske unije, ki zajemajo druge vidike, mora ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo vsebovati ugotovitev, da komponente interoperabilnosti izpolnjujejo tudi zahteve teh predpisov.
4
·
(4) Kadar proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji ne izpolni obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena, je te obveznosti dolžna izpolniti druga oseba, ki da komponente interoperabilnosti na trg. Ta obveznost velja tudi za osebo, ki združi komponente interoperabilnosti ali njihove dele različnega izvora ali proizvaja komponente interoperabilnosti za lastno uporabo.
4
·
(4) Kadar proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji ne izpolni obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena, je te obveznosti dolžna izpolniti druga oseba, ki da komponente interoperabilnosti na trg. Ta obveznost velja tudi za osebo, ki združi komponente interoperabilnosti ali njihove dele različnega izvora ali proizvaja komponente interoperabilnosti za lastno uporabo.
5
−
(5) Splošni gradbeni proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti in se vgrajujejo v železniško infrastrukturo, se lahko vgrajujejo na podlagi pridobljenih dokazil o skladnosti v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode. Proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti ali niso splošni gradbeni proizvodi, se lahko vgrajujejo v železniško progo na podlagi odločitve upravljavca v skladu z nacionalnimi varnostnimi predpisi.
5
+
(5) Gradbeni proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti in se vgrajujejo v železniško omrežje glavnih in regionalnih prog, so proizvodi, katerih lastnosti ustrezajo zahtevam za vgradnjo in imajo ustrezna dokazila o skladnosti v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode.
6
−
(6) Deli podsistemov na regionalnih progah, industrijskih tirih in progah drugih železnic, za katere interoperabilnost in skladnost s TSI ni obvezen pogoj, oziroma komponente interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema iz prve alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona, za katere je odstopanje od TSI dovoljeno, se lahko vgrajujejo na podlagi dovoljenja za vgradnjo, ki ga izda varnostni organ.
6
+
(6) Proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti ali niso gradbeni proizvodi oziroma komponente interoperabilnosti iz prve alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona, za katere je odstopanje od TSI dovoljeno, se lahko vgrajujejo v železniško omrežje glavnih in regionalnih prog na podlagi dokazil o skladnosti, pridobljenih v skladu s predpisi, ki urejajo področje ugotavljanja skladnosti. Za zagotovitev varnega delovanja železniškega omrežja mora biti za proizvode izveden postopek preverjanja združljivosti, ki ga izvede upravljavec na stroške vlagatelja.
7
−
(7) Minister določi dele podsistemov iz prejšnjega odstavka, za katere je potrebno izvesti postopek ugotavljanja skladnosti s predpisanimi zahtevami, potrebno dokumentacijo ter roke in pogoje za ugotovitev skladnosti in za izdajo dovoljenja za vgradnjo.
7
+
(7) Proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti ali niso gradbeni proizvodi oziroma komponente interoperabilnosti iz prve alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona, za katere je odstopanje od TSI dovoljeno, se lahko vgrajujejo v tirna vozila na podlagi dokazil o skladnosti, pridobljenih v skladu s predpisi, ki urejajo področje ugotavljanja skladnosti. Za zagotovitev varnega delovanja tirnih vozil mora biti za proizvode izveden postopek preverjanja združljivosti, na stroške vlagatelja. Upravljavec mora pri postopku preverjanja združljivosti sodelovati v primerih, kadar se ta postopek izvaja na javni železniški infrastrukturi.
+
8
+
(8) Minister natančneje predpiše postopek preverjanja združljivosti proizvodov iz šestega in sedmega odstavka tega člena z obstoječim železniškim sistemom.
1
−
(1) Vseevropski železniški sistem, njegovi podsistemi, komponente interoperabilnosti in vmesniki morajo izpolnjevati bistvene zahteve, navedene v Prilogi III Direktive 2001/16/ES oziroma v Prilogi III Direktive 96/48/ES.
1
+
(1) Vseevropski železniški sistem, njegovi podsistemi, komponente interoperabilnosti in vmesniki morajo izpolnjevati bistvene zahteve, navedene v Prilogi III Direktive 2008/57/ES.
2
−
(2) Za komponente interoperabilnosti, ki imajo ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo, se šteje, da izpolnjujejo bistvene zahteve in se za njih ne smejo zahtevati ponovni pregledi, ki so že bili opravljeni v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo. Prav tako se šteje, da komponente interoperabilnosti izpolnjujejo bistvene zahteve, če so v skladu s pogoji iz ustrezne TSI ali evropskih specifikacij, izdelanih zaradi uskladitve s temi pogoji. Kadar evropska specifikacija ob sprejetju TSI še ni na voljo, skladnost s to specifikacijo pa je bistveni prvi pogoj za jamstvo interoperabilnosti, se lahko TSI sklicuje na zadnjo razpoložljivo različico osnutka evropske specifikacije, ki se mora upoštevati, ali različico, ki vključuje cel osnutek ali del tega osnutka.
2
+
(2) Za komponente interoperabilnosti, ki imajo ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo, se šteje, da izpolnjujejo bistvene zahteve in se za njih ne smejo zahtevati ponovni pregledi, ki so že bili opravljeni v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo. Prav tako se šteje, da komponente interoperabilnosti izpolnjujejo bistvene zahteve, če so v skladu s pogoji iz ustrezne TSI ali evropskih specifikacij, izdelanih zaradi uskladitve s temi pogoji. Enako velja v obdobju, ki ga določi posamezna TSI, za železniške proizvode, opredeljene v TSI kot komponente interoperabilnosti, ki so že bili dani na trg do začetka veljavnosti TSI. Rezervni deli za podsisteme, ki že obratujejo, ko začne veljati ustrezna TSI, se lahko vgrajujejo v te podsisteme, ne da bi bilo treba zanje opraviti postopek za pridobitev ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo.
3
−
(3) Kadar se ugotovi, da evropske specifikacije, ki se neposredno ali posredno uporabljajo za doseganje ciljev interoperabilnosti, ne izpolnjujejo bistvenih zahtev, se lahko v skladu s postopkom, določenim v Direktivi 2001/16/ES ali v Direktivi 96/48/ES, odloči o delnem ali popolnem umiku teh specifikacij iz publikacij, v katerih so objavljene.
3
+
(3) Če evropska specifikacija ob sprejetju TSI še ni na voljo, skladnost s to specifikacijo pa je bistveni pogoj za zagotovitev interoperabilnosti, se lahko TSI sklicuje na zadnjo razpoložljivo različico osnutka evropske specifikacije ali različico, ki vključuje cel osnutek ali del tega osnutka.
4
−
(4) Kadar se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo in je uporabljena z namenom, za katerega je izdelana, verjetno ne bo izpolnjevala bistvenih zahtev, je treba ukreniti vse potrebno za omejitev ali prepoved njene uporabe ali umik s trga. O tem in o sprejetih ukrepih ministrstvo na predlog varnostnega organa obvesti Evropsko komisijo ter navede razloge za tako odločitev. Pri tem posebej navede, ali je razlog za neskladnost neizpolnjevanje bistvenih zahtev, nepravilna uporaba evropskih specifikacij, če se na njih sklicuje, ali neustreznost evropskih specifikacij.
4
+
(4) Če evropske specifikacije, ki se neposredno ali posredno uporabljajo za doseganje ciljev interoperabilnosti, ne izpolnjujejo bistvenih zahtev, se lahko v skladu s postopkom, določenim v Direktivi 2008/57/ES, odloči o delnem ali popolnem umiku teh specifikacij iz publikacij, v katerih so objavljene.
5
−
(5) Kadar se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti, ni skladna z bistvenimi zahtevami, se proti tistemu, ki je izjavo izdal, sprožijo ustrezni postopki ter o tem obvesti Evropska komisija in druge države članice Evropske unije.
5
+
(5) Če se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo in je uporabljena z namenom, za katerega je izdelana, verjetno ne bo izpolnjevala bistvenih zahtev, je treba ukreniti vse potrebno za omejitev ali prepoved njene uporabe ali umik s trga. O tem in o sprejetih ukrepih ministrstvo na predlog varnostnega organa obvesti Evropsko komisijo ter navede razloge za tako odločitev. Pri tem posebej navede, ali je razlog za neskladnost neizpolnjevanje bistvenih zahtev, nepravilna uporaba ali neustreznost evropskih specifikacij.
+
6
+
(6) Če se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo, ni skladna z bistvenimi zahtevami, se proti tistemu, ki je izjavo izdal, sprožijo ustrezni postopki ter o tem obvesti Evropska komisija in druge države članice Evropske unije, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji pa mora storiti vse, kar je potrebno, za vzpostavitev skladnosti komponente interoperabilnosti in odpravo kršitve pod pogoji, ki jih določi ministrstvo. Če proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik neskladnosti ne odpravi, mora ministrstvo sprejeti vse potrebne ukrepe v skladu s prejšnjim odstavkom.
6
·
3. Podsistemi
7
·
3. Podsistemi
1
−
(1) Podsistemi vseevropskega železniškega sistema iz drugega odstavka 4. člena tega zakona morajo biti skladni s TSI in ustrezati bistvenim zahtevam. Zlasti je treba preveriti združljivost podsistema s sistemom, v katerega se vključuje. Skladnost z bistvenimi zahtevami je treba preverjati tudi med obratovanjem v rednih časovnih intervalih. V ta namen se uporabljajo postopki za ocenjevanje in overjanje podsistemov v skladu z določili posamezne TSI.
1
+
(1) Podsistemi vseevropskega železniškega sistema iz drugega odstavka 4. člena tega zakona morajo biti skladni s TSI in ustrezati bistvenim zahtevam. Zlasti je treba preveriti združljivost podsistema s sistemom, v katerega se vključuje, varnost vključitve teh podsistemov v skladu z drugim odstavkom 23. člena in prvim odstavkom 25. člena tega zakona in njihovo skladnost z določbami TSI o delovanju in vzdrževanju posameznih podsistemov. Skladnost z bistvenimi zahtevami je treba preverjati tudi med obratovanjem, in sicer za infrastrukturo v okviru podeljevanja in preverjanja varnostnega pooblastila, za tirna vozila pa v okviru podeljevanja in preverjanja varnostnih spričeval v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet. V ta namen se uporabljajo postopki za ocenjevanje in verifikacijo podsistemov v skladu z določili posamezne TSI.
2
−
(2) ES-overovitev je postopek, s katerim priglašeni organ na zahtevo naročnika ali njegovega zastopnika s sedežem v Evropski uniji preveri in z izdajo certifikata o skladnosti potrdi, da je podsistem interoperabilen v skladu z določili tega zakona in predpisi Evropske unije ter da se lahko vključi v obratovanje. Postopek overovitve podsistemov mora potekati v skladu s postopkom, določenim v Prilogi VI Direktive 2001/16/ES oziroma Prilogi VI Direktive 96/48/ES kot sta bili nazadnje spremenjeni z Direktivo 2007/32/ES.
2
+
(2) ES-verifikacija je postopek, s katerim priglašeni organ na zahtevo naročnika ali proizvajalca ali njunega zastopnika s sedežem v Evropski uniji preveri in z izdajo potrdila o verifikaciji potrdi, da je podsistem interoperabilen v skladu s tem zakonom in predpisi Evropske unije ter da se lahko vključi v obratovanje. Postopek verifikacije podsistemov mora potekati v skladu s postopkom, določenim v Prilogi VI Direktive 2008/57/ES. Priglašeni organ lahko po postopku iz Priloge VI Direktive 2008/57/ES izda tudi vmesno ES-izjavo o verifikaciji, da pokrije določene faze verifikacijskega postopka ali določene dele podsistema. Če ustrezne TSI to omogočajo, lahko izda potrdilo o skladnosti za serijo podsistemov ali določenih delov teh podsistemov.
3
−
(3) ES-overovitev interoperabilnosti strukturnih podsistemov, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem, se glede izpolnjevanja bistvenih zahtev lahko sklicuje na TSI, kjer te obstajajo. Če teh ni, kot tudi v primerih odstopanja iz 9. člena tega zakona, se postopek izvede na podlagi nacionalnih varnostnih predpisov s seznama tehničnih predpisov, ki se uporabljajo pri izpolnjevanju bistvenih zahtev in so bili predloženi Evropski komisiji. Seznam je treba ob vsakokratni spremembi ažurirati.
3
+
(3) ES-verifikacija interoperabilnosti strukturnih podsistemov, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem, se glede izpolnjevanja bistvenih zahtev sklicuje na TSI. Na progah, ki niso interoperabilne do izdaje predpisa iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, in tudi pri odstopanjih iz 9. člena tega zakona in ko gre za poseben primer, naveden v posamezni TSI, se postopek izvede na podlagi nacionalnih predpisov. Seznam priglašenih nacionalnih predpisov je treba obnoviti ob njegovi vsakokratni spremembi, po priglasitvi odstopanj v skladu z 9. členom tega zakona in po objavi posamezne TSI. Istočasno se imenujejo tudi imenovani organi iz 19.a člena tega zakona za izvedbo postopka verifikacije podsistema v skladu s temi nacionalnimi predpisi. Tehničnih predpisov, ki se uporabljajo za omrežja, za katera ni potrebno zagotoviti interoperabilnosti, ni treba uvrstiti na seznam nacionalnih predpisov, ki se priglasi Evropski komisiji, morajo pa se v tem primeru objaviti v registru infrastrukture.
4
−
(4) Gradnja, vključevanje v obratovanje in obratovanje strukturnih podsistemov, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem in izpolnjujejo bistvene zahteve, se ne sme v nobenem primeru prepovedati, omejiti ali ovirati, zlasti pa se ne smejo zahtevati pregledi, ki so bili že opravljeni v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o overovitvi. Dodatni pregledi se lahko zahtevajo samo takrat, ko se ugotovi, da strukturni podsistem ni v celoti skladen z Direktivo 2001/16/ES oziroma Direktivo 96/48/ES in njunimi dopolnitvami in ne izpolnjuje bistvenih zahtev. O nameravanih dodatnih pregledih mora ministrstvo na predlog varnostnega organa obvestiti Evropsko komisijo.
4
+
(4) Gradnja, vključevanje v obratovanje in obratovanje strukturnih podsistemov, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem in izpolnjujejo bistvene zahteve, se ne sme v nobenem primeru prepovedati, omejiti ali ovirati, zlasti pa se ne smejo zahtevati pregledi, ki so bili že opravljeni v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o verifikaciji ali drugih enakovrednih postopkov, izvedenih v drugih državah članicah Evropske unije za preveritev skladnosti podsistemov z enakimi zahtevami v enakih delovnih pogojih. Dodatni pregledi se lahko zahtevajo samo takrat, ko se ugotovi, da strukturni podsistem ni v celoti skladen z Direktivo 2008/57/ES in ne izpolnjuje bistvenih zahtev. O nameravanih dodatnih pregledih mora ministrstvo na predlog varnostnega organa obvestiti Evropsko komisijo. V obvestilu mora navesti, ali je zahteva za nameravane dodatne preglede posledica neupoštevanja bistvenih zahtev, neustreznosti TSI ali njihove nepravilne uporabe.
+
1
+
(1) Podsistemi vseevropskega železniškega sistema morajo biti skladni z zahtevami nacionalnih predpisov in morajo izpolnjevati zanje predpisane bistvene zahteve, razen zahtev, ki jih določajo posamezne TSI. Zlasti je treba preveriti združljivost podsistemov s sistemom, v katerega se vključujejo, varnost vključitve teh podsistemov v skladu z drugim odstavkom 23. člena in prvim odstavkom 25. člena tega zakona in njihovo skladnost z določbami nacionalnih predpisov o delovanju in vzdrževanju posameznih podsistemov. Skladnost z bistvenimi zahtevami je treba preverjati tudi med obratovanjem, in sicer za infrastrukturo pri podeljevanju in preverjanju varnostnega pooblastila, za tirna vozila pa pri podeljevanju in preverjanju varnostnih spričeval v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet. V ta namen se uporabljajo postopki za ocenjevanje in verifikacijo podsistemov v skladu z določbami nacionalnih predpisov.
+
2
+
(2) Verifikacija podsistemov ali delov podsistemov v skladu z nacionalnimi predpisi je postopek, s katerim imenovani organ za ugotavljanje skladnosti v skladu z določbami nacionalnih predpisov na zahtevo naročnika ali proizvajalca ali njunega zastopnika preveri in z izdajo potrdila o verifikaciji v skladu z nacionalnimi predpisi potrdi, da je podsistem ali del podsistema zgrajen, nadgrajen ali obnovljen v skladu z določbami tega zakona ter na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter da se lahko vključi v obratovanje.
+
3
+
(3) Verifikacija podsistemov ali delov podsistemov v skladu z nacionalnimi predpisi se izvede na interoperabilnih glavnih progah za dele podsistema, za katere se ne uporabljajo TSI, in za vse podsisteme ali dele podsistemov na neinteroperabilnih progah.
+
4
+
(4) Verifikacijo podsistemov ali delov podsistemov v skladu z nacionalnimi predpisi pri izvajanju zamenjav v okviru vzdrževanja izvedeta upravljavec ali prevoznik v skladu z določbami operativnih predpisov, sprejetih in uveljavljenih v okviru sistema varnega upravljanja upravljavca ali prevoznika.
+
5
+
(5) Ponovnih pregledov ni dovoljeno zahtevati, če so ti že bili opravljeni v okviru postopka za pridobitev izjave o verifikaciji v skladu z nacionalnimi predpisi za preveritev skladnosti podsistemov ali delov podsistemov z enakimi zahtevami v enakih delovnih pogojih. Dodatne preglede lahko opravi imenovani organ samo takrat, ko ugotovi, da strukturni podsistem ni v celoti skladen z nacionalnimi predpisi in bistvenimi zahtevami iz Priloge III Direktive 2008/57/ES.
1
−
(1) ES-izjava o overovitvi je dokument, ki ga na podlagi certifikata o skladnosti pripravi naročnik kot pogoj za pridobitev uporabnega ali obratovalnega dovoljenja. Za strukturne podsisteme, ki imajo ES-izjavo o overovitvi, se šteje, da so interoperabilni in da izpolnjujejo bistvene zahteve, ki veljajo zanje.
1
+
(1) ES-izjava o verifikaciji je dokument, ki ga na podlagi potrdila o verifikaciji pripravi naročnik in je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja, če gre za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, oziroma pogoj za izdajo obratovalnega dovoljenja, če gre za gradnjo ali dela, za katera gradbeno dovoljenje ni potrebno. Za podsisteme, ki imajo ES-izjavo o verifikaciji, se šteje, da so interoperabilni in da izpolnjujejo bistvene zahteve, ki veljajo zanje.
2
−
(2) Vsebina ES-izjave o overovitvi podsistema je določena v Prilogi V Direktive 2001/16/ES oziroma Prilogi V Direktive 96/48/ES.
2
+
(2) ES-izjava o verifikaciji podsistema je določena v Prilogi V Direktive 2008/57/ES.
+
1
+
(1) Izjava o verifikaciji po nacionalnih predpisih je dokument, ki ga izda naročnik na podlagi potrdila o verifikaciji in je pogoj za pridobitev obratovalnega dovoljenja po končani gradnji, nadgradnji ali obnovi podsistemov ali delov podsistemov. Podsistemi, za katere je izdana izjava o verifikaciji po nacionalnih predpisih, izpolnjujejo bistvene zahteve iz Priloge III Direktive 2008/57/ES v skladu z nacionalnimi predpisi.
+
2
+
(2) Izjava o verifikaciji po nacionalnih predpisih mora temeljiti na podatkih, ki izhajajo iz postopka verifikacije za podsisteme ali dele podsistemov, na interoperabilnih in neinteroperabilnih progah, skladno z določbami 14.a člena tega zakona. Napisana mora biti v slovenskem jeziku, kar velja tudi za tehnično dokumentacijo.
+
3
+
(3) Izjava o verifikaciji po nacionalnih predpisih mora vsebovati:
+
4
+
- navedbo predpisa, na podlagi katerega je izjava izdana,
+
5
+
- ime in naslov naročnika ali proizvajalca ali njunega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Evropski uniji (firma in popolni naslov; v primeru pooblaščenega zastopnika pa tudi ime naročnika ali ime proizvajalca),
+
6
+
- kratek opis podsistema ali dela podsistema,
+
7
+
- ime in naslov imenovanega organa, ki je vodil postopek verifikacije po nacionalnih predpisih iz 14.a člena tega zakona,
+
8
+
- navedbo dokumentov, vključenih v projektno ali tehnično dokumentacijo,
+
9
+
- vse začasne ali stalne nacionalne predpise, s katerimi morajo biti podsistemi ali deli podsistemov skladni in zlasti omejitve ali drugačne pogoje obratovanja,
+
10
+
- rok veljavnosti izjave,
+
11
+
- navedbo odgovorne osebe naročnika,
+
12
+
- datum in podpis.
+
13
+
(4) Izjavi o verifikaciji po nacionalnih predpisih mora biti priložena naslednja tehnična dokumentacija:
+
14
+
- listine o skladnosti, ki jih morajo imeti komponente iz petega, šestega in sedmega odstavka 11. člena tega zakona (v primeru, da se TSI ne uporablja ali so dovoljena odstopanja se listine o skladnosti lahko nadomestijo z ES - izjavami o skladnosti),
+
15
+
- listine, ki dokazujejo združljivost v skladu z določbami petega, šestega in sedmega odstavka 11. člena tega zakona,
+
16
+
- če obstajajo, vmesna potrdila o verifikaciji podsistema ali potrdila o verifikaciji po nacionalnih predpisih, vključno z rezultatom preverjanja,
+
17
+
- potrdilo o verifikaciji po nacionalnih predpisih, ki so mu priloženi ustrezni izračuni in ga podpiše imenovani organ, pristojen za verifikacijo po nacionalnih predpisih, s katerim potrjuje skladnost podsistema z zahtevami iz nacionalnih predpisov in navaja morebitne omejitve, ki so bile ugotovljene med izvedbo obnove, nadgradnje ali gradnje in niso bile odpravljene. Potrdilu o verifikaciji po nacionalnih predpisih morajo biti priložena tudi poročila o pregledih in revizijska poročila, ki jih izdela imenovani organ v okviru svojih nalog v skladu z določbami 19.a člena tega zakona,
+
18
+
- poročilo o varnostni oceni ocenjevalnega organa v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 352/2009 z dne 24. aprila 2009 o sprejetju skupne varnostne metode za ovrednotenje in oceno tveganja iz člena 6(3)(a) Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: Uredba 352/2009/ES).
+
19
+
(5) Imenovani organ po nacionalnih predpisih izda potrdilo o verifikaciji, namenjeno naročniku oziroma prosilcu.
+
20
+
(6) Potrdilo mora vsebovati sklicevanje na nacionalne predpise v zvezi s katerimi je pristojni organ v postopku preverjanja preverjal skladnost, vključno s tistimi, ki se nanašajo na dele, za katere velja odstopanje od TSI ter tistimi, ki se nanašajo na gradnjo, nadgradnjo ali obnovo na progah, ki niso interoperabilne.
1
−
(1) Da se strukturni podsistem vključi v obratovanje, mora biti zanj izdano uporabno ali obratovalno dovoljenje. Uporabno dovoljenje se izda, če je bilo za podsistem izdano gradbeno dovoljenje.
1
+
(1) Strukturni podsistem ali del podsistema se vključi v obratovanje na podlagi obratovalnega dovoljenja, ki ga izda varnostni organ.
2
−
(2) Uporabno dovoljenje izda upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje. Obratovalno dovoljenje izda varnostni organ. Uporabno dovoljenje se izda na podlagi ES-izjave o overovitvi podsistema, prej opravljenega tehničnega pregleda in odprave vseh ugotovljenih napak. V komisiji za tehnični pregled sodeluje tudi varnostni organ, ki pred izdajo uporabnega dovoljenja da svoje soglasje. Zaradi dodatnega preverjanja izvedenih del z zahtevami varnosti železniškega prometa lahko varnostni organ zahteva poskusno obratovanje podsistema, ki lahko traja največ šest mesecev.
2
+
(2) Obratovalno dovoljenje se izda za podsisteme ali dele podsistemov, ki so načrtovani, projektirani, zgrajeni in vgrajeni tako, da ob vključitvi v železniški sistem izpolnjujejo predpisane bistvene zahteve. Pred izdajo obratovalnega dovoljenja morata biti preverjeni:
3
−
(3) Pri obnovitvenih delih ali vzdrževalnih delih v javno korist morajo upravljavec, prevozniki ali organ za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo pred začetkom del poslati opis projekta varnostnemu organu. Varnostni organ na podlagi izvedbene strategije iz veljavne TSI ali tehničnih predpisov odloči, ali je obseg del tolikšen, da je treba izdati novo obratovalno dovoljenje. Obratovalno dovoljenje je potrebno vedno takrat, kadar predvidena dela vplivajo na varnost podsistema, na katerem se dela izvajajo.
3
+
- tehnična združljivost teh podsistemov ali delov podsistemov s sistemom, v katerega se vključujejo, in
4
−
(4) Obratovalno dovoljenje varnostni organ izda na podlagi ES-izjave o overovitvi podsistema, prej opravljenega tehničnega pregleda in odprave vseh ugotovljenih napak. Komisijo za tehnični pregled imenuje varnostni organ. Komisijo sestavljajo predstavniki varnostnega organa, inšpekcije pristojne za železniški promet in upravljavca.
4
+
- varna vključitev teh podsistemov ali delov podsistemov v sistem, v katerega se vključujejo, v skladu s sistemi varnega upravljanja, opredeljenimi in odobrenimi v varnostnem spričevalu ali varnostnem pooblastilu.
5
−
(5) Določila prejšnjega odstavka ne veljajo za vzdrževalna dela, ki ne spreminjajo stopnje varnosti železniškega prometa (določena obnovitvena dela ali vzdrževalna dela v javno korist). Vzdrževalna dela iz prejšnjega stavka določi minister.
5
+
(3) Pri obnovah, nadgradnjah gradnjah ali odstranitvah, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, mora biti k projektni dokumentaciji zaradi zagotavljanja interoperabilnosti in varnosti železniškega prometa priloženo tudi soglasje varnostnega organa. Varnostni organ izda soglasje k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi vmesnega potrdila imenovanega organa po nacionalnih predpisih za fazo projektiranja ter vmesnega potrdila priglašenega organa, če tako določajo posamezne TSI ali so v podsistem vgrajene komponente interoperabilnosti. K vlogi za izdajo uporabnega dovoljenja se mora predložiti izjavo o verifikaciji po nacionalnih predpisih ter ES-izjava o verifikaciji, če tako določajo posamezne TSI ali bodo v podsistem vgrajene komponente interoperabilnosti. K vlogi za izdajo obratovalnega dovoljenja naročnik varnostnemu organu posreduje izdano uporabno dovoljenje in dokumente iz šeste ali sedme alineje sedmega odstavka tega člena.
6
−
(6) Če je potrebno novo dovoljenje, varnostni organ določi obseg uporabe TSI za konkretni projekt v primeru, da TSI na glavnih progah niso v celoti upoštevane. O svoji odločitvi obvesti ministrstvo, to pa Evropsko komisijo in druge države članice.
6
+
(4) Pri obnovi, nadgradnji, gradnji ali odstranitvi, ki se bo izvajala po postopku vzdrževalnih del v javno korist, pošlje naročnik ali njegov pooblaščenec varnostnemu organu opis projekta iz katerega je razviden obseg obnove, nadgradnje ali gradnje. Varnostni organ lahko v roku 30 dni od prejema opisa projekta zahteva dopolnitev vloge. Ob upoštevanju izvedbene strategije iz TSI ali nacionalnih predpisov odloči, ali je obseg del tolikšen, da je potrebno novo obratovalno dovoljenje za začetek obratovanja podsistema ali dela podsistema v skladu z določbami tega zakona. Če je potrebno novo obratovalno dovoljenje, določi obseg uporabe TSI za tak projekt. Varnostni organ sprejme odločitev o potrebnosti novega obratovalnega dovoljenja čimprej, najpozneje pa v štirih mesecih po tem, ko je prosilec vložil popolno vlogo. Novo obratovalno dovoljenje za začetek obratovanja je potrebno vedno, kadar lahko predvidena dela škodljivo vplivajo na varnost podsistema, na katerem se dela izvajajo.
+
7
+
(5) V primeru, da varnostni organ ugotovi, da je treba izdati novo obratovalno dovoljenje iz prejšnjega odstavka, mora vlagatelj varnostnemu organu predložiti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ali projekt za izvedbo ali izvedbeni načrt, ki mora biti v skladu s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona. K vlogi se priloži soglasja upravljavcev javne infrastrukture in poročilo o varnostni oceni ocenjevalnega organa ali oceno tveganja v primeru, da je ocenjevalni organ varnostni organ, v skladu z Uredbo 352/2009/ES. Za obnove, nadgradnje in gradnje objektov in naprav druge javne infrastrukture, ki jih je treba zgraditi ali prestaviti zaradi obnove, nadgradnje ali gradnje javne železniške infrastrukture, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o vzdrževalnih delih v javno korist.
+
8
+
(6) Obratovalno dovoljenje iz četrtega odstavka tega člena se izda na podlagi izjave o verifikaciji podsistemov po nacionalnih predpisih z dokumentacijo iz četrtega odstavka 15.a člena tega zakona. Če so bile v podsistem ali v del podsistema vgrajene komponente interoperabilnosti, predpisane s TSI, ali je verifikacija podsistema predpisana s posamezno TSI, je za izdajo obratovalnega dovoljenja potrebna tudi ES izjava o verifikaciji podsistema s tehnično dokumentacijo iz Priloge VI Direktive 2008/57/ES. Kadar varnostni organ odloči, da za izvajanja obnove, nadgradnje ali gradnje ni potrebna izdaja novega obratovalnega dovoljenja, se podsistem ali del podsistema vključi v obratovanje, kar upravljavec določi v svojem operativnem predpisu.
+
9
+
(7) Pri obnovi, nadgradnji, gradnji ali odstranitvi objektov, izvedeni po postopku vzdrževalnih del v javno korist, mora naročnik ali njegov pooblaščenec posredovati vlogo za izdajo obratovalnega dovoljenja varnostnemu organu v roku 30 dni po zaključku del. Vloga mora vsebovati dokumentacijo, ki se nanaša na izvedena dela, in sicer:
+
10
+
- izjavo izvajalca del o zaključku del,
+
11
+
- izjavo odgovornega nadzornika o zaključku del,
+
12
+
- projekt izvedenih del,
+
13
+
- dokazilo o zanesljivosti objekta,
+
14
+
- listine o skladnosti in združljivosti,
+
15
+
- v primeru, da gre za komponento interoperabilnosti ES-izjavo o verifikaciji podsistema s predpisanimi prilogami,
+
16
+
- izjavo o verifikaciji po nacionalnih predpisih,
+
17
+
- navodila (načrte) za obratovanje in vzdrževanje.
+
18
+
(8) V primeru, da vloge iz prejšnjega odstavka v predpisanem roku ne posreduje naročnik ali njegov pooblaščenec, lahko to stori izvajalec del.
+
19
+
(9) Če varnostni organ iz priložene dokumentacije ne more v celoti ugotoviti, ali so izvedena dela skladna z zahtevami varnosti železniškega prometa in je zato potrebno dodatno preverjanje izvedenih del z zahtevami varnosti železniškega prometa, lahko varnostni organ z odločbo zahteva poskusno obratovanje podsistema za največ šest mesecev, ki se lahko podaljša še za največ šest mesecev.
+
20
+
(10) Kadar se nameravajo vzdrževalna dela v javno korist na drugi javni infrastrukturi izvesti v progovnem pasu ali pri križanju z železniško progo, mora investitor pred pričetkom izvajanja del od upravljavca javne železniške infrastrukture pridobiti soglasje.
+
21
+
(11) Kadar je zaradi izvajanja obnov, nadgradenj ali gradenj na železniških podsistemih potrebno poseči ali zgraditi naprave ali objekte druge infrastrukture, se ta dela izvedejo pod nadzorom upravljavca druge infrastrukture ali lastnika druge infrastrukture. Skladnost izvedenih del se verificira tako, da upravljavec druge infrastrukture ali lastnik druge infrastrukture pred vključitvijo podsistema v obratovanje pod posebnimi pogoji poda pisno izjavo, da so vsa dela na drugi infrastrukturi izvedena v skladu z izdanim soglasjem oziroma v skladu s predpisanimi zahtevami za tovrstne naprave ali objekte. Tako pridobljena izjava je obvezni del dokazila o zanesljivosti objekta.
1
−
(1) V železniškem prometu lahko obratujejo oziroma se uporabljajo samo tirna vozila za katera je izdano obratovalno dovoljenje. Obratovalno dovoljenje za nova tirna vozila izdaja varnostni organ. Ob izdaji obratovalnega dovoljenja tirnih vozil je treba zagotoviti, da se tirnemu vozilu dodeli alfanumerična identifikacijska koda, ki mora označevati vsako tirno vozilo. Identifikacijske kode se hranijo v registru tirnih vozil Republike Slovenije. Obratovalno dovoljenje se izda na podlagi ES-izjave o overovitvi tirnega vozila.
1
+
(1) Pred uporabo tirnega vozila na omrežju varnostni organ, ki je pristojen za to omrežje, dovoli začetek obratovanja tega vozila z izdajo prvega obratovalnega dovoljenja ali s priznanjem prvega obratovalnega dovoljenja, izdanega v eni od držav članic. V primerih, ko TSI vključujejo posebne primere, odprta vprašanja ali odstopanja od uporabe TSI v skladu z 9. členom tega zakona, povezana s tehnično združljivostjo tirnih vozil in omrežja, varnostni organ dovoli začetek obratovanja tega vozila na omrežju z izdajo dodatnega obratovalnega dovoljenja.
2
−
(2) Tirno vozilo, ki je pridobilo obratovalno dovoljenje v eni od držav članic Evropske unije in v celoti ne ustreza TSI, pridobi obratovalno dovoljenje na železniškem omrežju Republike Slovenije pod pogoji, določenimi v tem členu.
2
+
(2) Varnostni organ izdaja tudi obratovalna dovoljenja za tipe tirnih vozil in obratovalna dovoljenja za serije tirnih vozil. V primeru izdaje obratovalnega dovoljenja za serijo tirnih vozil varnostni organ obvesti vlagatelja o postopku, v skladu s katerim bo izdano dovoljenje.
3
−
(3) Prevoznik, ki v Republiki Sloveniji predloži vlogo za obratovalno dovoljenje za tirno vozilo iz prejšnjega odstavka tega člena, predloži varnostnemu organu tehnično dokumentacijo tirnega vozila ali tipa tirnega vozila, pri čemer navede njegovo predvideno uporabo na železniškem omrežju v Republiki Sloveniji. Dokumentacija mora vsebovati naslednje:
3
+
(3) Obratovalno dovoljenje lahko vsebuje posebne pogoje uporabe in druge omejitve.
4
−
a) dokazilo, da je tirno vozilo v drugi državi članici Evropske unije pridobilo obratovalno dovoljenje, ter evidenco, v kateri je prikazan dnevnik obratovanja, vzdrževanja in, kadar je to primerno, tehnične spremembe, ki so izvedene po pridobitvi dovoljenja;
4
+
(4) Tirno vozilo, ki je pridobilo obratovalno dovoljenje v eni od držav članic Evropske unije, pridobi dodatno obratovalno dovoljenje za vožnjo po železniškem omrežju Republike Slovenije pod pogoji, določenimi v tem zakonu.
5
−
b) tehnične podatke, programe vzdrževanja in značilnosti delovanja, ki jih zahteva varnostni organ za namen dodatne izdaje obratovalnega dovoljenja za območje Republike Slovenije;
−
6
−
c) dokazilo o tehničnih in operativnih značilnostih, ki pokaže, da je tirno vozilo skladno s sistemom napajanja z energijo, sistemom signalizacije in upravljanja ter vodenja, tirno širino in nakladalnim profilom, največjo dovoljeno osno obremenitvijo ter drugimi omejitvami omrežja železniških prog;
−
7
−
d) podatke o odstopanjih od nacionalnih tehničnih predpisov, ki jih je potrebno upoštevati za izdajo dovoljenja, in dokazilo na podlagi ocene tveganja, ki pokaže, da dovoljenje za obratovanje tirnega vozila ne pomeni neupravičenega tveganja za omrežje železniških prog v Republiki Sloveniji.
−
8
−
(4) Varnostni organ lahko zahteva poskusno obratovanje na omrežju zaradi preverjanja skladnosti z omejevalnimi parametri iz točke c) prejšnjega odstavka tega člena in v tem primeru predpiše obseg in vsebino poskusnega obratovanja.
−
9
−
(5) Varnostni organ odloči o vlogi v skladu s tem členom brez odlašanja, najpozneje pa štiri mesece po predložitvi popolne vloge, vključno z dokumentacijo o poskusnih obratovanjih. Obratovalno dovoljenje lahko vsebuje pogoje uporabe in druge omejitve.
−
10
−
(6) Tirna vozila, ki se prvič vključijo v obratovanje v državi, ki ni članica Evropske unije, lahko obratujejo, če so jasno prepoznavna na podlagi različnega sistema kodirnih oznak. Pogoj za obratovanje teh vozil na ozemlju Republike Slovenije je, da se iz registra pridobijo podatki o imenu lastnika vozila ali najemnika, podatki o omejitvah glede načina uporabe vozila in kritični varnostni podatki v zvezi z načrtom vzdrževanja vozila.
−
11
−
4. Registri
−
+
1
+
(1) Za tirno vozilo, ki je skladno z vsemi ustreznimi TSI, ki vsebujejo večino bistvenih zahtev in veljajo ter se uporabljajo ob začetku obratovanja tirnega vozila, izda varnostni organ prvo obratovalno dovoljenje brez dodatnega preverjanja, če je predložena popolna dokumentacija o izvedenem postopku ES-verifikacije vseh strukturnih podsistemov tirnega vozila v skladu s tem zakonom.
+
2
+
(2) Vlagatelj predloži varnostnemu organu tehnično dokumentacijo tirnega vozila, pri čemer navede njegovo predvideno uporabo na železniškem omrežju v Republiki Sloveniji. V primeru, če gre za tirno vozilo, ki ima vse potrebne ES-izjave o verifikaciji, lahko varnostni organ preverja ustreznost vozil le glede:
+
3
+
- tehnične združljivosti podsistemov tirnega vozila in njihove varne vključitve v obratovanje,
+
4
+
- tehnične združljivosti tirnega vozila in omrežja, na katerem bo obratovalo,
+
5
+
- nacionalnih predpisov, ki se uporabljajo glede odprtih vprašanj v TSI,
+
6
+
- nacionalnih predpisov, ki se uporabljajo za posebne primere, ustrezno opredeljene v posameznih TSI.
+
7
+
(3) Ustreznost tirnih vozil v primerih iz prejšnjega odstavka se dokazuje z izjavo o verifikaciji iz 15.a člena tega zakona, ki jo izda imenovani organ.
+
1
+
(1) Tirno vozilo iz prejšnjega člena, ki je pridobilo obratovalno dovoljenje v eni od držav članic Evropske unije, potrebuje dodatno obratovalno dovoljenje za vožnjo po omrežju Republike Slovenije, ki je skladno s pogoji iz TSI, samo, če TSI vključuje posebne primere in odprta vprašanja, povezana s tehnično združljivostjo tirnih vozil in omrežja.
+
2
+
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora vlagatelj, ki v Republiki Sloveniji vloži vlogo za dodatno obratovalno dovoljenje za tirno vozilo, navesti njegovo predvideno uporabo na železniškem omrežju v Republiki Sloveniji in varnostnemu organu predložiti naslednjo dokumentacijo:
+
3
+
a) dokazilo, da je tirno vozilo v drugi državi članici Evropske unije pridobilo obratovalno dovoljenje;
+
4
+
b) izvod tehnične dokumentacije, določene v Prilogi VI Direktive 2008/57/ES. Pri tirnih vozilih z zapisovalniki podatkov, katerih podatki niso usklajeni z ustrezno TSI, mora dokumentacija vsebovati tudi informacije o postopku zbiranja teh podatkov in omogočiti prebiranje ter ovrednotenje podatkov;
+
5
+
c) evidenco, v kateri je prikazan dnevnik vzdrževanja vozila, in, na zahtevo varnostnega organa, tudi tehnične spremembe, ki so izvedene po pridobitvi dovoljenja;
+
6
+
d) dokazilo o tehničnih in operativnih značilnostih, ki pokaže, da je tirno vozilo skladno s sistemom napajanja z energijo, sistemom signalizacije in upravljanja ter vodenja, tirno širino in nakladalnim profilom, največjo dovoljeno osno obremenitvijo ter drugimi zahtevami in omejitvami omrežja železniških prog;
+
7
+
e) poročilo o varnostni oceni ocenjevalnega organa ali oceno tveganja v primeru, da je ocenjevalni organ varnostni organ, v skladu z Uredbo 352/2009/E.
+
8
+
(3) Varnostni organ lahko pri odločanju o vlogi preverja pogoje glede:
+
9
+
- tehnične združljivosti tirnega vozila in omrežja, vključno z nacionalnimi predpisi, ki se uporabljajo za odprta vprašanja in ki so nujni za zagotovitev te skladnosti,
+
10
+
- uporabe nacionalnih predpisov, ki se uporabljajo za posebne primere, ustrezno opredeljene v TSI.
+
11
+
(4) Varnostni organ lahko pred odločitvijo zaradi dodatnega preverjanja izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka zahteva, da se mu posredujejo dodatne informacije, opravijo analize tveganja v skladu z Direktivo 2004/49/ES ali da se izvede poskusno obratovanje na omrežju zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev za izdajo obratovalnega dovoljenja. V tem primeru predpiše obseg in vsebino poskusnega obratovanja. Ko Komisija sprejme referenčni dokument iz tretjega odstavka 27. člena Direktive 2008/57/ES, lahko varnostni organ takšno preverjanje izvaja samo na podlagi nacionalnih predpisov iz skupine B ali C tega referenčnega dokumenta.
+
12
+
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka varnostni organ po posvetovanju z vlagateljem določi obseg in vsebino dodatnih informacij, analiz tveganj ali poskusnega obratovanja. Po prejeti odločbi varnostnega organa o poskusnem obratovanju in po posvetovanju z vlagateljem mora upravljavec izvesti vsa odrejena poskusna obratovanja najkasneje v treh mesecih po prejeti zahtevi vlagatelja.
+
13
+
(6) Varnostni organ odloči o izdaji obratovalnega dovoljenja v skladu s tem členom brez odlašanja, vendar najkasneje v dveh mesecih po predložitvi popolne vloge, v primeru zahtevanih dodatnih informacij, analiz tveganj ali poskusnih obratovanj pa v enem mesecu po predložitvi dodatnih informacij, rezultatov analiz ali poskusnih obratovanj.
+
1
+
(1) Vlagatelj, ki v Republiki Sloveniji predloži vlogo za prvo obratovalno dovoljenje za tirno vozilo, ki ni skladno s TSI ali za katero pomemben del bistvenih zahtev ni zajet v TSI ali za katero veljajo odstopanja v skladu z 9. členom tega zakona, predloži varnostnemu organu izjavo o verifikaciji po nacionalnih predpisih v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 15.a člena tega zakona za tirno vozilo, pri čemer navede njegovo predvideno uporabo na omrežju v Republiki Sloveniji.
+
2
+
(2) Varnostni organ izda prvo obratovalno dovoljenje za tirno vozilo po preverjanju tehničnih pogojev določenih v TSI, ki ga izvede priglašeni organ, za preverjanje katerih se uporabi postopek za ES-verifikacijo podsistema in preverjanju tehničnih pogojev iz nacionalnih predpisov, ki ga izvede imenovani organ po nacionalnih predpisih, priglašenih Evropski komisiji, ki so v skladu s Prilogo VII Direktive 2008/57/ES, spremenjene z Direktivo 2009/131/ES.
+
3
+
(3) Obratovalno dovoljenje, izdano v skladu s prejšnjim odstavkom, velja le na omrežju ali delu omrežja v Republiki Sloveniji, za katerega je izdano. 17.č člen (dodatno obratovalno dovoljenje za tirna vozila, ki niso skladna s TSI)
+
4
+
(1) Za tirno vozilo iz prejšnjega člena, ki je pridobilo prvo obratovalno dovoljenje v eni od držav članic Evropske unije, varnostni organ na podlagi primerjave referenčnih dokumentov iz četrtega odstavka 17.b člena tega zakona odloči o potrebi izdaje dodatnega obratovalnega dovoljenja za vožnjo po omrežju Republike Slovenije na podlagi vloge naročnika, proizvajalca ali njunih pooblaščencev.
+
5
+
(2) V primeru, da varnostni organ odloči, da je potrebna izdaja dodatnega obratovalnega dovoljenja za tirna vozila iz prejšnjega odstavka, vlagatelj predloži varnostnemu organu tehnično dokumentacijo tirnega vozila ali tipa tirnega vozila, skupaj s podrobnostmi načrtovane rabe v omrežju, ki vključuje vsaj:
+
6
+
a) dokazilo, da je tirno vozilo v drugi državi članici pridobilo dovoljenje za začetek obratovanja in dokumentacijo o postopku, s katerim se je preverilo izpolnjevanje varnostnih zahtev, vključno z odstopanji dovoljenimi v skladu z 9. členom tega zakona;
+
7
+
b) tehnične podatke, program vzdrževanja in operativne značilnosti tirnega vozila. Pri tirnih vozilih z zapisovalniki podatkov mora dokumentacija vsebovati tudi informacije o postopku zbiranja teh podatkov in omogočiti prebiranje ter ovrednotenje podatkov, ki se nanašajo na uporabo posnetkov naprav za snemanje glasovnih sporočil na vlaku in evidentiranje delovanja sistema signalizacije in upravljanja prometa;
+
8
+
c) evidenco, v kateri je prikazan dnevnik vzdrževanja tirnega vozila in na zahtevo varnostnega organa tudi tehnične spremembe, ki so izvedene po pridobitvi dovoljenja;
+
9
+
d) dokazilo o tehničnih in operativnih značilnostih, ki pokaže, da je tirno vozilo skladno s sistemom napajanja z energijo, sistemom signalizacije in upravljanja ter vodenja, tirno širino in nakladalnim profilom, največjo dovoljeno osno obremenitvijo ter drugimi zahtevami in omejitvami omrežja železniških prog;
+
10
+
e) poročilo o varnostni oceni ocenjevalnega organa ali oceno tveganja v primeru, da je ocenjevalni organ varnostni organ, v skladu z Uredbo 352/2009/ES.
+
11
+
(3) Ustreznost tirnih vozil v primerih iz točk b), c) in d) prejšnjega odstavka preveri imenovani organ po nacionalnih predpisih z izdajo potrdila o verifikaciji po nacionalnih predpisih podsistema ali dela podsistema, na podlagi katerega naročnik ali njegov pooblaščenec izdela izjavo o verifikaciji po nacionalnih predpisih.
+
12
+
(4) Varnostni organ sme izvesti dodatna preverjanja izpolnjevanja pogojev iz točk a) in b) prejšnjega odstavka samo, če obstaja resna nevarnost, da dokumenti ne izkazujejo izpolnjevanja pogojev za izdajo obratovalnega dovoljenja. Ko Komisija sprejme referenčni dokument iz tretjega odstavka 27. člena Direktive 2008/57/ES, lahko varnostni organ takšno preverjanje izvaja samo na podlagi nacionalnih predpisov iz skupine B ali C tega referenčnega dokumenta.
+
13
+
(5) Varnostni organ lahko odloči, da bo pred odločitvijo pridobil dodatne informacije, opravil analize tveganja v skladu z Direktivo 2004/49/ES ali zahteval poskusno obratovanje na omrežju zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev, navedenih v c) in d) točki drugega odstavka tega člena, in njihove skladnosti z nacionalnimi predpisi. Po sprejemu referenčnega dokumenta iz tretjega odstavka 27. člena Direktive 2008/57/ES lahko varnostni organ takšno preverjanje izvaja samo na podlagi nacionalnih predpisov iz skupine B ali C iz tega dokumenta.
+
14
+
(6) V primeru iz prejšnjega odstavka varnostni organ po posvetovanju z vlagateljem določi obseg in vsebino dodatnih informacij, analiz tveganj ali poskusnega obratovanja. Po prejeti odločbi varnostnega organa o poskusnem obratovanju in po posvetovanju z vlagateljem mora upravljavec izvesti vsa odrejena poskusna obratovanja najkasneje v treh mesecih po prejeti zahtevi vlagatelja.
+
15
+
(7) Varnostni organ odloči o izdaji obratovalnega dovoljenja v skladu s tem členom brez odlašanja, vendar najkasneje v štirih mesecih po predložitvi popolne vloge, v primeru zahtevanih dodatnih informacij, analiz tveganj ali poskusnih obratovanj pa v dveh mesecih po predložitvi dodatnih informacij, rezultatov analiz ali poskusnih obratovanj.
+
1
+
(1) Če varnostni organ zavrne izdajo obratovalnega dovoljenja, lahko prosilec za izdajo dovoljenja v enem mesecu od prejema zavrnilne odločbe pri varnostnem organu vloži pritožbo. Varnostni organ mora najkasneje v dveh mesecih ponovno preučiti vlagateljevo vlogo in v primeru, če ugotovi morebitne napake v postopku ali nova dejstva, na podlagi katerih bi lahko bila njegova odločitev drugačna, z novo odločbo odpravi izpodbijano odločbo in o zadevi odloči drugače. Če svoje odločbe ne namerava spremeniti, pritožbo skupaj z upravnim spisom čimprej posreduje ministrstvu.
+
2
+
(2) Ministrstvo lahko v sedmih dneh od prejema pritožbe zaprosi Evropsko železniško agencijo za mnenje o utemeljenosti pritožbe. Prejeto mnenje posreduje tudi pritožniku in varnostnemu organu. Če mnenja agencije ne prejme v enem mesecu od dneva poslanega zahtevka agenciji, ministrstvo o pritožbi odloči brez mnenja agencije, in sicer najkasneje v enem mesecu. Če ministrstvo ne zahteva mnenja agencije, mora o pritožbi odločiti najkasneje v dveh mesecih od prejema pritožbe.
+
3
+
(3) Če varnostni organ niti v treh mesecih po poteku rokov iz šestega odstavka 17.b člena oziroma šestega odstavka 17.č člena tega zakona ne izda odločbe o izdaji obratovalnega dovoljenja, se šteje, da je bilo obratovalno dovoljenje za tirno vozilo izdano. Na tak način pridobljeno obratovalno dovoljenje velja samo za tisti del železniškega omrežja Republike Slovenije, za katerega je bila vložena vloga, o kateri varnostni organ ni odločil.
+
4
+
(4) Če mora varnostni organ obratovalno dovoljenje za tirno vozilo razveljaviti, ker ne izpolnjuje več pogojev za obratovalno dovoljenje ali iz drugih razlogov, to stori v skladu s postopkom nadzora nad varnostnimi spričevali in varnostnimi pooblastili, določenim v zakonu, ki ureja železniški promet.
+
1
+
(1) Če varnostni organ izda obratovalno dovoljenje za tirno vozilo, izda hkrati tudi obratovalno dovoljenje za tip tirnega vozila, če takšnega dovoljenja za ta tip tirnega vozila še ni izdal.
+
2
+
(2) Obratovalno dovoljenje za tirno vozilo, ki je skladno z že odobrenim tipom tirnega vozila v Republiki Sloveniji, se izda na podlagi izjave o skladnosti s tem tipom tirnega vozila, ki jo predloži vlagatelj.
+
3
+
(3) Če se bistvene določbe v TSI in nacionalnih predpisih, na podlagi katerih je bilo izdano dovoljenje za tip tirnega vozila, spremenijo, varnostni organ odloči, ali ostanejo že izdana dovoljenja za tip tirnega vozila v veljavi, ali jih je treba obnoviti. V tem primeru lahko varnostni organ v postopku od priglašenega ali imenovanega organa zahteva preverjanje le tehničnih pogojev, povezanih s spremembo predpisov. Vsa obratovalna dovoljenja za tirna vozila, ki so bila izdana pred obnovo dovoljenja za tip tirnega vozila, ostanejo v veljavi.
+
4
+
(4) Če vlagatelj vloži vlogo za pridobitev obratovalnega dovoljenja za tip tirnega vozila tudi v drugi državi članici Evropske unije, varnostni organ sodeluje v postopku izdaje dovoljenja s pristojnim organom te države z namenom poenostavitve in pospešitve postopka.
+
1
+
(1) Za vsako tirno vozilo se pred začetkom obratovanja oziroma pred uporabo v omrežju določi subjekt, ki je zadolžen za njegovo vzdrževanje in ki se ga vpiše v nacionalni register tirnih vozil v skladu z določbami 18. člena tega zakona.
+
2
+
(2) Subjekt, zadolžen za vzdrževanje, je lahko prevoznik v železniškem prometu, upravljavec infrastrukture ali imetnik. Subjekt, zadolžen za vzdrževanje, z ustreznim sistemom vzdrževanja zagotovi, da tirna vozila za vzdrževanje katerih je zadolžen, varno obratujejo.
+
3
+
(3) Subjekt, zadolžen za vzdrževanje, mora pridobiti spričevalo subjekta, zadolženega za vzdrževanje. Spričevalo, ki ga izda certifikacijski organ, temelji na oceni sposobnosti subjekta, zadolženega za vzdrževanje, da izpolnjuje ustrezne pogoje v zvezi z vzdrževanjem in jih dosledno izvaja. Certifikacijski organ mora nadzorovati izpolnjevanje pogojev po podelitvi spričevala subjekta, zadolženega za vzdrževanje.
+
4
+
(4) Zahteve in merila za ocenjevanje organizacij, ki predložijo vlogo za pridobitev spričevala subjekta, zadolženega za vzdrževanje, ali za spričevalo v okviru funkcij vzdrževanja, ki jih subjekt, zadolžen za vzdrževanje, dodeli v zunanje izvajanje, so:
+
5
+
- za tovorne vagone, opredeljene v Prilogi III Uredbe Komisije (EU) št. 445/2011 z dne 10. maja 2011 o sistemu podeljevanja spričevala subjekta, zadolženega za vzdrževanje, za tovorne vagone in o spremembi Uredbe (ES) št. 653/2007 (UL L št. 122 z dne 11. 5. 2011, str. 22; v nadaljnjem besedilu: Uredba 445/2011/EU),
+
6
+
- zahteve in merila za ocenjevanje organizacij za vzdrževanje tirnih vozil, ki niso določena v prejšnji alineji, predpiše minister v podzakonskem aktu.
+
7
+
(5) Spričevala, ki jih je izdala druga država članica Evropske unije in so bila izdana v skladu z določbami petega odstavka 14.a člena Direktive 2004/49/ES, veljajo tudi v Republiki Sloveniji.
+
8
+
(6) Določitev oziroma potrjevanje subjekta, zadolženega za vzdrževanje, se lahko izvede z odstopanji od določb tega člena, in sicer v primerih:
+
9
+
- tirnih vozil, registriranih v tretji državi in vzdrževanih v skladu z zakoni te države;
+
10
+
- tirnih vozil, ki se uporabljajo na omrežjih ali progah, katerih tirna širina se razlikuje od tiste na glavnem železniškem omrežju v Evropski uniji in za katere je izpolnjevanje pogojev, določenih v tretjem odstavku tega člena, zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi s tretjimi državami;
+
11
+
- tirnih vozil, opredeljenih v četrtem odstavku 6. člena tega zakona, in vojaške opreme ter posebnega transporta, za katere je pred obratovanjem potrebno ad hoc obratovalno dovoljenje nacionalnih varnostnih organov. V tem primeru se odstopanja odobrijo za obdobje največ petih let.
+
12
+
(7) Odstopanja iz prejšnjega odstavka odobri varnostni organ, in sicer:
+
13
+
- pri registriranju tirnih vozil v skladu z določbami 18. člena tega zakona;
+
14
+
- pri izdajanju varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil prevoznikom v železniškem prometu in upravljavcem infrastruktur v skladu z določbami zakona, ki ureja železniški promet.
+
15
+
(8) Odstopanja iz šestega odstavka tega člena se določijo in upravičijo v letnem varnostnem poročilu varnostnega organa v skladu z določbami zakona, ki ureja železniški promet. Če Evropska komisija oceni, da zaradi odstopanj obstajajo prevelika tveganja glede varnosti v železniškem sistemu Evropske unije, lahko zahteva, da se takšna odstopanja prenehajo uporabljati, kar je varnostni organ dolžan upoštevati.
+
16
+
(9) Minister s podzakonskim aktom natančneje določi merila, zahteve, pogoje in način za vzpostavitev sistema vzdrževanja ter pogoje in način izdaje spričeval subjektom, zadolženim za vzdrževanje.
+
1
+
(1) Certifikacijski organ je akreditirani oziroma varnostni organ.
+
2
+
(2) Certifikacijski organ vsaj enkrat letno izvede nadzor pri subjektu, zadolženem za vzdrževanje tovornih vagonov, da preveri ali še vedno izpolnjuje merila iz Priloge III Uredbe 445/2011/EU oziroma izpolnjuje merila iz devetega odstavka 17.f člena tega zakona.
+
3
+
(3) Če certifikacijski organ ugotovi, da subjekt, zadolžen za vzdrževanje, ne izpolnjuje zahtev, na podlagi katerih je bilo izdano spričevalo subjekta, zadolženega za vzdrževanje, se s subjektom, zadolženim za vzdrževanje, dogovori o načrtu za izboljšanje ali omeji področje uporabe spričevala ali začasno odvzame spričevalo, odvisno od stopnje neizpolnjevanja. V primeru dolgotrajnega neizpolnjevanja zahtev v zvezi s spričevalom ali morebitnega načrta za izboljšanje, certifikacijski organ omeji področje uporabe spričevala subjekta, zadolženega za vzdrževanje, ali razveljavi spričevalo subjekta, zadolženega za vzdrževanje.
+
4
+
(4) Zoper spričevalo certifikacijskega organa je dopustna pritožba na ministrstvo.
+
1
+
(1) Pri obnovi ali nadgradnji podsistema tirna vozila posreduje naročnik ali njegov pooblaščenec varnostnemu organu vlogo s tehnično dokumentacijo iz katere je razviden obseg obnove oziroma nadgradnje. Tehnična dokumentacija mora vsebovati vse potrebne dokumente v zvezi z značilnostmi podsistemov in po potrebi vse dokumente, ki potrjujejo skladnost komponent interoperabilnosti. Vsebovati mora tudi vse zahteve v zvezi z morebitnimi pogoji in omejitvami uporabe ter z navodili o delovanju, dvigu in utirjanju ter vzdrževanju tirnega vozila. V skladu z Uredbo 352/2009/ES naročnik ali njegov pooblaščenec k tehnični dokumentaciji priloži poročilo o varnostni oceni ocenjevalnega organa ali oceno tveganja v primeru, da je ocenjevalni organ varnostni organ, v skladu z Uredbo 352/2009/ES. Varnostni organ lahko v roku 30 dni od prejema zadevne tehnične dokumentacije zahteva dopolnitev vloge. Ob upoštevanju izvedbene strategije iz TSI ali nacionalnih predpisov odloči ali je obseg del tolikšen, da je potrebno novo obratovalno dovoljenje za začetek obratovanja podsistema ali dela podsistema v skladu z določbami tega zakona. Če je potrebno novo obratovalno dovoljenje, določi obseg uporabe TSI za tak projekt. Varnostni organ sprejme odločitev o potrebnosti novega obratovalnega dovoljenja čim prej, najpozneje pa v dveh mesecih po tem, ko je prosilec vložil popolno vlogo. Novo obratovalno dovoljenje za začetek obratovanja je potrebno vedno, kadar lahko predvidena dela škodljivo vplivajo na varnost podsistema na katerem se dela izvajajo.
+
2
+
(2) Obratovalno dovoljenje se izda na podlagi izjave o verifikaciji podsistemov z dokumentacijo iz četrtega odstavka 15.a člena tega zakona. Če so bile v podsistem ali v del podsistema vgrajene komponente interoperabilnosti, predpisane s TSI, ali je verifikacija podsistema predpisana s posamezno TSI, kadar v podsistem niso bile vgrajene komponente interoperabilnosti, je za izdajo obratovalnega dovoljenja potrebna tudi ES izjava o verifikaciji podsistema s tehnično dokumentacijo iz Priloge VI Direktive 2008/57/ES. Kadar varnostni organ odloči, da v primeru izvajanja obnove ali nadgradnje ni potrebna izdaja novega obratovalnega dovoljenja, se podsistem ali del podsistema vključi v obratovanje na podlagi izjave o verifikaciji po nacionalnih predpisih, kar prevoznik določi v operativnem predpisu, oziroma upravljavec, če gre za tirno vozilo upravljavca.
+
3
+
4. Registri
1
−
(1) Železniška infrastruktura in tirna vozila morajo biti vpisani v register. Register železniške infrastrukture vodi upravljavec, register tirnih vozil pa varnostni organ.
1
+
(1) Nacionalni register tirnih vozil Republike Slovenije vodi varnostni organ. V register se na vlogo imetnika tirnega vozila vpišejo tirna vozila, ki niso vpisana v enega izmed nacionalnih registrov tirnih vozil v drugi državi članici Evropske unije in je zanje izdano obratovalno dovoljenje.
2
−
(2) V registru železniške infrastrukture in registru tirnih vozil so navedene glavne značilnosti vsakega podsistema ali dela podsistema (npr. osnovni parametri) in njihova soodvisnost z značilnostmi, določenimi v veljavnih TSI. Kopija teh registrov se pošlje zadevnim državam članicam Evropske skupnosti in Evropski železniški agenciji in je na voljo v pregled zainteresiranim stranem. Registri železniške infrastrukture in tirnih vozil morajo biti objavljeni ter vsako leto ažurirani.
2
+
(2) V register tirnih vozil se vpišejo tirna vozila, za katera je varnostni organ izdal evropsko številko tirnega vozila (v nadaljnjem besedilu: EVN). V primeru tirnih vozil, ki obratujejo ali nameravajo obratovati iz ali v državo, ki ni članica Evropske unije in ima tirno širino, drugačno od glavnega omrežja znotraj Evropske unije, se lahko določi drugo jasno prepoznavno številko na podlagi drugačnega sistema šifrskih oznak. Prosilec za prvo dovoljenje za obratovanje mora tirno vozilo označiti z EVN oziroma drugo številko, ki mu je dodeljena.
3
−
(3) Register tirnih vozil mora biti sestavljen na podlagi skupnih tehničnih specifikacij in mora vsebovati vsaj naslednje:
3
+
(3) Register tirnih vozil mora biti sestavljen na podlagi specifikacij iz Sklepa Komisije z dne 10. februarja 2011 o spremembi Odločbe 2007/756/ES o sprejetju skupne specifikacije nacionalnega registra vozil (UL L št. 43 z dne 17. 2. 2011) in mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
4
−
- podatke o ES-izjavi o overovitvi;
4
+
- podatke o EVN;
5
−
- podatke o izdajatelju ES-izjave o overovitvi;
5
+
- podatke o državi in nacionalnem varnostnem organu;
6
−
- glavne značilnosti, osnovne parametre in korelacije s TSI;
6
+
- podatke o letu izdelave tirnega vozila;
7
−
- omejitve glede načina uporabe tirnega vozila;
7
+
- podatke o ES-izjavi o verifikaciji;
8
−
- ime lastnika tirnega vozila ali najemnika;
8
+
- podatke o izdajatelju ES-izjave o verifikaciji;
9
−
- kritične varnostne podatke v zvezi z načrtom vzdrževanja tirnega vozila;
9
+
- podatke o tipu tirnega vozila s sklicevanjem na Evropski register dovoljenih tipov tirnih vozil;
10
−
- druge podatke, ki jih določajo TSI oziroma predpis Evropske unije.
10
+
- podatke o lastniku in imetniku tirnega vozila;
11
−
(4) V register tirnih vozil se vpišejo vozila, za katera je varnostni organ v Republiki Sloveniji izdal številčno kodo tirnega vozila.
11
+
- podatke o omejitvah glede načina uporabe tirnega vozila;
12
−
(5) Lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) tirnega vozila mora ob vpisu vozila v register oziroma ob vsakokratni spremembi podatkov varnostnemu organu sporočiti podatke, ki so potrebni za vodenje registra tirnih vozil.
12
+
- podatke o subjektu, zadolženem za vzdrževanje tirnega vozila;
13
−
(6) Register železniške infrastrukture in register tirnih vozil morata biti na voljo varnostnemu, preiskovalnemu in regulatornemu organu, Evropski železniški agenciji, prevoznikom ter upravljavcu.
13
+
- druge podatke, ki jih določajo skupne specifikacije.
14
−
5. Priglašeni organ
14
+
(4) Imetnik tirnega vozila mora varnostnemu organu takoj sporočiti vsako spremembo podatkov iz registra, uničenje tirnega vozila ali svojo odločitev, da tirnega vozila ne bo več registriral.
+
15
+
(5) Podatki iz registra tirnih vozil morajo biti dostopni preiskovalnemu organu, regulatornemu organu, Evropski železniški agenciji, prevoznikom, upravljavcu in vsem drugim osebam, ki so navedene v registru ali so upravičene vložiti vlogo za registracijo tirnega vozila.
+
16
+
(6) Register tirnih vozil mora biti ažuriran na način, določen s skupno specifikacijo, ki jo sprejme Evropska komisija. Dokler nacionalni registri tirnih vozil držav članic Evropske unije niso povezani, varnostni organ ažurira register s tistimi podatki, ki jih je v svoj register vnesla druga država članica in zadevajo Republiko Slovenijo.
+
17
+
(7) Varnostni organ skrbi, da je register tirnih vozil povezan z Evropskim registrom dovoljenih tipov tirnih vozil v skladu s skupno specifikacijo, ki jo sprejme Evropska komisija.
+
18
+
(8) Zaradi posodobitve Evropskega registra dovoljenih tipov tirnih vozil mora varnostni organ Evropsko železniško agencijo obvestiti o vsakem izdanem dovoljenju za nov tip tirnega vozila, njegovi spremembi, začasnem preklicu ali odvzemu.
+
1
+
(1) Železniška infrastruktura mora biti vpisana v register. Register železniške infrastrukture vodi upravljavec.
+
2
+
(2) V registru železniške infrastrukture so navedene, v veljavnih TSI določene, glavne značilnosti vsakega podsistema ali dela podsistema (npr. osnovni parametri) in njihova soodvisnost z značilnostmi drugih podsistemov ali delov podsistemov.
+
3
+
(3) Register železniške infrastrukture mora biti objavljen in ažuriran na način, določen s skupnimi specifikacijami, ki jih sprejme Evropska komisija.
+
4
+
5. Priglašeni, imenovani in ocenjevalni organ
1
−
(1) Priglašeni organ je subjekt, ki je pooblaščen za ocenjevanje skladnosti komponent interoperabilnosti ali njihove primernosti za uporabo in izvedbo postopka overjanja podsistemov ter njihovih sestavnih delov. Priglašeni organ določi minister, pristojen za trg, če izpolnjuje pogoje iz tega zakona in v skladu s predpisi, ki urejajo akreditacijo in tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.
1
+
(1) Priglašeni organ je subjekt, ki je pooblaščen za ocenjevanje skladnosti komponent interoperabilnosti ali njihove primernosti za uporabo in izvedbo postopka verifikacije podsistemov ali delov podsistemov. Priglašeni organ določi minister, če izpolnjuje pogoje iz tega zakona in Priloge VIII Direktive 2008 /57/ES ter je njegovo usposobljenost preveril varnostni organ, in o tem obvesti ministra, pristojnega za trg.
2
−
(2) Ministrstvo, pristojno za trg, obvesti Evropsko komisijo in druge države članice Evropske unije o priglašenih organih, ki so v Republiki Sloveniji pooblaščeni za izvajanje postopka za ocenjevanje skladnosti komponent interoperabilnosti ali njihove primernosti za uporabo v skladu z 11. členom tega zakona in postopka overjanja v skladu s 14. členom tega zakona, pri čemer navede tudi področje pristojnosti in identifikacijsko številko vsakega priglašenega organa, predhodno pridobljeno od Evropske komisije. Enak postopek velja tudi pri umiku odobritve za organ, ki ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje.
2
+
(2) Ministrstvo, pristojno za trg, na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka obvesti Evropsko komisijo in druge države članice Evropske unije o priglašenih organih, ki so v Republiki Sloveniji pooblaščeni za izvajanje postopka za ocenjevanje skladnosti komponent interoperabilnosti ali njihove primernosti za uporabo v skladu z 11. členom tega zakona in postopka verifikacije v skladu s 14. členom tega zakona, pri čemer navede tudi področje pristojnosti in identifikacijsko številko vsakega priglašenega organa, predhodno pridobljeno od Evropske komisije. Smiselno enak postopek se uporablja, če organ ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje.
3
·
(3) Priglašeni organ, njegov direktor in osebje, odgovorno za opravljanje postopkov pregledovanja, ne smejo biti niti neposredno niti kot pooblaščeni zastopniki udeleženi pri projektiranju, izdelavi, gradnji, trženju, uporabi ali vzdrževanju komponent interoperabilnosti ali podsistemov. Dovoljena pa je izmenjava podatkov med vsemi subjekti, ki v postopku sodelujejo.
3
·
(3) Priglašeni organ, njegov direktor in osebje, odgovorno za opravljanje postopkov pregledovanja, ne smejo biti niti neposredno niti kot pooblaščeni zastopniki udeleženi pri projektiranju, izdelavi, gradnji, trženju, uporabi ali vzdrževanju komponent interoperabilnosti ali podsistemov. Dovoljena pa je izmenjava podatkov med vsemi subjekti, ki v postopku sodelujejo.
4
·
(4) Priglašeni organ in osebje, ki je pristojno za preglede, morajo biti funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izdajo dovoljenj za začetek obratovanja, od organov, pristojnih za izdajo licenc prevoznikom, od organov, pristojnih za izdajo varnostnih spričeval, in od organov, ki vodijo preiskavo v primeru nesreče. Osebje, ki opravlja preglede, mora biti neodvisno in ne sme biti plačano glede na količino opravljenih preverjanj in ne na podlagi rezultatov teh preverjanj.
4
·
(4) Priglašeni organ in osebje, ki je pristojno za preglede, morajo biti funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izdajo dovoljenj za začetek obratovanja, od organov, pristojnih za izdajo licenc prevoznikom, od organov, pristojnih za izdajo varnostnih spričeval, in od organov, ki vodijo preiskavo v primeru nesreče. Osebje, ki opravlja preglede, mora biti neodvisno in ne sme biti plačano glede na količino opravljenih preverjanj in ne na podlagi rezultatov teh preverjanj.
5
·
(5) Priglašeni organ mora izpolnjevati pogoje za opravljanje svoje dejavnosti, predvsem pa mora imeti zaposleno osebje in sredstva, ki se zahtevajo za ustrezno opravljanje tehničnih in administrativnih nalog, povezanih z vodenjem pregledov. Priglašeni organ mora imeti tudi možnost uporabe opreme, potrebne za izredne preglede.
5
·
(5) Priglašeni organ mora izpolnjevati pogoje za opravljanje svoje dejavnosti, predvsem pa mora imeti zaposleno osebje in sredstva, ki se zahtevajo za ustrezno opravljanje tehničnih in administrativnih nalog, povezanih z vodenjem pregledov. Priglašeni organ mora imeti tudi možnost uporabe opreme, potrebne za izredne preglede.
6
·
(6) Osebje, pristojno za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, mora izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:
6
·
(6) Osebje, pristojno za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, mora izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:
7
·
- biti mora ustrezno strokovno in poklicno usposobljeno;
7
·
- biti mora ustrezno strokovno in poklicno usposobljeno;
8
·
- imeti mora zadovoljivo znanje o predpisih, povezanih s pregledi, ki jih opravlja, in imeti dovolj prakse na tem področju;
8
·
- imeti mora zadovoljivo znanje o predpisih, povezanih s pregledi, ki jih opravlja, in imeti dovolj prakse na tem področju;
9
·
- biti mora usposobljeno za izdajanje certifikatov, zapisov in poročil, ki sestavljajo uradno dokumentacijo opravljenih pregledov.
9
·
- biti mora usposobljeno za izdajanje certifikatov, zapisov in poročil, ki sestavljajo uradno dokumentacijo opravljenih pregledov.
+
1
+
(1) Imenovani organ po nacionalnih predpisih je subjekt, ki je pooblaščen za izvedbo postopka verifikacije podsistemov ali delov podsistemov v skladu z nacionalnimi predpisi. Imenovani organ določi minister, če izpolnjuje pogoje iz tega člena ter je njegovo usposobljenost preveril varnostni organ.
+
2
+
(2) Ministrstvo na podlagi postopka iz prejšnjega odstavka obvesti Evropsko komisijo o imenovanih organih po nacionalnih predpisih, ki so v Republiki Sloveniji pooblaščeni za izvajanje postopka verifikacije v skladu s 14.a členom tega zakona, pri čemer navede tudi področje pristojnosti vsakega imenovanega organa po nacionalnih predpisih. Smiselno enak postopek se uporablja, če organ ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje.
+
3
+
(3) Imenovani organ po nacionalnih predpisih, njegov direktor in osebje, odgovorno za opravljanje postopkov pregledovanja, ne smejo biti niti neposredno niti kot pooblaščeni zastopniki udeleženi pri projektiranju, izdelavi, gradnji, trženju, uporabi ali vzdrževanju komponent ali podsistemov. Dovoljena pa je izmenjava podatkov med vsemi subjekti, ki v postopku sodelujejo.
+
4
+
(4) Imenovani organ po nacionalnih predpisih in osebje, ki je pristojno za preglede, morajo biti funkcionalno neodvisni od organov, pristojnih za izdajo dovoljenj za začetek obratovanja, od organov, pristojnih za izdajo licenc prevoznikom, od organov, pristojnih za izdajo varnostnih spričeval, in od organov, ki vodijo preiskavo v primeru nesreče. Osebje, ki opravlja preglede, mora biti neodvisno in ne sme biti plačano glede na količino opravljenih preverjanj in ne na podlagi rezultatov teh preverjanj.
+
5
+
(5) Imenovani organ po nacionalnih predpisih mora izpolnjevati pogoje za opravljanje svoje dejavnosti, predvsem pa mora imeti zaposleno osebje in sredstva, ki se zahtevajo za ustrezno opravljanje tehničnih in administrativnih nalog, povezanih z vodenjem pregledov v skladu z nacionalnimi predpisi. Imenovani organ mora imeti tudi možnost uporabe opreme, potrebne za izredne preglede.
+
6
+
(6) Osebje, pristojno za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, mora izpolnjevati najmanj naslednje minimalne pogoje:
+
7
+
- biti mora ustrezno strokovno in poklicno usposobljeno,
+
8
+
- imeti mora zadovoljivo znanje o nacionalnih predpisih povezanih s pregledi, ki jih opravlja in imeti dovolj prakse na tem področju,
+
9
+
- biti mora usposobljeno za izdajanje cerifikatov, zapisov in poročil, ki sestavljajo uradno dokumentacijo o opravljenih pregledih.
+
1
+
(1) Ocenjevalni organ je organ, akreditiran v skladu z zakonom, ki ureja akreditiranje, oziroma varnostni organ za primere, določene v Uredbi 352/2009/ES.
+
2
+
(2) Ocenjevalni organ na podlagi dokazil preveri ali železniški sistem izpolnjuje varnostne zahteve in o tem izdela poročilo o oceni tveganja.
+
3
+
(3) Postopki in načela upravljanja s tveganji, neodvisnega ocenjevanja in merila, ki jih morajo izpolnjevati ocenjevalni organi, so določeni v Uredbi 352/2009/ES.
1
−
(1) Priglašeni organ mora imeti med preverjanjem stalen dostop do gradbišč, proizvodnih obratov, skladiščnih površin, naprav za montažo in preskušanje ter do drugih objektov, za katere meni, da so potrebni za izvedbo njegovih nalog. Naročnik ali njegov pooblaščeni zastopnik v Evropski uniji mu mora poslati vse dokumente ali poskrbeti, da so mu poslani vsi za ta namen potrebni dokumenti ter zlasti izvedbeni načrti in tehnična dokumentacija za podsistem ali njegov sestavni del.
1
+
(1) Priglašeni organ mora imeti med izvajanjem nalog, za katere je pooblaščen, stalen dostop do gradbišč, proizvodnih obratov, skladiščnih površin, naprav za montažo in preskušanje ter drugih objektov, za katere meni, da so potrebni za izvedbo njegovih nalog. Naročnik ali proizvajalec ali njun zastopnik s sedežem v Evropski uniji mora poslati vse dokumente ali poskrbeti, da so mu poslani vsi za ta namen potrebni dokumenti ter zlasti izvedbeni načrt ali projektna dokumentacija za podsistem ali njegov sestavni del.
2
−
(2) Naloga priglašenega organa se začne v fazi načrtovanja in obsega celotno obdobje proizvodnje do faze prevzema pred začetkom obratovanja podsistema. Priglašeni organ overi tudi vmesnike, ki omogočajo vključitev komponente interoperabilnosti ali podsistema v obstoječi sistem, ob upoštevanju ustreznih TSI in registrov iz 18. člena tega zakona.
2
+
(2) Naloga priglašenega organa se začne v fazi načrtovanja in obsega celotno obdobje proizvodnje do faze prevzema pred začetkom obratovanja podsistema. Priglašeni organ overi tudi vmesnike, ki omogočajo vključitev komponente interoperabilnosti ali podsistema v obstoječi sistem, ob upoštevanju ustreznih TSI in registrov iz 18. in 18.a člena tega zakona.
3
−
(3) Priglašeni organ opravlja preverjanje z izvajanjem revizij, da se prepriča o skladnosti izvedenih del s predpisi. Pooblaščenim osebam za izvajanje graditve oziroma izdelave podsistema ali njegovih sestavnih delov mora predložiti revizijsko poročilo.
3
+
(3) Priglašeni organ opravlja preverjanje z izvajanjem revizij, da se prepriča o skladnosti izvedenih del s predpisi. Pooblaščenim osebam za izvajanje graditve oziroma izdelave podsistema ali dela podsistema mora predložiti revizijsko poročilo.
4
·
(4) Priglašeni organ lahko med preverjanjem opravi naključne obiske delovišča ali proizvodnih obratov. Med takimi obiski lahko opravi popolne ali delne revizije. Pooblaščenim osebam za graditev oziroma izdelavo podsistema mora izdati poročilo o pregledu in po potrebi revizijsko poročilo.
4
·
(4) Priglašeni organ lahko med preverjanjem opravi naključne obiske delovišča ali proizvodnih obratov. Med takimi obiski lahko opravi popolne ali delne revizije. Pooblaščenim osebam za graditev oziroma izdelavo podsistema mora izdati poročilo o pregledu in po potrebi revizijsko poročilo.
5
−
(5) Priglašeni organ mora občasno, vendar najmanj enkrat letno, javno objavljati informacije o:
5
+
(5) Priglašeni organ mora najmanj enkrat letno, javno objavljati informacije o:
6
−
- prejetih zahtevah za ES-overovitev,
6
+
- prejetih zahtevah za ES-verifikacijo,
7
−
- izdanih certifikatih o skladnosti,
7
+
- izdanih ali zavrnjenih vmesnih izjavah o verifikaciji,
8
−
- zavrnjenih certifikatih o skladnosti.
8
+
- izdanih ali zavrnjenih potrdilih o verifikaciji,
+
9
+
- zavrnjenih potrdilih o skladnosti.
+
1
+
(1) Imenovani organ po nacionalnih predpisih mora imeti med izvajanjem nalog, za katere je pooblaščen, stalen dostop do gradbišč ali delovišč, proizvodnih obratov, skladiščnih površin, naprav za montažo in preskušanje ter drugih objektov, za katere meni, da so potrebni za izvedbo njegovih nalog. Naročnik ali njegov zastopnik s sedežem v Evropski uniji mora poslati vse dokumente ali poskrbeti, da so mu poslani vsi za ta namen potrebni dokumenti ter zlasti izvedbeni načrt ali projektna dokumentacija za podsistem ali del podsistema.
+
2
+
(2) Naloga imenovanega organa se začne v fazi načrtovanja in obsega vse faze gradnje, nadgradnje ali obnove do faze prevzema pred začetkom obratovanja podsistema. Imenovani organ po nacionalnih predpisih overi tudi vmesnike, ki omogočajo vključitev podsistema ali dela podsistema v obstoječi sistem, ob upoštevanju ustreznih nacionalnih predpisov in registrov iz 18. in 18.a člena tega zakona.
+
3
+
(3) Imenovani organ po nacionalnih predpisih opravlja preverjanje z izvajanjem revizij, da se prepriča o skladnosti izvedenih del s predpisi. Pooblaščenim osebam za izvajanje graditve oziroma izdelave podsistema ali dela podsistema mora predložiti revizijsko poročilo.
+
4
+
(4) Imenovani organ po nacionalnih predpisih lahko med preverjanjem opravi naključne obiske delovišča ali gradbišča. Med takimi obiski lahko opravi popolne ali delne preglede. Pooblaščenim osebam za graditev oziroma izdelavo podsistema mora izdati poročilo o pregledu in morebitnih ukrepih.
+
5
+
(5) Imenovani organ mora najmanj enkrat letno javno objavljati informacije o:
+
6
+
- prejetih zahtevah za verifikacijo po nacionalnih predpisih,
+
7
+
- izdanih ali zavrnjenih vmesnih izjavah o verifikaciji po nacionalnih predpisih,
+
8
+
- izdanih ali zavrnjenih potrdilih o verifikaciji po nacionalnih predpisih.
1
−
(1) Priglašeni organ mora imeti zavarovano civilno odgovornost za škodo, nastalo v okviru opravljanja svoje dejavnosti, razen če naloge priglašenega organa opravlja državni organ.
1
+
(1) Priglašeni in imenovani organ, ki nista državni organ, morata imeti zavarovano civilno odgovornost za škodo, nastalo pri opravljanju svoje dejavnosti.
2
−
(2) Osebje priglašenega organa je zavezano k poklicni molčečnosti glede vsega, kar izve med opravljanjem svojih dolžnosti na podlagi tega zakona, razen do državnih organov.
2
+
(2) Osebje priglašenega in imenovanega organa je zavezano k poklicni molčečnosti glede vsega, kar izve med opravljanjem svojih dolžnosti na podlagi tega zakona, razen do državnih organov.
1
−
(1) Določbe tega poglavja o pogojih za pridobitev uporabnega ali obratovalnega dovoljenja se smiselno uporabljajo tudi za železniške podsisteme in njihove sestavne dele na regionalnih progah in industrijskih tirih, ter za podsisteme iz prve alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona, za katere je odstopanje od TSI dovoljeno kakor tudi za podsisteme za katere TSI še ni izdan.
1
+
(1) Določbe tega poglavja o pogojih za pridobitev uporabnega ali obratovalnega dovoljenja se smiselno uporabljajo tudi za železniške podsisteme in njihove sestavne dele na regionalnih progah in industrijskih tirih, ter za podsisteme iz prve alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona, za katere je odstopanje od TSI dovoljeno kakor tudi za podsisteme za katere TSI še ni izdan ali se še ni začel uporabljati.
2
−
(2) Na železniških podsistemih iz prejšnjega odstavka upravni organ pristojen za izdajo uporabnega dovoljenja oziroma varnostni organ opravi tehnični pregled ter overi, da je podsistem zgrajen v skladu s projektno dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem, kadar je to izdano, ter s tehničnimi predpisi oziroma specifikacijami, ki veljajo za te podsisteme. III. RAZVOJ IN UPRAVLJANJE VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
2
+
(2) Na železniških podsistemih iz prejšnjega odstavka upravni organ, pristojen za izdajo uporabnega dovoljenja, dovoljenje izda na podlagi opravljenega tehničnega pregleda, ES izjave o verifikaciji podsistema, če tako določa posamezna TSI ali so v podsistem bile vgrajene komponente interoperabilnosti oziroma izjave o verifikaciji podsistema po nacionalnih predpisih, s čimer se dokazuje izpolnjevanje pogojev za zagotavljanje varnega obratovanja železniškega sistema ter interoperabilnosti posameznega podsistema.
+
3
+
(3) Za strukturne podsisteme iz prvega odstavka varnostni organ izda obratovalno dovoljenje na podlagi izdanega uporabnega dovoljenja, ES izjave o verifikaciji podsistema ali izjave o verifikaciji podsistema po nacionalnih predpisih ali obeh. III. RAZVOJ IN UPRAVLJANJE VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
3
·
1. Zagotavljanje varnosti v železniškem prometu
4
·
1. Zagotavljanje varnosti v železniškem prometu
1
·
(1) Ministrstvo, varnostni organ, upravljavec in prevozniki vsak v skladu s svojimi pristojnostmi in področjem delovanja zagotavljajo:
1
·
(1) Ministrstvo, varnostni organ, upravljavec in prevozniki vsak v skladu s svojimi pristojnostmi in področjem delovanja zagotavljajo:
2
·
- da se varnost železniškega prometa v železniškem sistemu ohranja in, kjer je to upravičeno in izvedljivo, stalno izboljšuje ob upoštevanju razvoja zakonodaje Evropske skupnosti ter tehničnega in znanstvenega napredka, pri čemer se prednost daje preprečevanju resnih nesreč;
2
·
- da se varnost železniškega prometa v železniškem sistemu ohranja in, kjer je to upravičeno in izvedljivo, stalno izboljšuje ob upoštevanju razvoja zakonodaje Evropske skupnosti ter tehničnega in znanstvenega napredka, pri čemer se prednost daje preprečevanju resnih nesreč;
3
·
- da se varnostni predpisi uporabljajo in izvajajo odprto in nediskriminatorno ter da se pospešuje razvoj enotnega železniškega sistema.
3
·
- da se varnostni predpisi uporabljajo in izvajajo odprto in nediskriminatorno ter da se pospešuje razvoj enotnega železniškega sistema.
4
·
(2) Upravljavec in prevozniki so odgovorni za varno delovanje železniškega sistema in nadzorovanje tveganja. Izvajati morajo potrebne ukrepe za nadzorovanje tveganja (po potrebi tudi z medsebojnim sodelovanjem) zaradi uveljavljanja predpisov in standardov na področju varnosti v železniškem prometu. Uveljaviti morajo sisteme varnega upravljanja v skladu s tem zakonom.
4
·
(2) Upravljavec in prevozniki so odgovorni za varno delovanje železniškega sistema in nadzorovanje tveganja. Izvajati morajo potrebne ukrepe za nadzorovanje tveganja (po potrebi tudi z medsebojnim sodelovanjem) zaradi uveljavljanja predpisov in standardov na področju varnosti v železniškem prometu. Uveljaviti morajo sisteme varnega upravljanja v skladu s tem zakonom.
5
·
(3) Upravljavec in prevozniki v železniškem prometu so odgovorni uporabnikom, strankam, delavcem ter tretjim osebam za svoj del sistema in njegovo varno delovanje.
5
·
(3) Upravljavec in prevozniki v železniškem prometu so odgovorni uporabnikom, strankam, delavcem ter tretjim osebam za svoj del sistema in njegovo varno delovanje.
6
−
(4) Odgovornost upravljavca in prevoznikov iz prejšnjega odstavka ne razbremenjuje odgovornosti proizvajalcev sestavnih delov in komponent interoperabilnosti posameznih podsistemov, vzdrževalcev, lastnikov vagonov ter izvajalcev drugih potrebnih storitev, da zagotovijo, da so njihova vozna sredstva, objekti in naprave, oprema in material skladni z zahtevami in pogoji za predvideno uporabo tako, da jih lahko upravljavec ali prevozniki v železniškem prometu varno vključijo v uporabo.
6
+
(4) Odgovornost upravljavca in prevoznikov iz prejšnjega odstavka ne razbremenjuje odgovornosti proizvajalcev sestavnih delov in komponent interoperabilnosti posameznih podsistemov, vzdrževalcev, imetnikov vagonov ter izvajalcev drugih potrebnih storitev, da zagotovijo, da so njihova vozna sredstva, objekti in naprave, oprema in material skladni z zahtevami in pogoji za predvideno uporabo tako, da jih lahko upravljavec ali prevozniki v železniškem prometu varno vključijo v uporabo.
1
−
(1) Zaradi ocene doseganja skupnih varnostnih ciljev (v nadaljnjem besedilu: SVC) in spremljanja splošnega razvoja varnosti v železniškem prometu ministrstvo analizira informacije o skupnih varnostnih kazalcih iz letnih poročil varnostnega organa, kot je določeno v zakonu, ki ureja železniški promet.
1
+
(1) Ministrstvo spremlja stopnjo varnosti v železniškem prometu in na podlagi skupnih varnostnih kazalnikov iz letnih poročil varnostnega organa ter ob upoštevanju nacionalnih referenčnih vrednosti določi skupne varnostne cilje.
2
−
(2) Vsako leto do 30. junija upravljavec in prevozniki predložijo varnostnemu organu letno varnostno poročilo za prejšnje koledarsko leto. To varnostno poročilo vsebuje:
2
+
(2) Upravljavec in prevozniki ob upoštevanju nacionalnih skupnih varnostnih ciljev v sistemu varnega upravljanja določijo skupne varnostne cilje lastne organizacije.
3
−
a) informacije o tem, kako se izpolnjujejo SVC organizacije, in o rezultatih varnostnih načrtov;
3
+
(3) Vsako leto do 30. junija upravljavec in prevozniki predložijo varnostnemu organu letno varnostno poročilo za prejšnje koledarsko leto. To varnostno poročilo vsebuje:
+
4
+
a) informacije o tem, kako se izpolnjujejo SVC organizacije, in o rezultatih varnostnih načrtov za njihovo obvladovanje;
4
·
b) opis razvoja nacionalnih varnostnih kazalnikov iz Priloge I Direktive 2004/49/ES, če je to pomembno za organizacijo, ki pripravlja poročilo;
5
·
b) opis razvoja nacionalnih varnostnih kazalnikov iz Priloge I Direktive 2004/49/ES, če je to pomembno za organizacijo, ki pripravlja poročilo;
5
·
c) rezultate notranje varnostne revizije;
6
·
c) rezultate notranje varnostne revizije;
6
·
d) ugotovitve o pomanjkljivostih in slabostih pri izvajanju železniškega prometa in upravljanju železniške infrastrukture, ki bi lahko bile pomembne za varnostni organ.
7
·
d) ugotovitve o pomanjkljivostih in slabostih pri izvajanju železniškega prometa in upravljanju železniške infrastrukture, ki bi lahko bile pomembne za varnostni organ.
1
−
(1) Vprašanja v zvezi s projektiranjem, gradnjo, nadgradnjo, vzdrževanjem, vključitvijo v obratovanje in obratovanjem železniških podsistemov ter druga vprašanja, pomembna za varnost železniškega prometa se podrobneje uredijo v podzakonskih predpisih, ki jih izda minister. Varnostni organ na primeren način zagotavlja, da so nacionalni varnostni predpisi na voljo upravljavcu, prevoznikom v železniškem prometu ter prosilcem za varnostno spričevalo in varnostno pooblastilo.
1
+
(1) Vprašanja v zvezi s projektiranjem, gradnjo, nadgradnjo, obnovo, vzdrževanjem, vključitvijo v obratovanje in obratovanjem železniških podsistemov ter druga vprašanja, pomembna za varnost železniškega prometa se podrobneje uredijo v podzakonskih predpisih, ki jih izda minister. Varnostni organ na primeren način zagotavlja, da so nacionalni varnostni predpisi na voljo upravljavcu, prevoznikom v železniškem prometu ter prosilcem za varnostno spričevalo in varnostno pooblastilo.
2
·
(2) Ministrstvo takoj obvesti Evropsko komisijo o vsaki spremembi nacionalnih varnostnih predpisov in o vsakem novem nacionalnem varnostnem predpisu, ki se morebiti sprejme, razen če se predpis v celoti nanaša na izvajanje TSI.
2
·
(2) Ministrstvo takoj obvesti Evropsko komisijo o vsaki spremembi nacionalnih varnostnih predpisov in o vsakem novem nacionalnem varnostnem predpisu, ki se morebiti sprejme, razen če se predpis v celoti nanaša na izvajanje TSI.
3
·
(3) Če se namerava po sprejetju SVC izdati nov nacionalni varnostni predpis, ki zahteva višjo raven varnosti kakor SVC, ali če se namerava izdati nov nacionalni predpis, ki lahko vpliva na delovanje prevoznikov v železniškem prometu iz drugih držav članic Evropske unije na ozemlju Republike Slovenije, mora ministrstvo osnutek nacionalnega varnostnega predpisa predložiti Evropski komisiji v pregled skupaj z razlogi za njegovo izdajo.
3
·
(3) Če se namerava po sprejetju SVC izdati nov nacionalni varnostni predpis, ki zahteva višjo raven varnosti kakor SVC, ali če se namerava izdati nov nacionalni predpis, ki lahko vpliva na delovanje prevoznikov v železniškem prometu iz drugih držav članic Evropske unije na ozemlju Republike Slovenije, mora ministrstvo osnutek nacionalnega varnostnega predpisa predložiti Evropski komisiji v pregled skupaj z razlogi za njegovo izdajo.
4
·
(4) Če Evropska komisija Republiko Slovenijo obvesti, da meni, da osnutek varnostnega predpisa ni v skladu s SVM ali vsaj z uresničevanjem SVC, ali meni, da predstavlja sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrito omejevanje prevozov med državami članicami Evropske unije po železnici, se začasno ustavi sprejemanje, začetek veljavnosti ali izvajanje predpisa, dokler se v šestih mesecih ne sprejme dokončne odločbe.
4
·
(4) Če Evropska komisija Republiko Slovenijo obvesti, da meni, da osnutek varnostnega predpisa ni v skladu s SVM ali vsaj z uresničevanjem SVC, ali meni, da predstavlja sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrito omejevanje prevozov med državami članicami Evropske unije po železnici, se začasno ustavi sprejemanje, začetek veljavnosti ali izvajanje predpisa, dokler se v šestih mesecih ne sprejme dokončne odločbe.
5
·
(5) Če Evropska komisija sprejme ustrezno odločbo, s katero ugotovi, da osnutek varnostnega predpisa ni v skladu s SVM ali vsaj z uresničevanjem SVC ali da predstavlja sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrito omejevanje prevozov med državami članicami Evropske unije v železniškem prometu, ministrstvo ukrene vse potrebno, da se odločba izvrši.
5
·
(5) Če Evropska komisija sprejme ustrezno odločbo, s katero ugotovi, da osnutek varnostnega predpisa ni v skladu s SVM ali vsaj z uresničevanjem SVC ali da predstavlja sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrito omejevanje prevozov med državami članicami Evropske unije v železniškem prometu, ministrstvo ukrene vse potrebno, da se odločba izvrši.
6
·
(6) Ministrstvo obvesti Evropsko komisijo o nacionalnih varnostnih predpisih:
6
·
(6) Ministrstvo obvesti Evropsko komisijo o nacionalnih varnostnih predpisih:
7
·
- povezanih z obstoječimi nacionalnimi varnostnimi cilji in varnostnimi metodami;
7
·
- povezanih z obstoječimi nacionalnimi varnostnimi cilji in varnostnimi metodami;
8
·
- ki določajo zahteve za sisteme varnega upravljanja in za varnostno spričevalo prevoznikov v železniškem prometu;
8
·
- ki določajo zahteve za sisteme varnega upravljanja in za varnostno spričevalo prevoznikov v železniškem prometu;
9
−
- ki določajo zahteve za odobritev začetka obratovanja in vzdrževanje novih in bistveno spremenjenih tirnih vozil, ki še niso zajeta v TSI, s tem da mora obvestilo vsebovati predpise za izmenjavo tirnih vozil med prevozniki v železniškem prometu, sisteme registracije in zahteve glede postopkov preskusov;
−
10
·
- ki obsegajo skupne operativne predpise za železniška omrežja, ki še niso zajeta v TSI, vključno s pravili v zvezi s sistemom signalizacije in vodenja prometa;
9
·
- ki obsegajo skupne operativne predpise za železniška omrežja, ki še niso zajeta v TSI, vključno s pravili v zvezi s sistemom signalizacije in vodenja prometa;
11
·
- ki določajo zahteve za dodatne notranje operativne predpise (predpise družbe), ki jih morajo uveljaviti upravljavec in prevozniki v železniškem prometu;
10
·
- ki določajo zahteve za dodatne notranje operativne predpise (predpise družbe), ki jih morajo uveljaviti upravljavec in prevozniki v železniškem prometu;
12
·
- ki določajo zahteve za izvršilne železniške delavce, vključno z merili izbire, zdravstvenimi sposobnostmi in poklicnim usposabljanjem ter podeljevanjem spričeval, če še niso zajeti v TSI;
11
·
- ki določajo zahteve za izvršilne železniške delavce, vključno z merili izbire, zdravstvenimi sposobnostmi in poklicnim usposabljanjem ter podeljevanjem spričeval, če še niso zajeti v TSI;
13
·
- ki urejajo preiskavo nesreč, resnih nesreč in incidentov.
12
·
- ki urejajo preiskavo nesreč, resnih nesreč in incidentov.
1
·
(1) Upravljavec in prevozniki v železniškem prometu vzpostavijo sisteme varnega upravljanja svoje dejavnosti tako, da se zagotovi doseganje vsaj SVC za celotni železniški sistem. Sistem varnega upravljanja mora biti skladen z nacionalnimi varnostnimi predpisi, varnostnimi zahtevami iz TSI ter SVM.
1
·
(1) Upravljavec in prevozniki v železniškem prometu vzpostavijo sisteme varnega upravljanja svoje dejavnosti tako, da se zagotovi doseganje vsaj SVC za celotni železniški sistem. Sistem varnega upravljanja mora biti skladen z nacionalnimi varnostnimi predpisi, varnostnimi zahtevami iz TSI ter SVM.
2
·
(2) Sistem varnega upravljanja mora vsebovati elemente iz Priloge III Direktive 2004/49/ES, prilagojene značilnostim, obsegu in drugim pogojem za opravljanje dejavnosti upravljavca ali prevoznika v železniškem prometu. Ta sistem mora zagotoviti kontrolo vseh tveganj, povezanih z njihovo dejavnostjo, vključno z vzdrževanjem in oskrbo z materialom ter poslovanjem s pogodbeniki. Sistem varnega upravljanja mora upoštevati tudi tveganja, povezana z delovanjem tretjih oseb.
2
·
(2) Sistem varnega upravljanja mora vsebovati elemente iz Priloge III Direktive 2004/49/ES, prilagojene značilnostim, obsegu in drugim pogojem za opravljanje dejavnosti upravljavca ali prevoznika v železniškem prometu. Ta sistem mora zagotoviti kontrolo vseh tveganj, povezanih z njihovo dejavnostjo, vključno z vzdrževanjem in oskrbo z materialom ter poslovanjem s pogodbeniki. Sistem varnega upravljanja mora upoštevati tudi tveganja, povezana z delovanjem tretjih oseb.
3
·
(3) Sistem varnega upravljanja upravljavca mora upoštevati učinke dejavnosti različnih prevoznikov na omrežju prog, zato mora vsebovati določbe, ki omogočijo vsem prevoznikom v železniškem prometu, da izvajajo dejavnosti v skladu s TSI in nacionalnimi varnostnimi predpisi ter s pogoji iz njihovega varnostnega spričevala. Sistem varnega upravljanja upravljavca mora vsebovati tudi koordinacijo nujnih postopkov v nepredvidljivih situacijah z vsemi prevozniki v železniškem prometu.
3
·
(3) Sistem varnega upravljanja upravljavca mora upoštevati učinke dejavnosti različnih prevoznikov na omrežju prog, zato mora vsebovati določbe, ki omogočijo vsem prevoznikom v železniškem prometu, da izvajajo dejavnosti v skladu s TSI in nacionalnimi varnostnimi predpisi ter s pogoji iz njihovega varnostnega spričevala. Sistem varnega upravljanja upravljavca mora vsebovati tudi koordinacijo nujnih postopkov v nepredvidljivih situacijah z vsemi prevozniki v železniškem prometu.
4
·
(4) Vsi pomembni deli sistema varnega upravljanja se morajo dokumentirati. Zlasti mora biti opisana porazdelitev odgovornosti v organizaciji upravljavca ali prevoznika v železniškem prometu. Prikazano mora biti, kako poslovodstvo zagotavlja nadzor na različnih ravneh, kako so vključeni predstavniki zaposlenih na vseh ravneh in kako je zagotovljeno nenehno izboljševanje sistema varnega upravljanja.
4
·
(4) Vsi pomembni deli sistema varnega upravljanja se morajo dokumentirati. Zlasti mora biti opisana porazdelitev odgovornosti v organizaciji upravljavca ali prevoznika v železniškem prometu. Prikazano mora biti, kako poslovodstvo zagotavlja nadzor na različnih ravneh, kako so vključeni predstavniki zaposlenih na vseh ravneh in kako je zagotovljeno nenehno izboljševanje sistema varnega upravljanja.
5
−
2. Preiskava nesreč in incidentov
5
+
2. Preiskava nesreč, resnih nesreč in incidentov
1
·
(1) Preiskavo nesreč, resnih nesreč in incidentov opravlja stalni preiskovalni organ, ki je v takih primerih pristojen opravljati preiskavo skladno z določili tega zakona in zakona, ki ureja železniški promet.
1
·
(1) Preiskavo nesreč, resnih nesreč in incidentov opravlja stalni preiskovalni organ, ki je v takih primerih pristojen opravljati preiskavo skladno z določili tega zakona in zakona, ki ureja železniški promet.
2
·
(2) Preiskovalni organ mora imeti vsaj enega preiskovalca ali preiskovalko (v nadaljnjem besedilu: preiskovalec), ki je usposobljen, da v primeru resne nesreče, nesreče ali resnega incidenta opravlja funkcijo glavnega preiskovalca.
2
·
(2) Preiskovalni organ mora imeti vsaj enega preiskovalca ali preiskovalko (v nadaljnjem besedilu: preiskovalec), ki je usposobljen, da v primeru resne nesreče, nesreče ali resnega incidenta opravlja funkcijo glavnega preiskovalca.
+
3
+
(3) Obseg preiskav in postopka, ki ga je treba izvesti pri opravljanju preiskav, določi preiskovalni organ v skladu z 29. in 31. členom tega zakona.
+
4
+
(4) Način preiskave nesreč, resnih nesreč in incidentov predpiše minister.
1
·
(1) Preiskovalnemu organu morajo pristojni organi, prevozniki, upravljavec in druge vpletene osebe omogočiti učinkovito, hitro in neodvisno opravljanje njegovih nalog. Preiskovalni organ ima pravico do:
1
·
(1) Preiskovalnemu organu morajo pristojni organi, prevozniki, upravljavec in druge vpletene osebe omogočiti učinkovito, hitro in neodvisno opravljanje njegovih nalog. Preiskovalni organ ima pravico do:
2
·
a) prostega dostopa do kraja nesreče, resne nesreče ali incidenta in do vpletenih tirnih vozil, infrastrukturnih objektov ter tudi do objektov in naprav za upravljanje prometa in signalizacijo;
2
·
a) prostega dostopa do kraja nesreče, resne nesreče ali incidenta in do vpletenih tirnih vozil, infrastrukturnih objektov ter tudi do objektov in naprav za upravljanje prometa in signalizacijo;
3
·
b) takojšnega popisa dokazov in nadzorovane odstranitve razbitin, infrastrukturnih objektov in naprav ali njihovih sestavnih delov za pregled ali analizo;
3
·
b) takojšnega popisa dokazov in nadzorovane odstranitve razbitin, infrastrukturnih objektov in naprav ali njihovih sestavnih delov za pregled ali analizo;
4
·
c) dostopa in uporabe posnetkov naprav za snemanje verbalnih sporočil na vlaku in evidentiranje delovanja sistema signalizacije, vodenja prometa in upravljanja prometa;
4
·
c) dostopa in uporabe posnetkov naprav za snemanje verbalnih sporočil na vlaku in evidentiranje delovanja sistema signalizacije, vodenja prometa in upravljanja prometa;
5
·
d) dostopa do rezultatov preiskav teles žrtev;
5
·
d) dostopa do rezultatov preiskav teles žrtev;
6
−
e) dostopa do rezultatov preiskav vlakovnega osebja in drugih oseb, vpletenih v nesrečo;
6
+
e) dostopa do rezultatov preiskav vlakovnega osebja in drugih oseb, vpletenih v nesrečo, resno nesrečo ali incident;
7
·
f) zaslišanja vpletenih železniških delavcev in drugih prič;
7
·
f) zaslišanja vpletenih železniških delavcev in drugih prič;
8
·
g) dostopa do vseh ustreznih informacij ali evidenc upravljavca, vpletenih prevoznikov in varnostnega organa.
8
·
g) dostopa do vseh ustreznih informacij ali evidenc upravljavca, vpletenih prevoznikov in varnostnega organa.
9
−
(2) Preiskava se opravi neodvisno od sodne preiskave in ne sme vzpostavljati domneve o krivdi oziroma odgovornosti za nesrečo.
9
+
(2) Preiskava se opravi neodvisno od sodne preiskave in ne sme vzpostavljati domneve o krivdi oziroma odgovornosti za nesrečo, resno nesrečo ali incident.
10
·
(3) Preiskovalci preiskovalnega organa imajo službeno izkaznico, ki jo predpiše minister.
10
·
(3) Preiskovalci preiskovalnega organa imajo službeno izkaznico, ki jo predpiše minister.
1
·
(1) O preiskavi nesreče, resne nesreče ali incidenta preiskovalni organ pripravi poročilo v obliki, ki je primerna glede na vrsto in resnost dogodka ter glede na pomen ugotovitev preiskave. V poročilu navede cilje preiskave in po potrebi tudi varnostna priporočila.
1
·
(1) O preiskavi nesreče, resne nesreče ali incidenta preiskovalni organ pripravi poročilo v obliki, ki je primerna glede na vrsto in resnost dogodka ter glede na pomen ugotovitev preiskave. V poročilu navede cilje preiskave in po potrebi tudi varnostna priporočila.
2
−
(2) Preiskovalni organ objavi končno poročilo v najkrajšem možnem času, vendar ne pozneje kot v 12 mesecih po nesreči, resni nesreči ali incidentu. Poročilo, kolikor je mogoče, upošteva strukturo poročila iz Priloge V Direktive 2004/49/ES. Poročilo se skupaj z varnostnimi priporočili pošlje vsem subjektom, navedenim v tretjem in četrtem odstavku prejšnjega člena, ter pristojnim organom in subjektom v drugih državah članicah Evropske unije.
2
+
(2) Preiskovalni organ objavi končno poročilo v najkrajšem možnem času, vendar ne pozneje kot v 12 mesecih po nesreči, resni nesreči ali incidentu. Poročilo, kolikor je mogoče, upošteva strukturo poročila iz Priloge V Direktive 2004/49/ES. Poročilo se skupaj z varnostnimi priporočili pošlje vsem subjektom, navedenim v tretjem in četrtem odstavku prejšnjega člena, ter pristojnim organom in subjektom v drugih državah članicah Evropske unije. Varnostni organ varnostno priporočilo po prejetju prouči in kadar oceni, da je upoštevanje priporočila primerno, zagotovi, da se uresniči.
3
·
(3) Preiskovalni organ vsako leto, najpozneje do 30. septembra, objavi letno poročilo za preteklo leto o preiskavah, opravljenih v prejšnjem letu, varnostnih priporočilih, ki so bila izdana, in ukrepih, sprejetih v skladu s prej izdanimi priporočili.
3
·
(3) Preiskovalni organ vsako leto, najpozneje do 30. septembra, objavi letno poročilo za preteklo leto o preiskavah, opravljenih v prejšnjem letu, varnostnih priporočilih, ki so bila izdana, in ukrepih, sprejetih v skladu s prej izdanimi priporočili.
+
4
+
(4) Preiskovalni organ aktivno izmenjuje stališča in izkušnje z drugimi preiskovalnimi organi v EU zaradi izboljšanja preiskovalnih metod, oblikovanja skupnih načel, spremljanja izvedbe varnostnih priporočil ter prilaganja tehničnemu in znanstvenemu napredku.
1
·
(1) Poleg preiskovalnega organa morajo tudi upravljavec in prevozniki storiti vse potrebno, da v okviru svojih pristojnosti in delovnih področij ugotovijo vzroke nesreč, resnih nesreč in incidentov v železniškem prometu ter okoliščine, v katerih so nastali. Še posebej pozorno morajo preiskati vzroke nesreč, resnih nesreč in incidentov, ki jih preiskovalni organ ne preišče.
1
·
(1) Poleg preiskovalnega organa morajo tudi upravljavec in prevozniki storiti vse potrebno, da v okviru svojih pristojnosti in delovnih področij ugotovijo vzroke nesreč, resnih nesreč in incidentov v železniškem prometu ter okoliščine, v katerih so nastali. Še posebej pozorno morajo preiskati vzroke nesreč, resnih nesreč in incidentov, ki jih preiskovalni organ ne preišče.
2
·
(2) Upravljavec in prevozniki morajo voditi evidenco o nesrečah, resnih nesrečah in incidentih v železniškem prometu ter o drugih pojavih, pomembnih za varen železniški promet.
2
·
(2) Upravljavec in prevozniki morajo voditi evidenco o nesrečah, resnih nesrečah in incidentih v železniškem prometu ter o drugih pojavih, pomembnih za varen železniški promet.
3
−
(3) Kadar so vzroki ali posledice dogodka izključno na strani upravljavca ali prevoznika, opravi preiskavo upravljavec ali prevoznik sam. Če se vzroki ali posledice nanašajo na upravljavca in na prevoznika, opravita preiskavo skupaj.
3
+
(3) Kadar so vzroki ali posledice dogodka izključno na strani upravljavca ali prevoznika, opravi preiskavo upravljavec ali prevoznik sam. Če se vzroki ali posledice nanašajo na upravljavca in na prevoznike, opravijo preiskavo skupaj.
1
·
(1) Železniški podsistemi se morajo redno vzdrževati in občasno pregledati tako, da brezhibno delujejo ter zagotavljajo varnost železniškega prometa.
1
·
(1) Železniški podsistemi se morajo redno vzdrževati in občasno pregledati tako, da brezhibno delujejo ter zagotavljajo varnost železniškega prometa.
2
−
(2) Vzdrževanje podsistemov obsega redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela, za podsisteme iz točke a), b), c) in č) tretjega odstavka 2. člena tega zakona pa tudi vzdrževalna dela v javno korist.
2
+
(2) Vzdrževanje podsistemov iz točk a), b) in c) tretjega odstavka 2. člena tega zakona obsega dela, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost. V vzdrževanje sodijo tudi zamenjava v okviru vzdrževanja, nadzor nad podsistemi, zagotovitev vzpostavitve prevoznosti prog ob naravnih in drugih nesrečah, vodenje registrov in evidenc in izvajanje meritev posameznih parametrov ali delov sistema.
3
−
(3) Redna in investicijska vzdrževalna dela se izvajajo na podlagi obstoječe tehnične dokumentacije in za njih ni potrebno novo obratovalno dovoljenje. Izjema pri tem so obnovitvena dela, za katera varnostni organ v skladu s tretjim odstavkom 16. člena odloči, da je potrebno obratovalno dovoljenje.
3
+
(3) Zamenjave v okviru vzdrževanja se izvajajo na podlagi obstoječe tehnične dokumentacije ali projektne dokumentacije in za njih ni potrebno novo obratovalno dovoljenje.
4
−
(4) Za vzdrževalna dela v javno korist ni potrebno gradbeno dovoljenje. Vzdrževalna dela v javno korist se izvajajo v progovnem pasu zaradi zagotavljanja gospodarskih javnih služb na podlagi izdelane projektne in tehnične dokumentacije. Ta dela obsegajo predvsem večja popravila, sanacije ali zamenjave sestavnih delov podsistemov kot so remont proge, kretnice, oporni in podporni zidovi, prepusti, stabilne naprave in objekti za električno vleko, signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave ter drugi objekti in naprave v progovnem pasu. Za vzdrževalna dela v javno korist je potrebno novo obratovalno dovoljenje, če tako v skladu s tretjim odstavkom 16. člena tega zakona odloči varnostni organ.
4
+
(4) Minister natančneje predpiše vrste in način izvedbe vzdrževalnih del, način in postopek rednega nadzora nad stanjem podsistemov ali delov podsistemov, vodenje evidenc ter roke za izvajanje vzdrževalnih del ali pregledov posameznih podsistemov ali delov podsistemov.
5
−
(5) Minister natančneje predpiše vrste in način izvedbe vzdrževalnih del, način in postopek rednega nadzora nad stanjem podsistemov in njihovih sestavnih delov, vodenje evidenc ter roke za izvajanje vzdrževalnih del ali pregledov posameznih podsistemov in njihovih sestavnih delov.
−
+
1
+
(1) Obnove, nadgradnje in gradnje, ki se izvajajo po postopku vzdrževalnih del v javno korist, se izvajajo na podlagi projektne dokumentacije, izvedbenega načrta ali tehnične dokumentacije.
+
2
+
(2) Za obnove, nadgradnje in gradnje, ki se izvajajo po postopku vzdrževalnih del v javno korist, je potrebno novo obratovalno dovoljenje, če tako v skladu s petim odstavkom 16. člena ali prvim odstavkom 17.h člena tega zakona odloči varnostni organ.
+
3
+
(3) Območje ceste v progovnem pasu železniške proge do meje 3 m, merjeno od osi tira, se predaja v obratovanje skladno s predpisi, ki urejajo ceste.
+
4
+
(4) Za obnove, nadgradnje in gradnje iz prvega odstavka tega člena minister natančneje predpiše zahteve za projektiranje, izvedbo potrebnih postopkov in druge zahteve v zvezi z varnostjo železniškega prometa.
1
−
(1) Gradnja objektov ali naprav je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt ali naprava. Nadgradnja je večja sprememba podsistema ali dela podsistema, ki izboljša celotno delovanje podsistema razen del, ki sodijo pod vzdrževalna dela v javno korist.
1
+
(1) Za gradnjo je treba pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi o graditvi objektov, razen v primerih izvajanja vzdrževalnih del v javno korist po določbah tega zakona.
2
−
(2) Za gradnjo in nadgradnjo objektov in naprav se uporabljajo predpisi o graditvi objektov in določbe tega zakona. Ta dela se izvajajo na podlagi nove projektne dokumentacije.
2
+
(2) Gradnja in nadgradnja javne železniške infrastrukture je v javnem interesu in v javno korist. Šteje se, da je javni interes za gradnjo ali nadgradnjo javne železniške infrastrukture izkazan, če je gradnja ali nadgradnja vključena v nacionalni program razvoja javne železniške infrastrukture, sprejet v skladu z zakonom, ki ureja železniški promet.
3
−
(3) Gradnja in nadgradnja javne železniške infrastrukture je v javnem interesu in v javno korist.
−
4
−
(4) Minister izda predpise, s katerimi podrobneje uredi posamezna vprašanja v zvezi s projektiranjem, gradnjo in nadgradnjo podsistemov in njihovih sestavnih delov ter izvedbo vseh potrebnih postopkov in predpiše druge zahteve, pomembne za varnost železniškega prometa.
−
1
−
(1) Kadar se dela iz 37. in 38. člena tega zakona izvajajo pod prometom mora biti pred začetkom del delovišče zavarovano s signali.
1
+
(1) Kadar se dela iz 37., 37.a in 38. člena tega zakona izvajajo pod prometom mora biti pred začetkom del delovišče zavarovano s signali.
2
·
(2) Med trajanjem del mora biti zagotovljen varen železniški promet.
2
·
(2) Med trajanjem del mora biti zagotovljen varen železniški promet.
3
·
(3) Če se dela izvajajo pod prometom, upravljavec določi postopke in način obratovanja pod posebnimi pogoji ter načrt pregleda podsistema po posameznih vmesnih fazah. Pregled podsistema v vmesni fazi opravita nadzornik ali nadzornica (v nadaljnjem besedilu: nadzornik) del in upravljavec ob sodelovanju izvajalca del po predložitvi njegove izjave o dokončanju vmesne faze. Po opravljenem pregledu nadzornik del z vpisom v gradbeni dnevnik potrdi, da so dela opravljena skladno s tehničnimi zahtevami in da je varnost prometa pod posebnimi pogoji zagotovljena. Upravljavec na tej podlagi konča zaporo prometa in dovoli začasno obratovanje pod posebnimi pogoji.
3
·
(3) Če se dela izvajajo pod prometom, upravljavec določi postopke in način obratovanja pod posebnimi pogoji ter načrt pregleda podsistema po posameznih vmesnih fazah. Pregled podsistema v vmesni fazi opravita nadzornik ali nadzornica (v nadaljnjem besedilu: nadzornik) del in upravljavec ob sodelovanju izvajalca del po predložitvi njegove izjave o dokončanju vmesne faze. Po opravljenem pregledu nadzornik del z vpisom v gradbeni dnevnik potrdi, da so dela opravljena skladno s tehničnimi zahtevami in da je varnost prometa pod posebnimi pogoji zagotovljena. Upravljavec na tej podlagi konča zaporo prometa in dovoli začasno obratovanje pod posebnimi pogoji.
4
−
(4) Po končanih delih morajo biti s proge odstranjeni ostanki materiala, delovnih sredstev, signalov in drugih predmetov, postavljenih pri opravljanju del, ter nameščene oprema in naprave, ki zagotavljajo varen železniški promet. V. INFRASTRUKTURA - ZGORNJI IN SPODNJI USTROJ
4
+
(4) Po končanih delih morajo biti s proge odstranjeni ostanki materiala, delovnih sredstev, signalov in drugih predmetov, postavljenih pri opravljanju del, ter nameščene oprema in naprave, ki zagotavljajo varen železniški promet. Po končanju del, ki se izvajajo pod prometom, se mora tehnični pregled začeti čimprej oziroma najkasneje v 60 dneh. V. INFRASTRUKTURA
5
·
1. Zemljišča
5
·
1. Zemljišča
1
−
Pri načrtovani gradnji ali nadgradnji železniške proge se zaradi pridobitve potrebnih zemljišč v skladu z zakonom lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.
1
+
(1) Pri načrtovani gradnji ali nadgradnji železniške proge se zaradi pridobitve potrebnih zemljišč v skladu z zakonom lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.
+
2
+
(2) Če je treba zaradi obnov, nadgradenj, gradenj ali odstranitev iz 37.a in 38. člena tega zakona izvesti razlastitev ali obremenitev lastninske pravice na nepremičnini, pa za ta dela ni potrebna priprava prostorskega akta, se javna korist za to razlastitev oziroma obremenitev lastninske pravice ugotovi s sklepom vlade.
+
3
+
(3) Predlog za izdajo sklepa mora vsebovati dokazilo o skladnosti načrtovanih del s prostorskim aktom v območju izvedbe del, grafičen prikaz izvedbe del na zemljišču, načrt parcelacije, seznam parcel s površinami in utemeljitev javne koristi.
1
−
Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena v štirih letih od odvzema ali omejitve lastninske pravice ne začnejo uporabljati za namen razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom. Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine namesto razlastitve sklenjena pogodba, lahko prejšnji lastnik v tem primeru zahteva razdrtje pogodbe.
−
1
−
(1) Varovalni progovni pas je 200 m širok zemljiški pas, ki poteka od meje progovnega pasu na obeh straneh proge.
1
+
(1) Varovalni progovni pas je 100 m širok zemljiški pas, ki poteka od meje progovnega pasu na obeh straneh proge.
2
·
(2) V varovalnem progovnem pasu se smejo na podlagi predhodnega soglasja upravljavca graditi objekti in postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, odvisno od njihove vrste in namena, ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa.
2
·
(2) V varovalnem progovnem pasu se smejo na podlagi predhodnega soglasja upravljavca graditi objekti in postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, odvisno od njihove vrste in namena, ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa.
3
·
(3) V varovalnem progovnem pasu se ne smejo opravljati dela, ki bi lahko poškodovala progo ali zmanjšala stabilnost terena (drsenje terena ali usadi, hidrografske spremembe idr.) ali kakor koli drugače ogrožala ali ovirala železniški promet. Prav tako se v varovalnem progovnem pasu ne smejo postavljati kakršne koli naprave ali objekti, ki z barvo, obliko, svetlobo ali kako drugače ovirajo vidljivost signalov ali lahko glede pomena signalov spravijo v zmoto izvršilne železniške delavce.
3
·
(3) V varovalnem progovnem pasu se ne smejo opravljati dela, ki bi lahko poškodovala progo ali zmanjšala stabilnost terena (drsenje terena ali usadi, hidrografske spremembe idr.) ali kakor koli drugače ogrožala ali ovirala železniški promet. Prav tako se v varovalnem progovnem pasu ne smejo postavljati kakršne koli naprave ali objekti, ki z barvo, obliko, svetlobo ali kako drugače ovirajo vidljivost signalov ali lahko glede pomena signalov spravijo v zmoto izvršilne železniške delavce.
4
−
(4) Kadar je zaradi posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov gradnja objektov ali postavljanje naprav na predpisani oddaljenosti od proge tehnično težavna in ekonomsko neupravičena, se ti objekti in naprave izjemoma lahko gradijo oziroma postavljajo v varovalnem progovnem pasu na razdalji, manjši od predpisane, če se izvedejo potrebni ukrepi, s katerimi se zagotovi enaka stopnja varnosti železniškega prometa kot jo zagotavlja gradnja oziroma postavljanje objektov ali naprav na predpisani oddaljenosti od proge. Odstopanje od predpisanih pogojev mora biti posebej utemeljeno in zanj pridobljeno soglasje upravljavca.
4
+
(4) Kadar je zaradi posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov gradnja objektov ali postavljanje naprav na predpisani oddaljenosti od proge tehnično težavna in ekonomsko neupravičena, se ti objekti in naprave izjemoma lahko gradijo oziroma postavljajo v varovalnem progovnem pasu na razdalji, manjši od predpisane, če se izvedejo potrebni ukrepi, s katerimi se zagotovi enaka stopnja varnosti železniškega prometa kot jo zagotavlja gradnja oziroma postavljanje objektov ali naprav na predpisani oddaljenosti od proge. Odstopanje od predpisanih pogojev mora biti posebej utemeljeno in zanj pridobljeno soglasje upravljavca ali upravljavca industrijskega tira oziroma druge železnice.
5
·
(5) Pogoje iz tretjega odstavka prejšnjega člena in drugega odstavka tega člena predpiše minister.
5
·
(5) Pogoje iz tretjega odstavka prejšnjega člena in drugega odstavka tega člena predpiše minister.
6
·
(6) Lastnik zemljišča v varovalnem progovnem pasu in upravljavec v progovnem pasu morata ravnati v skladu s predpisi o varstvu pred požarom ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
6
·
(6) Lastnik zemljišča v varovalnem progovnem pasu in upravljavec v progovnem pasu morata ravnati v skladu s predpisi o varstvu pred požarom ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
7
·
(7) Upravljavec mora o vseh posegih v varovalni progovni pas, ki niso v skladu s pogoji iz tega člena, takoj obvestiti inšpekcijo, pristojno za železniški promet.
7
·
(7) Upravljavec mora o vseh posegih v varovalni progovni pas, ki niso v skladu s pogoji iz tega člena, takoj obvestiti inšpekcijo, pristojno za železniški promet.
1
·
(1) Križanje proge z avtocesto, hitro cesto ali glavno cesto I. reda mora biti izvennivojsko.
1
·
(1) Križanje proge z avtocesto, hitro cesto ali glavno cesto I. reda mora biti izvennivojsko.
2
·
(2) Križanje proge z drugo cesto mora biti izvennivojsko, če je promet motornih vozil po cesti zelo gost (več kot 7000 vozil povprečnega letnega dnevnega prometa) in če je železniški promet po progi zelo pogosten (več kot 70 vlakov povprečnega letnega dnevnega prometa) ali če je največja dovoljena progovna hitrost večja od 160 km/h.
2
·
(2) Križanje proge z drugo cesto mora biti izvennivojsko, če je promet motornih vozil po cesti zelo gost (več kot 7000 vozil povprečnega letnega dnevnega prometa) in če je železniški promet po progi zelo pogosten (več kot 70 vlakov povprečnega letnega dnevnega prometa) ali če je največja dovoljena progovna hitrost večja od 160 km/h.
3
−
(3) Med uvoznimi in izvoznimi kretnicami na prometnem mestu ne sme biti nivojskih prehodov.
3
+
(3) Med uvoznimi in izvoznimi kretnicami, ki so na glavnih tirih na prometnem mestu, ne sme biti nivojskih prehodov.
+
4
+
(4) Obstoječa nivojska križanja proge s cesto, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, morajo biti izvedena kot izvennivojska najkasneje ob naslednji nadgradnji železniškega podsistema infrastruktura na delu proge, na katerem je nivojski prehod.
+
5
+
(5) Če nivojskega križanja iz prejšnjega odstavka zaradi prostorskih, okoljevarstvenih, tehničnih ali ekonomskih razlogov, varstva kulturne dediščine, posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov ni mogoče načrtovati, projektirati ali graditi v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi, lahko minister na predlog upravljavca odloči, da se gradnja izvennivojskega križanja opusti.
+
6
+
(6) Vrstni red ureditev obstoječih nivojskih prehodov iz tega člena se določi glede na varnostne in tehnične kriterije in kazalnike. Upravljavec mora izdelati prednostni seznam nivojskih prehodov. Upravljavec javne železniške infrastrukture mora pri pripravi prednostnega seznama sodelovati z upravljavcem ceste.
+
7
+
(7) Stroški za izvedbo izvennivojskih križanj iz tega člena bremenijo sredstva razvoja železniške in cestne infrastrukture v sorazmerju s potrebnim obsegom gradbenih posegov na eni ali drugi infrastrukturi.
1
·
(1) Novi nivojski prehodi se smejo graditi le na regionalnih progah na razdalji, ki ni manjša od 2000 metrov od obstoječega nivojskega ali izvennivojskega prehoda, če je načrtovani povprečni letni dnevni promet po cesti večji od 250 vozil in je povprečni letni dnevni promet vlakov po progi manjši od 70 vlakov ter je dovoljena progovna hitrost manjša od 160 km/h.
1
·
(1) Novi nivojski prehodi se smejo graditi le na regionalnih progah na razdalji, ki ni manjša od 2000 metrov od obstoječega nivojskega ali izvennivojskega prehoda, če je načrtovani povprečni letni dnevni promet po cesti večji od 250 vozil in je povprečni letni dnevni promet vlakov po progi manjši od 70 vlakov ter je dovoljena progovna hitrost manjša od 160 km/h.
2
−
(2) Izpolnjevanje pogojev za vzpostavitev novega nivojskega prehoda in ustreznost zavarovanja preveri komisija, ki jo imenuje minister. Komisijo sestavljajo predstavniki upravljavca, investitorja, inšpekcije, pristojne za železniški promet, upravljavca ceste, policijske uprave in lokalne skupnosti, na območju katere bo prehod.
2
+
(2) Na glavnih in regionalnih progah je lahko ob istočasni ukinitvi vsaj dveh obstoječih nivojskih prehodov, ko se promet iz ukinjenih prehodov preusmeri na nov nivojski prehod, nov prehod izveden na krajši razdalji od 2000 m oziroma se lahko ob ukinitvi nivojskega prehoda drug prehod obnovi ali nadgradi na obstoječi lokaciji na krajši razdalji od 2000 m.
3
−
(3) Na podlagi mnenja komisije iz prejšnjega odstavka da minister soglasje za vzpostavitev nivojskega prehoda.
3
+
(3) Izpolnjevanje pogojev za vzpostavitev novega nivojskega prehoda in ustreznost zavarovanja preveri komisija, ki jo imenuje minister. Komisijo sestavljajo predstavniki upravljavca, ministrstva pristojnega za promet, ministrstva za notranje zadeve, varnostnega organa, upravljavca ceste in lokalne skupnosti, na območju katere bo nivojski prehod.
4
−
(4) Gradnja začasnega nivojskega prehoda za javni cestni promet je na progah dopustna samo za čas in potrebe obnovitvenih del, gradenj objektov, rekonstrukcij ipd. Tak nivojski prehod se zavaruje na način in za obdobje, kot ju določi komisija iz drugega odstavka tega člena. Prehod je treba odstraniti takoj po končanih delih, zaradi katerih je bil vzpostavljen. Stroške postavitve, obratovanja in odstranitve začasnega nivojskega prehoda ter potrebnih povezovalnih cest nosi tisti, na čigar zahtevo je bil prehod postavljen.
4
+
(4) Na podlagi mnenja komisije iz prejšnjega odstavka da minister soglasje za vzpostavitev nivojskega prehoda.
+
5
+
(5) Gradnja začasnega nivojskega prehoda za javni cestni promet je na progah dopustna samo za čas in potrebe obnove, nadgradenj in gradenj objektov. Tak nivojski prehod se zavaruje na način in za obdobje, kot ju določi upravljavec. Prehod je treba ukiniti takoj po končanih delih, zaradi katerih je bil vzpostavljen. Stroške postavitve, obratovanja in ukinitve začasnega nivojskega prehoda ter potrebnih povezovalnih cest krije tisti, na zahtevo katerega je bil prehod postavljen.
1
·
(1) Prehod vozil ali oseb čez progo je dovoljen le na označenih nivojskih prehodih.
1
·
(1) Prehod vozil ali oseb čez progo je dovoljen le na označenih nivojskih prehodih.
2
·
(2) Na nivojskih prehodih imajo vlaki prednost pred vsemi udeleženci v cestnem prometu.
2
·
(2) Na nivojskih prehodih imajo vlaki prednost pred vsemi udeleženci v cestnem prometu.
3
−
(3) Nivojski prehod ceste na odseku proge, na katerem je največja dovoljena progovna hitrost večja od 100 km/h, mora biti zavarovan z zapornicami ali polzapornicami.
3
+
(3) Nivojski prehod ceste na odseku proge, na katerem je največja dovoljena progovna hitrost večja od 100 km/h, mora biti zavarovan vsaj s polzapornicami in svetlobnimi znaki, razen nivojskih prehodov, namenjenih samo pešcem in kolesarjem, ki se lahko zavarujejo tudi z labirint ograjo in s svetlobnimi znaki.
4
·
(4) Z zapornicami ali polzapornicami morajo biti zavarovani tudi tisti nivojski prehodi, na katerih to zahtevajo potrebna preglednost s ceste na progo, gostota in vrsta prometa ter druge krajevne razmere, pomembne za varnost prometa.
4
·
(4) Z zapornicami ali polzapornicami morajo biti zavarovani tudi tisti nivojski prehodi, na katerih to zahtevajo potrebna preglednost s ceste na progo, gostota in vrsta prometa ter druge krajevne razmere, pomembne za varnost prometa.
5
−
(5) Na nivojskem prehodu, označenem samo s prometnim znakom, mora upravljavec ceste ali poti zagotoviti zadostno preglednost s ceste na progo, tako da lahko udeleženci v cestnem prometu s potrebno pazljivostjo varno in neovirano prečkajo tak nivojski prehod.
5
+
(5) Na nivojskem prehodu, označenem samo s prometnim znakom, mora upravljavec javne železniške infrastrukture vzdrževati preglednostni prostor v progovnem pasu, upravljavec ceste ali poti pa izven njega, da zagotovita zadostno preglednost s ceste ali poti na progo tako, da lahko udeleženci v cestnem prometu s potrebno pazljivostjo varno in neovirano prečkajo tak nivojski prehod.
6
·
(6) V bližini nivojskega prehoda ob progi ni dovoljeno graditi objektov, razen objektov, ki so namenjeni železniškemu prometu, ter saditi drevja, visokega rastlinja ali storiti česa drugega, kar preprečuje ali zmanjšuje preglednost.
6
·
(6) V bližini nivojskega prehoda ob progi ni dovoljeno graditi objektov, razen objektov, ki so namenjeni železniškemu prometu, ter saditi drevja, visokega rastlinja ali storiti česa drugega, kar preprečuje ali zmanjšuje preglednost.
7
−
(7) Z obeh strani nivojskega prehoda morajo biti na elektrificiranih progah zaščitni višinski profili na razdalji najmanj 8 m od najbližje tirnice, merjeno po cestni osi, v višini 4,5 m nad voziščem ceste. Zaščitne višinske profile mora postaviti in vzdrževati upravljavec ceste.
7
+
(7) Z obeh strani nivojskega prehoda morajo biti na elektrificiranih progah zaščitni višinski profili na razdalji najmanj 8 m od najbližje tirnice, merjeno po cestni osi, v višini 4,5 m nad voziščem ceste. Zaščitne višinske profile mora postaviti in vzdrževati upravljavec.
8
−
(8) Natančnejše pogoje iz prvega in četrtega odstavka prejšnjega člena ter četrtega in petega odstavka tega člena določa predpis, ki ga izda minister v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.
8
+
(8) Ob vsaki nadgradnji železniškega podsistema infrastruktura na delu proge, na katerem je nivojski prehod, se način zavarovanja obstoječega nivojskega prehoda izvede v skladu z določbami tega zakona in podzakonskega predpisa iz desetega odstavka tega člena. Ob vsaki nadgradnji železniškega podsistema vodenje, upravljanje in signalizacija ob progi, na delu proge na katerem je nivojski prehod, se način zavarovanja obstoječega nivojskega prehoda izvede v skladu z določbami tega zakona in podzakonskega predpisa iz desetega odstavka tega člena. Vrstni red ureditev obstoječih nivojskih prehodov iz tega člena se določi glede na varnostne in tehnične kriterije in kazalnike. Prednostni seznam mora izdelati upravljavec javne železniške infrastrukture v sodelovanju z upravljavcem ceste.
+
9
+
(9) Pri uskladitvi ureditve zavarovanja nivojskega prehoda iz prejšnjega odstavka komisija iz tretjega odstavka 50. člena tega zakona pripravi predlog rešitev, na podlagi katerih minister izda soglasje.
+
10
+
(10) Pogoje za določitev kraja križanja železniške proge s cesto, način zavarovanja, prostorske, gradbene, prometne, tehnične in varnostne pogoje na nivojskih prehodih določi minister s podzakonskim predpisom.
+
11
+
(11) Za nivojska križanja iz osmega odstavka tega člena lahko minister na predlog upravljavca določi drugačne pogoje, če zaradi prostorskih, okoljevarstvenih, tehničnih ali ekonomskih razlogov, varstva kulturne dediščine, posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov, nivojskega prehoda ni mogoče načrtovati, projektirati ali graditi v skladu s pogoji iz prejšnjega odstavka in to ne vpliva na varnost železniškega prometa.
+
12
+
(12) Minister lahko zaradi ogrožene varnosti železniškega ali cestnega prometa na podlagi predloga komisije iz tretjega odstavka 50. člena tega zakona z odredbo prepove uporabo obstoječega nivojskega prehoda, če je v oddaljenosti največ 1000 m ustrezen nivojski ali izvennivojski prehod, med katerimi so ustrezne povezovalne ceste.
1
·
(1) Stroške za graditev novega nadvoza, podvoza ali nivojskega prehoda in stroške za ureditev in postavitev s tem povezanih naprav, s katerimi se zagotavljata varen in neoviran železniški in cestni promet, nosi investitor.
1
·
(1) Stroške za graditev novega nadvoza, podvoza ali nivojskega prehoda in stroške za ureditev in postavitev s tem povezanih naprav, s katerimi se zagotavljata varen in neoviran železniški in cestni promet, nosi investitor.
2
·
(2) Če je križanje ceste s progo izvedeno s cestnim podvozom, postane podvoz objekt javne železniške infrastrukture. Stroške vzdrževanja vozišča skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami v ali ob njem, ki so potrebne za nemoteno in varno uporabo ceste, nosi upravljavec ceste.
2
·
(2) Če je križanje ceste s progo izvedeno s cestnim podvozom, postane podvoz objekt javne železniške infrastrukture. Stroške vzdrževanja vozišča skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami v ali ob njem, ki so potrebne za nemoteno in varno uporabo ceste, nosi upravljavec ceste.
3
·
(3) Če je križanje ceste izvedeno s cestnim nadvozom, postane nadvoz objekt cestne infrastrukture. Stroške vzdrževanja proge pod nadvozom skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami, potrebnimi za njeno pravilno in varno uporabo, nosi upravljavec.
3
·
(3) Če je križanje ceste izvedeno s cestnim nadvozom, postane nadvoz objekt cestne infrastrukture. Stroške vzdrževanja proge pod nadvozom skupaj z morebitnimi napeljavami in napravami, potrebnimi za njeno pravilno in varno uporabo, nosi upravljavec.
4
·
(4) Stroške spremembe načina zavarovanja na nivojskem prehodu zaradi gradnje, rekonstrukcije ali drugih del na cesti, zaradi prekategorizacije ceste, povečanja povprečnega letnega dnevnega prometa motornih vozil po cesti ali spremembe prometne ureditve, ter stroške zaradi spremembe zavarovanja na zahtevo lokalne skupnosti ali druge upravičene osebe, krije upravljavec ceste.
4
·
(4) Stroške spremembe načina zavarovanja na nivojskem prehodu zaradi gradnje, rekonstrukcije ali drugih del na cesti, zaradi prekategorizacije ceste, povečanja povprečnega letnega dnevnega prometa motornih vozil po cesti ali spremembe prometne ureditve, ter stroške zaradi spremembe zavarovanja na zahtevo lokalne skupnosti ali druge upravičene osebe, krije upravljavec ceste.
5
·
(5) Stroške v zvezi z vzdrževanjem, obnovo ali nadgradnjo nivojskih prehodov vključno s cestiščem v širini 3 m od osi skrajnih tirov, stroške progovne signalizacije in naprav za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu (zapornice ali polzapornice ter svetlobni znaki za označevanje prehoda ceste čez železniško progo, ki so vezani na signalno varnostne naprave železniške infrastrukture) krije upravljavec.
5
·
(5) Stroške v zvezi z vzdrževanjem, obnovo ali nadgradnjo nivojskih prehodov vključno s cestiščem v širini 3 m od osi skrajnih tirov, stroške progovne signalizacije in naprav za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu (zapornice ali polzapornice ter svetlobni znaki za označevanje prehoda ceste čez železniško progo, ki so vezani na signalno varnostne naprave železniške infrastrukture) krije upravljavec.
6
·
(6) Stroške postavitve in vzdrževanja cestnoprometne signalizacije, ki opozarja udeležence cestnega prometa na nivojski prehod, krije upravljavec ceste.
6
·
(6) Stroške postavitve in vzdrževanja cestnoprometne signalizacije, ki opozarja udeležence cestnega prometa na nivojski prehod, krije upravljavec ceste.
+
7
+
(7) Če je gradnja, rekonstrukcija ali obnova ceste ali druge javne infrastrukture nujna posledica gradnje, nadgradnje, obnove ali odstranitve javne železniške infrastrukture, se gradnja, rekonstrukcija ali obnova ceste ali druge javne infrastrukture lahko sofinancira iz sredstev za gradnjo, nadgradnjo ali obnovo javne železniške infrastrukture.
+
8
+
(8) V primeru ukinitve nivojskega prehoda, v delu ki je sestavni del javne železniške infrastrukture, in je nujna posledica gradnje ali rekonstrukcije cestne infrastrukture, se ukinitev nivojskega prehoda lahko sofinancira iz sredstev javne železniške infrastrukture.
+
9
+
(9) Razmejitev obveznosti med investitorji iz sedmega in osmega odstavka tega člena ter upravljavci posamezne infrastrukture se podrobneje uredi s pogodbo.
+
10
+
(10) Cesto ali drugo javno infrastrukturo, ki se v skladu s tem členom gradi v okviru projekta gradnje, nadgradnje, obnove ali odstranitve javne železniške infrastrukture mora po njeni končani izgradnji prevzeti v upravljanje in vzdrževanje upravljavec ceste ali druge javne infrastrukture. Če je ne prevzame v upravljanje oziroma vzdrževanje, mora investitorju javne železniške infrastrukture povrniti vsa vložena finančna sredstva in vso s tem nastalo škodo.
1
·
(urejenost prostorov za potnike in potnice (v nadaljnjem besedilu: potnike), dostopov do vlakov in prometnih mest)
1
·
(urejenost prostorov za potnike in potnice (v nadaljnjem besedilu: potnike), dostopov do vlakov in prometnih mest)
2
·
(1) Na postajah in postajališčih s povprečnim letnim dnevnim prometom 500 odpravljenih potnikov in najmanj 70 vlakov morajo biti dostopi do vlakov izvedeni tako, da potniki ne hodijo čez tire (izvennivojski prehodi, čelni peroni idr.).
2
·
(1) Na postajah in postajališčih s povprečnim letnim dnevnim prometom 500 odpravljenih potnikov in najmanj 70 vlakov morajo biti dostopi do vlakov izvedeni tako, da potniki ne hodijo čez tire (izvennivojski prehodi, čelni peroni idr.).
3
·
(2) Prostori in mesta za sprejemanje, zadrževanje in odpravljanje potnikov, prtljage in pošiljk v železniškem prometu morajo biti urejeni tako, da zagotavljajo varnost potnikov in drugih oseb ter cestnih vozil.
3
·
(2) Prostori in mesta za sprejemanje, zadrževanje in odpravljanje potnikov, prtljage in pošiljk v železniškem prometu morajo biti urejeni tako, da zagotavljajo varnost potnikov in drugih oseb ter cestnih vozil.
4
·
(3) Pri novogradnjah in nadgradnjah postaj mora biti zagotovljen izvennivojski dostop do peronov.
4
·
(3) Pri novogradnjah in nadgradnjah postaj mora biti zagotovljen izvennivojski dostop do peronov.
5
·
(4) Na postajah in postajališčih morajo biti dostopi do potniških vlakov narejeni tako, da omogočajo čim lažji dostop potnikom in osebam z omejenimi gibalnimi sposobnostmi.
5
·
(4) Na postajah in postajališčih morajo biti dostopi do potniških vlakov narejeni tako, da omogočajo čim lažji dostop potnikom in osebam z omejenimi gibalnimi sposobnostmi.
6
·
(5) Postaje in postajališča morajo imeti perone povezane s prehodi pod progo ali nad njo ali z dohodnimi potmi v nivoju.
6
·
(5) Postaje in postajališča morajo imeti perone povezane s prehodi pod progo ali nad njo ali z dohodnimi potmi v nivoju.
7
·
(6) Postajališča na dvotirnih progah, razen postajališč z otočnimi peroni ali kritnimi signali, morajo imeti med tiri ograjo.
7
·
(6) Postajališča na dvotirnih progah, razen postajališč z otočnimi peroni ali kritnimi signali, morajo imeti med tiri ograjo.
8
−
(7) Natančnejše pogoje iz prvega odstavka tega člena določa predpis, ki ga izda minister.
8
+
(7) Natančnejše pogoje iz tega člena določa predpis, ki ga izda minister.
9
·
5. Cepitev proge
9
·
5. Cepitev proge
1
·
(1) Proga ali industrijski tir se praviloma cepi ali križa z drugo progo samo na postaji.
1
·
(1) Proga ali industrijski tir se praviloma cepi ali križa z drugo progo samo na postaji.
2
·
(2) Izjemoma se lahko proga ali industrijski tir cepi na odprti progi, in sicer pod naslednjimi pogoji:
2
·
(2) Izjemoma se lahko proga ali industrijski tir cepi na odprti progi, in sicer pod naslednjimi pogoji:
3
·
a) cepna kretnica mora imeti ščitni tir, zavarovana mora biti s kritnimi signali, ki so predsignalizirani, lega kretnice pa mora biti nadzorovana z zasedenega prometnega mesta;
3
·
a) cepna kretnica mora imeti ščitni tir, zavarovana mora biti s kritnimi signali, ki so predsignalizirani, lega kretnice pa mora biti nadzorovana z zasedenega prometnega mesta;
4
·
b) signali morajo biti odvisni od lege cepne kretnice.
4
·
b) signali morajo biti odvisni od lege cepne kretnice.
5
·
(3) Če pogoji iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, sme biti največja hitrost vlakov čez kretniško območje 50 km/h.
5
·
(3) Če pogoji iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, sme biti največja hitrost vlakov čez kretniško območje 50 km/h.
6
−
(4) Če se proga cepi od proge, opremljene z avtostop napravami, morajo biti tudi kritni signali, ki so predsignalizirani in varujejo cepno kretnico, opremljeni s progovnimi avtostop napravami ali pa mora biti vgrajena ščitna kretnica, ki je v odvisnosti s temi signali. VI. ENERGIJA - NAPRAVE ELEKTRIČNE VLEKE
6
+
(4) Če se proga cepi od proge, opremljene z avtostop napravami, morajo biti tudi kritni signali, ki so predsignalizirani in varujejo cepno kretnico, opremljeni s progovnimi avtostop napravami ali pa mora biti vgrajena ščitna kretnica, ki je v odvisnosti s temi signali. VI. ENERGIJA
1
−
Kontaktni vodnik enosmernega sistema napetosti 3 kV mora biti postavljen v višini najmanj 5,35 m, kontaktna vodnika enofaznih sistemov 25 kV, 50 Hz in 15 kV, 16 2/3 Hz pa v višini najmanj 5,5 m, merjeno od zgornjega roba tirnice.
1
+
Kontaktni vodnik enosmernega sistema napetosti 3 kV mora biti postavljen v višini najmanj 5,35 m nad nivojskim prehodom, kontaktna vodnika enofaznih sistemov 25 kV, 50 Hz in 15 kV, 16 2/3 Hz pa v višini najmanj 5,5 m, merjeno od zgornjega roba tirnice.
1
·
(1) Na elektrificiranih progah, kjer obstaja nevarnost poškodb zaradi električnega toka, je treba izvesti varnostne ukrepe v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
1
·
(1) Na elektrificiranih progah, kjer obstaja nevarnost poškodb zaradi električnega toka, je treba izvesti varnostne ukrepe v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
2
−
(2) Električno omrežje mora biti izvedeno tako, da njegovi škodljivi vplivi ne vplivajo na varno delovanje telekomunikacijskih in signalnovarnostnih naprav ali na dele ostalih naprav, ki so v neposredni bližini električnega omrežja. Minister v predpisih za posamezne naprave natančneje določi način izvedbe električnega omrežja in ukrepe, s katerimi se preprečijo škodljivi vplivi na posamezne naprave ali njihove dele. VII. NADZOR, VODENJE IN SIGNALIZACIJA - VODENJE VLAKOV
2
+
(2) Električno omrežje mora biti izvedeno tako, da njegovi škodljivi vplivi ne vplivajo na varno delovanje telekomunikacijskih in signalnovarnostnih naprav ali na dele ostalih naprav, ki so v neposredni bližini električnega omrežja. Minister v predpisih za posamezne naprave natančneje določi način izvedbe električnega omrežja in ukrepe, s katerimi se preprečijo škodljivi vplivi na posamezne naprave ali njihove dele. VII. VODENJE - UPRAVLJANJE IN SIGNALIZACIJA
1
−
(1) V železniški sistem se morajo vgrajevati takšne signalnovarnostne naprave, ki zagotavljajo enotno prometno signalizacijo, ki izvršilne železniške delavce in druge osebe, ki se gibljejo po železniškem območju, opozarjajo na nevarnost, jih seznanjajo z omejitvami, prepovedmi in opozorili ter jim dajejo pooblastila, nujna za varen železniški promet in njihovo osebno varnost. Ta oprema mora zagotavljati varnost in omogočati vodenje ter nadzor voženj vlakov, vključenih v promet na železniškem omrežju.
1
+
(1) V železniški sistem se morajo vgrajevati takšne signalnovarnostne naprave, ki zagotavljajo enotno prometno signalizacijo, ki izvršilne železniške delavce in druge osebe, ki se gibljejo po železniškem območju, opozarjajo na nevarnost, jih seznanjajo z omejitvami, prepovedmi in opozorili ter jim dajejo pooblastila, nujna za varen železniški promet in njihovo osebno varnost. Ta oprema mora zagotavljati varnost in omogočati vodenje ter upravljanje voženj vlakov, vključenih v promet na železniškem omrežju.
2
·
(2) Signali morajo biti osvetljeni z lastnim svetlobnim virom ali prevlečeni z odsevno snovjo.
2
·
(2) Signali morajo biti osvetljeni z lastnim svetlobnim virom ali prevlečeni z odsevno snovjo.
3
−
(3) Izvršilni železniški delavci se morajo ravnati po omejitvah, prepovedih, ukazih in opozorilih, izraženih s prometno signalizacijo.
3
+
(3) Izvršilni železniški delavci, pooblaščeni za dajanje signalnih znakov in drugih znakov, ki se dajejo s prometno signalizacijo, morajo zagotoviti, da so ti znaki pravilni ter da so dani, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih določajo predpisi, izdani na podlagi tega zakona. Izvršilni železniški delavci se morajo ravnati po omejitvah, prepovedih, ukazih in opozorilih, izraženih s prometno signalizacijo.
4
·
(4) Signali morajo omogočati hitro in zanesljivo medsebojno sporazumevanje izvršilnih železniških delavcev pri opravljanju železniškega prometa.
4
·
(4) Signali morajo omogočati hitro in zanesljivo medsebojno sporazumevanje izvršilnih železniških delavcev pri opravljanju železniškega prometa.
5
·
(5) Če je pomen signala nejasen, morajo izvršilni železniški delavci ravnati tako, da je zagotovljena večja varnost v železniškem prometu.
5
·
(5) Če je pomen signala nejasen, morajo izvršilni železniški delavci ravnati tako, da je zagotovljena večja varnost v železniškem prometu.
6
·
(6) Vrste signalov, njihov pomen, osvetlitev, obliko, barvo, najmanjšo vidno razdaljo, mesto za vgraditev ali postavitev in način njihove uporabe predpiše minister.
6
·
(6) Vrste signalov, njihov pomen, osvetlitev, obliko, barvo, najmanjšo vidno razdaljo, mesto za vgraditev ali postavitev in način njihove uporabe predpiše minister.
1
·
(1) Prometna mesta morajo biti glede na največjo dovoljeno progovno hitrost opremljena:
1
·
(1) Prometna mesta morajo biti glede na največjo dovoljeno progovno hitrost opremljena:
2
·
a) z uvoznimi signali, ki so predsignalizirani, za največjo dovoljeno progovno hitrost nad 50 km/h čez kretniško območje na regionalnih progah in ne glede na hitrost na glavnih progah; uvozni signali morajo biti v taki medsebojni odvisnosti od lege kretnic na vozni poti, da signalizirajo, ali je vožnjo dovoljeno nadaljevati z največjo ali z omejeno hitrostjo;
2
·
a) z uvoznimi signali, ki so predsignalizirani, za največjo dovoljeno progovno hitrost nad 50 km/h čez kretniško območje na regionalnih progah in ne glede na hitrost na glavnih progah; uvozni signali morajo biti v taki medsebojni odvisnosti od lege kretnic na vozni poti, da signalizirajo, ali je vožnjo dovoljeno nadaljevati z največjo ali z omejeno hitrostjo;
3
−
b) z uvoznimi in izvoznimi signali, ki so predsignalizirani za največjo dovoljeno progovno hitrost nad 100 km/h; uvozni signali morajo biti v taki medsebojni odvisnosti, da signalizirajo, ali je vožnjo dovoljeno nadaljevati z največjo ali z omejeno hitrostjo; izvozni signali pa morajo predsignalizirati prvi prostorni signal v smeri vožnje vlaka, ki nima samostojnega predsignala, in dovoljevati vožnjo le, če je proga prosta do prvega prostornega signala ali uvoznega signala sosednjega prometnega mesta. Vsi predsignali ali glavni signali morajo biti opremljeni s progovnim delom avtostop naprave.
3
+
b) z uvoznimi in izvoznimi signali, ki so predsignalizirani za največjo dovoljeno progovno hitrost nad 100 km/h; uvozni signali morajo biti v taki medsebojni odvisnosti, da signalizirajo, ali je vožnjo dovoljeno nadaljevati z največjo ali z omejeno hitrostjo; izvozni signali pa morajo predsignalizirati prvi prostorni signal v smeri vožnje vlaka, ki nima samostojnega predsignala, in dovoljevati vožnjo le, če je proga prosta do prvega prostornega signala ali uvoznega signala sosednjega prometnega mesta. Vsi predsignali in glavni signali morajo biti opremljeni s progovnim delom avtostop naprave.
4
·
(2) Odseki proge, na katerih je največja dovoljena progovna hitrost nad 100 km/h, morajo biti opremljeni z napravami za vzpostavljanje radijske zveze med vlakom in mestom, s katerega se centralno vodi promet.
4
·
(2) Odseki proge, na katerih je največja dovoljena progovna hitrost nad 100 km/h, morajo biti opremljeni z napravami za vzpostavljanje radijske zveze med vlakom in mestom, s katerega se centralno vodi promet.
5
·
(3) Na glavnih progah morajo biti vsi predsignali in glavni signali opremljeni s progovnim delom avtostop naprave.
5
·
(3) Na glavnih progah morajo biti vsi predsignali in glavni signali opremljeni s progovnim delom avtostop naprave.
1
−
(1) Železniški promet se organizira in opravlja v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
1
+
(1) Železniški promet se vodi in upravlja v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
2
−
(2) Minister določi način organizacije in opravljanja železniškega prometa, zavarovanje železniškega prometa pozimi, sestavo vlakov, način zaviranja vlakov, opremljenost vlakov z zavorami, osvetljevanje in ogrevanje vlakov in varnostne ukrepe za zaščito železniških delavcev ter druge pogoje za odvijanje železniškega prometa.
2
+
(2) Minister določi način vodenja in upravljanja železniškega prometa, zavarovanje železniškega prometa pozimi, sestavo vlakov, način zaviranja vlakov, opremljenost vlakov z zavorami, osvetljevanje in ogrevanje vlakov in varnostne ukrepe za zaščito železniških delavcev ter druge pogoje za odvijanje železniškega prometa.
1
·
(1) Vsa vlečna vozila, razen parnih lokomotiv, morajo imeti naslednjo opremo:
1
·
(1) Vsa vlečna vozila, razen parnih lokomotiv, morajo imeti naslednjo opremo:
2
·
a) avtostop napravo na progah, opremljenih z njo, razen lokomotiv, ki se uporabljajo samo za premik,
2
·
a) avtostop napravo na progah, opremljenih z njo, razen lokomotiv, ki se uporabljajo samo za premik,
3
·
b) naprave radijskih zvez, kadar vozijo po progi, opremljeni z njimi,
3
·
b) naprave radijskih zvez, kadar vozijo po progi, opremljeni z njimi,
4
·
c) budnik,
4
·
c) budnik,
5
−
d) napravo za ogrevanje,
5
+
d) napravo za ogrevanje v vozniških kabinah in prostorih za potnike,
6
·
e) napravo za klimatizacijo vozniških kabin,
6
·
e) napravo za klimatizacijo vozniških kabin,
7
·
f) napravo za dajanje zvočnih signalov,
7
·
f) napravo za dajanje zvočnih signalov,
8
−
g) luči za označevanje vozil,
8
+
g) luči za označevanje čela vozil oziroma vlaka,
9
·
h) registrirni merilnik hitrosti,
9
·
h) registrirni merilnik hitrosti,
10
·
i) gasilnike za začetno gašenje požarov,
10
·
i) gasilnike za začetno gašenje požarov,
11
·
j) pribor za prvo pomoč,
11
·
j) pribor za prvo pomoč,
12
−
k) vzvratna ogledala.
12
+
k) zunanja vzvratna ogledala ali naprave, s katerimi se doseže enak namen ali stranska okna oziroma lopute.
13
·
(2) Motorniki in motorne garniture morajo imeti poleg opreme iz prejšnjega odstavka tudi naslednjo opremo:
13
·
(2) Motorniki in motorne garniture morajo imeti poleg opreme iz prejšnjega odstavka tudi naslednjo opremo:
14
·
a) naprave za električno razsvetljavo,
14
·
a) naprave za električno razsvetljavo,
15
·
b) sanitarno-higienske naprave,
15
·
b) sanitarno-higienske naprave,
16
−
c) naprave za prehajanje iz vagona v vagon (razen pri motornikih).
16
+
c) naprave za prehajanje iz vagona v vagon (razen pri motornikih),
+
17
+
d) napravo za klimatizacijo prostorov za potnike.
17
·
(3) Motorna vozila za posebne namene morajo biti opremljena z napravami, naštetimi v točkah c) do k) prvega odstavka tega člena.
18
·
(3) Motorna vozila za posebne namene morajo biti opremljena z napravami, naštetimi v točkah c) do k) prvega odstavka tega člena.
+
19
+
(4) (črtan) .
+
20
+
(5) (črtan) .
1
·
Potniški vagoni morajo imeti naslednjo opremo:
1
·
Potniški vagoni morajo imeti naslednjo opremo:
2
·
a) naprave za ogrevanje,
2
·
a) naprave za ogrevanje,
3
·
b) naprave za električno razsvetljavo,
3
·
b) naprave za električno razsvetljavo,
4
·
c) sanitarno-higienske naprave,
4
·
c) sanitarno-higienske naprave,
5
·
d) gasilnike za začetno gašenje požarov,
5
·
d) gasilnike za začetno gašenje požarov,
6
−
e) naprave za prehajanje iz vagona v vagon (razen pri motornikih),
6
+
e) naprave za prehajanje iz vagona v vagon,
7
−
f) opremo in naprave, ki jih določajo mednarodni predpisi. X. IZVRŠILNI ŽELEZNIŠKI DELAVCI
7
+
f) opremo in naprave, ki jih določajo mednarodni predpisi,
+
8
+
g) napravo za klimatizacijo prostorov za potnike. X. IZVRŠILNI ŽELEZNIŠKI DELAVCI
8
·
1. Strokovno usposabljanje
9
·
1. Strokovno usposabljanje
1
−
(1) Izvršilni železniški delavci morajo imeti za dela, ki jih opravljajo v železniškem prometu, strokovni izpit in se morajo strokovno izpopolnjevati. Njihova strokovna usposobljenost se mora redno, če je potrebno, pa tudi izredno, preverjati z izpiti ali na drug ustrezen način.
1
+
(1) Izvršilni železniški delavci morajo biti za dela, ki jih bodo opravljali v železniškem prometu, strokovno usposobljeni in se morajo stalno strokovno izpopolnjevati. Njihova strokovna usposobljenost se mora redno in izredno preverjati z izpiti.
2
−
(2) Subjekte, ki izvajajo strokovno izpopolnjevanje in preverjanje strokovne usposobljenosti, ter subjekte, ki izvajajo strokovne izpite iz prejšnjega odstavka, na podlagi javnega razpisa z upravno odločbo določi minister. Ti subjekti morajo izpolnjevati vsaj naslednje pogoje:
2
+
(2) Strokovno usposabljanje vsebuje:
3
−
- imeti morajo ustrezne prostore;
3
+
- teoretično in praktično usposabljanje ter izpopolnjevanje za delovna mesta izvršilnih železniških delavcev in izvršilnih železniških delavcev na industrijskih tirih,
4
−
- imeti morajo ustrezno usposobljene kadre;
4
+
- teoretično in praktično usposabljanje ter izpopolnjevanje iz prejšnje alineje in usposabljanje iz vsebin splošnega strokovnega znanja za delovno mesto strojevodja in voznik progovnih vozil.
5
−
- imeti morajo ustrezne objekte in naprave, ki so potrebni za izvajanje strokovnega izpopolnjevanja in preverjanja usposobljenosti oziroma za izvajanje strokovnih izpitov.
5
+
(3) Usposabljanje iz vsebin splošnega strokovnega znanja, teoretično usposabljanje in teoretično izpopolnjevanje izvajajo subjekti usposabljanja, ki jih z upravno odločbo določi varnostni organ.
6
−
(3) Izredno preverjanje strokovne usposobljenosti se mora opraviti, če bi delavec zaradi nepoznavanja predpisov lahko ogrozil varnost železniškega prometa ali če ne izpolnjuje predpisanih obveznosti glede strokovnega izpopolnjevanja ob izdaji novih predpisov ali ob izdaji vsebinskih sprememb veljavnih predpisov.
6
+
(4) Preverjanje usposobljenosti iz vsebin splošnega strokovnega znanja in teoretične usposobljenosti izvajajo subjekti preverjanja, ki jih z upravno odločbo določi varnostni organ. O uspešno opravljenem preverjanju iz vsebin splošnega strokovnega znanja in teoretične usposobljenosti izda subjekt preverjanja potrdilo.
7
−
(4) Delodajalec ne sme dovoliti opravljanja dela izvršilnem železniškem delavcu, ki pri preverjanju znanja ni pokazal zadovoljive strokovne usposobljenosti ali čigar strokovna usposobljenost za to delo ni bila preverjena.
7
+
(5) Praktično usposabljanje in praktično izpopolnjevanje izvaja delodajalec, ki je upravljavec, prevoznik ali subjekt, ki zaposluje delavca na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca na industrijskih tirih. O uspešno opravljenem praktičnem usposabljanju in preverjanju praktične usposobljenosti delodajalec izda spričevalo.
+
8
+
(6) Preverjanje praktične usposobljenosti strojevodij in voznikov progovnih vozil, izvajajo ocenjevalci subjekta preverjanja.
+
9
+
(7) Ocenjevalce iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjujejo pogoje, določene s Sklepom Komisije 2011/765/EU z dne 22. novembra 2011 o merilih za priznavanje centrov za usposabljanje, ki usposabljajo strojevodje, merilih za priznavanje ocenjevalcev strojevodij in o merilih za organizacijo preverjanj v skladu z Direktivo 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 314 z dne 29. 11. 2011, str. 36), z upravno odločbo določi varnostni organ.
+
10
+
(8) Preverjanje praktične usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev, razen strojevodij in voznikov progovnih vozil, izvaja delodajalec, ki je upravljavec, prevoznik ali subjekt, ki zaposluje delavca na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca na industrijskih tirih.
+
11
+
(9) Redno preverjanje strokovne usposobljenosti delavcev na delovnih mestih izvršilnih železniških delavcev se mora izvajati najmanj vsaka tri leta, in sicer iz vsebin, zahtevanih za teoretično usposobljenost, poznavanja nacionalnih varnostnih predpisov, operativnih predpisov, znanja o infrastrukturi, tirnih vozilih, napravah in jezikovne usposobljenosti. Jezikovno usposobljenost se preverja samo pri tistih izvršilnih železniških delavcih, ki jim je jezik upravljavca tuj jezik in njihove naloge zahtevajo komuniciranje z upravljavcem v skladu z 8. točko Priloge VI Direktive 2007/59/ES.
+
12
+
(10) Izredno preverjanje strokovne usposobljenosti delavcev na delovnih mestih izvršilnih železniških delavcev se mora izvajati:
+
13
+
- po vsaki odsotnosti delavca z dela, ki traja več kot eno leto,
+
14
+
- če je delavec zaradi nepoznavanja predpisov kršil predpise ali bi lahko ogrozil varnost prometa; v primeru nepoznavanja predpisov se opravi izredno preverjanje v tistih delih, za katere se ugotovi, da jih izvršilni delavec ne obvladuje dovolj,
+
15
+
- če delavec ne izpolnjuje predpisanih obveznosti glede strokovnega izpopolnjevanja,
+
16
+
- ob izdaji novih predpisov ali ob vsebinskih spremembah veljavnih predpisov,
+
17
+
- ob uvajanju novega tipa varnostne naprave, novega tipa vozila ali novih naprav na progovnih odsekih ali delih odsekov.
+
18
+
(11) Delodajalec ne sme dovoliti opravljanja dela izvršilnemu železniškemu delavcu, ki pri preverjanju znanja ni pokazal zadovoljive strokovne usposobljenosti ali čigar strokovna usposobljenost za to delo ni preverjena.
+
19
+
(12) Subjekt usposabljanja in subjekt preverjanja iz tretjega in šestega odstavka ter delodajalec iz osmega odstavka tega člena morata zagotoviti ustrezne prostore in ustrezno usposobljene kadre;
+
20
+
(13) Minister podrobneje določi način, pogoje in roke za izvajanje strokovnega usposabljanja, strokovnega izpopolnjevanja in preverjanja strokovne usposobljenosti.
1
−
(1) Strokovni izpit za izvršilnega železniškega delavca sme opravljati oseba, ki je pred tem končala program strokovnega usposabljanja za določen poklic in uvajanja v praktično delo za določeno vrsto dela in se je pripravljala za opravljanje strokovnega izpita po programu, določenem za usposabljanje in uvajanje v to delo.
1
+
(1) Dovoljenje za strojevodjo je dokument, ki ga izda varnostni organ. Dovoljenja za strojevodjo, izdana v drugih državah članicah Evropske unije veljajo tudi v Republiki Sloveniji.
2
−
(2) Minister podrobneje določi pogoje za opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov, programe strokovnega usposabljanja, pogoje in način opravljanja strokovnega izpita, način strokovnega izpopolnjevanja ter pogoje in način preverjanja strokovne usposobljenosti.
2
+
(2) Vlogo za pridobitev dovoljenja za strojevodjo vloži prosilec ali delodajalec v njegovem imenu.
3
−
2. Pridobitev pravice upravljati železniško vozilo in voditi železniški promet
3
+
(3) Dovoljenje za strojevodjo se prosilcu izda, če izpolnjuje naslednje pogoje:
+
4
+
a) posebne zdravstvene pogoje,
+
5
+
b) je dopolnil 20 let,
+
6
+
c) je opravil preverjanje splošnega strokovnega znanja.
+
7
+
(4) Varnostni organ izda dovoljenje za strojevodjo najpozneje v enem mesecu od prejema popolne vloge.
+
8
+
(5) Varnostni organ vodi register izdanih dovoljenj za strojevodje, ki mora zajemati podatke iz Priloge I Odločbe Komisije EU št. 2010/17/ES, z dne 29. oktobra 2009 o sprejetju osnovnih parametrov registrov dovoljenj za strojevodje in dopolnilnih spričeval, predvidenih v Direktivi 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 8 z dne 13. 1. 2010, str. 17).
+
9
+
(6) Če imetnik dovoljenja za strojevodjo ne izpolnjuje katerega od zahtevanih pogojev, varnostni organ takšno dovoljenje začasno odvzame in določi rok za izpolnitev pogojev. Ob neizpolnitvi pogojev v postavljenem roku, varnostni organ dovoljenje za strojevodjo trajno odvzame.
+
10
+
(7) Minister podrobneje določi pogoje za ohranitev veljavnosti dovoljenja za strojevodje.
+
1
+
(1) Spričevalo je dokument, iz katerega je razvidna praktična usposobljenost izvršilnega železniškega delavca za posamezno delovno mesto, glede na kraj dela, vrsto naprave oziroma tirnega vozila.
+
2
+
(2) Spričevala so veljavna zgolj za tiste železniške infrastrukture in vozna sredstva, ki so v njih opredeljena.
+
3
+
(3) Spričevalo izda delodajalec, ki je upravljavec, prevoznik ali subjekt, ki zaposluje delavca na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca na industrijskih tirih ali na progah drugih železnic.
+
4
+
(4) Za izdajo in ohranitev veljavnosti spričevala mora izvršilni železniški delavec:
+
5
+
a) opravljati redna in izredna preverjanja strokovne usposobljenosti,
+
6
+
b) izpolnjevati posebne zdravstvene pogoje,
+
7
+
c) udeleževati se rednih in izrednih izpopolnjevanj,
+
8
+
d) opravljati preverjanja jezikovne usposobljenosti v primerih, določenih s tem zakonom,
+
9
+
e) ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu, ki mu je spričevalo izdal.
+
10
+
(5) Delodajalec začasno prekliče ali odvzame spričevalo, če delavec ne izpolnjuje kateregakoli od pogojev za ohranitev veljavnosti spričevala, navedenih v prejšnjem odstavku. Začasno se prekliče spričevalo, če izvršilni železniški delavec ne izpolnjuje več katerega od zahtevanih pogojev, vendar jih lahko v določenem roku zopet izpolni. Spričevalo se odvzame, če izvršilni železniški delavec pogojev ne more izpolniti zaradi zdravstvenih razlogov oziroma pogojev ne izpolni po poteku roka, določenega ob začasnem preklicu spričevala.
+
11
+
(6) Delodajalec mora za svoje izvršilne železniške delavce stalno preverjati veljavnost dovoljenj in spričeval.
+
12
+
(7) Delodajalec za izvršilne železniške delavce, ki pri njem izvajajo naloge izvršilnih železniških delavcev, vzpostavi in vodi stalno ažuriran register izdanih spričeval.
+
13
+
(8) Dostop do njegovih podatkov v registru se omogoči vsakemu izvršilnemu železniškemu delavcu, ki ima spričevalo, prek številke dovoljenja za dostop.
+
14
+
(9) Delodajalec mora nemudoma izdati novo spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatno teoretično strokovno usposobljenost ali dovoljenje oziroma dodatno praktično usposobljenost glede voznih sredstev ali železniške infrastrukture.
+
15
+
(10) Izvršilni železniški delavec ima pravico, da mu delodajalec izda overjeno kopijo spričevala in vseh dokumentov, ki dokazujejo njegovo usposobljenost.
+
16
+
(11) Na zahtevo izvršilnega železniškega delavca ali varnostnega organa države članice Evropske unije delodajalec izstavi kopijo podatkov iz registra.
+
17
+
(12) V registru spričeval se vodijo naslednji podatki:
+
18
+
- osebno ime in EMŠO imetnika,
+
19
+
- datum in kraj rojstva imetnika,
+
20
+
- stalno bivališče imetnika,
+
21
+
- datum izdaje spričevala in datum poteka veljavnosti spričevala ter številka spričevala,
+
22
+
- delovno mesto, za katero je imetnik spričevala usposobljen,
+
23
+
- ime in naslov prevoznika v železniškem prometu ali upravljavca železniške infrastrukture, za katerega je imetnik pooblaščen za vožnjo vlakov,
+
24
+
- kategorija vlakov, ki jih imetnik lahko upravlja,
+
25
+
- vrsta ali vrste voznega sredstva, ki jih imetnik lahko upravlja,
+
26
+
- infrastrukture, na katerih je imetnik pooblaščen za vožnjo,
+
27
+
- dodatne informacije ali omejitve,
+
28
+
- jezikovno znanje.
+
29
+
(13) Minister podrobneje določi pogoje za izdajo, ohranitev veljavnosti, dopolnjevanje spričevala in vodenje registra spričeval.
+
30
+
2. Pridobitev pravice dela na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca
1
−
Pravico upravljati železniško vozilo oziroma voditi železniški promet lahko pridobi, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
1
+
(1) Pravico do dela na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca lahko pridobi delavec, ki:
2
−
a) je duševno in telesno zmožen,
2
+
a) izpolnjuje posebne zdravstvene pogoje,
3
−
b) je dopolnil 21 let,
3
+
b) je dopolnil 18 let, razen za strojevodjo, voznika progovnih vozil in prometnika, za katere velja spodnja starostna meja 20 let,
4
−
c) je opravil ustrezen strokovni izpit.
4
+
c) ima veljavno spričevalo za delovno mesto izvršilnega železniškega delavca,
+
5
+
d) obvlada jezik upravljavca, če njegove naloge zahtevajo komuniciranje z upravljavcem železniške infrastrukture. Preverjanje obvladovanja slovenskega jezika se izvaja v skladu s točko 8. Priloge VI Direktive 2007/59/ES.
+
6
+
(2) Delavec, ki je razporejen na delovno mesto izvršilnega železniškega delavca, kjer upravlja vlečno vozilo na javni železniški infrastrukturi, mora poleg zahtev iz prejšnjega odstavka imeti še veljavno dovoljenje za strojevodjo. Med opravljanjem dela mora imeti dovoljenje za strojevodjo pri sebi.
5
·
3. Posebni zdravstveni in drugi pogoji
7
·
3. Posebni zdravstveni in drugi pogoji
1
−
(1) Za osebo, ki se usposablja za opravljanje določenih del izvršilnega železniškega delavca, mora biti pred začetkom usposabljanja ugotovljeno izpolnjevanje zahtevanih posebnih zdravstvenih pogojev.
1
+
(1) Za osebo, ki se usposablja za opravljanje določenih del izvršilnega železniškega delavca, mora biti pred začetkom usposabljanja ugotovljeno izpolnjevanje posebnih zdravstvenih pogojev.
2
−
(2) Izvršilni železniški delavec mora izpolnjevati predpisane posebne zdravstvene pogoje in biti duševno in telesno zmožen opravljati dela, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
2
+
(2) Izvršilni železniški delavec mora izpolnjevati posebne zdravstvene pogoje in biti telesno in duševno zmožen opravljati dela, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
3
−
(3) Izvršilni železniški delavec mora biti zdravstveno pregledan pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, za katero so predpisana strožja zdravstvena merila, ali pred šolanjem ali strokovnim usposabljanjem za to delovno mesto.
3
+
(3) Izvršilni železniški delavec mora opraviti zdravstveni pregled za preverjanje izpolnjevanja posebnih zdravstvenih pogojev pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, za katero so predpisana strožja zdravstvena merila, ali pred šolanjem ali strokovnim usposabljanjem za to delovno mesto.
4
−
(4) Zdravstvena sposobnost izvršilnega železniškega delavca se mora preverjati z rednimi in izrednimi zdravstvenimi pregledi.
4
+
(4) Telesna in duševna zmožnost izvršilnega železniškega delavca se mora preverjati z rednimi in izrednimi zdravstvenimi pregledi.
5
·
(5) Zdravstvene preglede in zdravstveno evidenco izvršilnih železniških delavcev opravlja in vodi pooblaščeni zdravstveni zavod, ki izpolnjuje predpisane pogoje ter ima pooblastilo ministra, pristojnega za zdravje, izdano na predlog ministra. Zdravstvene preglede opravlja zdravnik ali zdravnica (v nadaljnjem besedilu: zdravnik), specialist medicine dela, prometa in športa.
5
·
(5) Zdravstvene preglede in zdravstveno evidenco izvršilnih železniških delavcev opravlja in vodi pooblaščeni zdravstveni zavod, ki izpolnjuje predpisane pogoje ter ima pooblastilo ministra, pristojnega za zdravje, izdano na predlog ministra. Zdravstvene preglede opravlja zdravnik ali zdravnica (v nadaljnjem besedilu: zdravnik), specialist medicine dela, prometa in športa.
6
−
(6) Pooblaščeni zdravstveni zavod iz prejšnjega odstavka mora delodajalca obveščati o ugotovitvah glede zdravstvene sposobnosti izvršilnega železniškega delavca za opravljanje del, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
6
+
(6) Pooblaščeni zdravstveni zavod iz prejšnjega odstavka mora delodajalca obveščati o ugotovitvah glede telesne in duševne zmožnosti izvršilnega železniškega delavca za opravljanje del, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Za izvršilne železniške delavce mora na delovnih mestih strojevodja in voznik progovnih vozil pooblaščen zdravstveni zavod o ugotovitvah obveščati tudi varnostni organ.
7
−
(7) Pogoji ugotavljanja zdravstvenega stanja delavcev morajo biti določeni s predpisom, ki ga izda minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje. Predpis mora vsebovati določbe o posebnih zdravstvenih in psihofizičnih sposobnostih, ki jih mora izpolnjevati izvršilni železniški delavec, o rokih pregledov in druge pogoje.
7
+
(7) Posebne zdravstvene pogoje izvršilnih železniških delavcev, roke in način njihovega preverjanja podrobneje določi minister za zdravje v soglasju z ministrom.
1
·
(1) Na izredni zdravstveni pregled se napoti izvršilni železniški delavec:
1
·
(1) Na izredni zdravstveni pregled se napoti izvršilni železniški delavec:
2
·
- za katerega se utemeljeno sumi, da iz zdravstvenih razlogov ni več zmožen opravljati del, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi,
2
·
- za katerega se utemeljeno sumi, da iz zdravstvenih razlogov ni več zmožen opravljati del, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi,
3
−
- po nesreči, v kateri je bil udeležen ali huje poškodovan,
3
+
- po nesreči ali resni nesreči, v kateri je bil udeležen ali huje poškodovan,
4
−
- po več kot šest mesečni odsotnosti iz izvršilnega delovnega mesta.
4
+
- po več kot tridesetdnevni odsotnosti z izvršilnega delovnega mesta zaradi bolezni,
5
−
(2) Delavec iz prejšnjega odstavka se pošlje na izredni zdravstveni pregled na zahtevo delodajalca ali pristojnega inšpektorja oziroma inšpektorice (v nadaljnjem besedilu: inšpektor).
5
+
- v primeru suma na škodljivo rabo ali odvisnost od alkohola,
+
6
+
- v primeru suma na rabo, škodljivo rabo ali odvisnost od prepovedanih drog,
+
7
+
- v primeru suma na škodljivo rabo ali odvisnost od drugih psihoaktivnih snovi, vključno z zdravili, ali če se zdravi na način, ki lahko vpliva na varno opravljanje dela,
+
8
+
- če je podan sum na poklicno bolezen ali poklicno okvaro zdravja, ki vpliva na varno opravljanje dela v železniškem prometu,
+
9
+
- na zahtevo izvršilnega železniškega delavca, če se ta ne čuti zmožnega za varno opravljanje svojega dela.
+
10
+
(2) Delavca iz prejšnjega odstavka se pošlje na izredni zdravstveni pregled na zahtevo delodajalca ali pristojnega inšpektorja oziroma inšpektorice (v nadaljnjem besedilu: inšpektor).
1
·
(1) Izvršilni železniški delavec, ki upravlja vlečno vozilo ali motorno vozilo za posebne namene, sme v eni izmeni voziti vlečno vozilo ali motorno vozilo za posebne namene največ 10 ur.
1
·
(1) Izvršilni železniški delavec, ki upravlja vlečno vozilo ali motorno vozilo za posebne namene, sme v eni izmeni voziti vlečno vozilo ali motorno vozilo za posebne namene največ 10 ur.
2
−
(2) Neprekinjena vožnja sme trajati največ 4 ure.
2
+
(2) Neprekinjena vožnja sme trajati največ pet ur.
3
·
(3) Postanki, krajši od 10 minut, se štejejo v čas trajanja neprekinjene vožnje.
3
·
(3) Postanki, krajši od 10 minut, se štejejo v čas trajanja neprekinjene vožnje.
4
·
5. Odmori in počitki
4
·
5. Odmori in počitki
1
−
Delodajalec mora izvršilnim železniškim delavcem določiti odmor med delom in zagotoviti njegovo izrabo v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in kolektivno pogodbo. Delodajalec lahko določi odmor med delovnim časom le v enkratnem trajanju razen v primerih, ko je treba zaradi tehnološkega procesa dela ali dolžine trajanja izmene določiti odmor v dveh delih, pri čemer en del ne sme biti krajši od 30 minut.
1
+
Izvršilni železniški delavci imajo pravico do odmora med delovnim časom v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
1
−
(1) Izvršilnemu železniškemu delavcu se začasno prepove opravljanje dela:
1
+
(1) Pooblaščeni delavec delodajalca ali inšpektor izvršilnemu železniškemu delavcu začasno prepove opravljanje dela:
2
−
- če po izvidu in mnenju ustrezne zdravstvene organizacije duševno ali telesno ni zmožen opravljati dela - dokler traja ta nezmožnost;
2
+
- če se mu odredi izredno preverjanje strokovne usposobljenosti,
3
−
- če ne gre na zdravstveni pregled, na katerega je poslan - dokler ne opravi tega pregleda;
3
+
- če pri preverjanju strokovne usposobljenosti ne pokaže ustreznega znanja za opravljanje dela,
4
−
- če pri preverjanju strokovne usposobljenosti ne pokaže ustreznega znanja za opravljanje dela - dokler ne pokaže ustreznega strokovnega znanja;
4
+
- če ne gre na strokovno preverjanje, na katero je poslan,
5
−
- če ne gre za strokovno preverjanje, na katero je poslan - dokler ne opravi tega preverjanja.
5
+
- če se mu odredi izredni zdravstveni pregled,
6
−
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena izreče začasno prepoved opravljanja dela pooblaščeni delavec upravljavca ali prevoznika, s katerim je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
6
+
- če po izvidu in mnenju pooblaščenega zdravstvenega zavoda duševno ali telesno ni zmožen opravljati dela ali ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev,
7
−
(3) Izvršilni železniški delavec, ki mu je bilo na podlagi prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena začasno prepovedano opravljanje dela, povezanega z varnostjo železniškega prometa, ne sme opravljati teh del, dokler traja prepoved, mora pa opravljati delo, odrejeno z odločbo delodajalca.
7
+
- če ne gre na zdravstveni pregled, na katerega je poslan,
+
8
+
- če je delavec pri svojem delu huje kršil predpise, kar bi lahko ali je povzročilo izredni dogodek oziroma ogrozilo varnost prometa.
+
9
+
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka se delavcu prepove opravljati delo vse dotlej, dokler se s preverjanjem strokovne usposobljenosti oziroma z zdravstvenim pregledom ne ugotovi, da je zmožen za opravljanje svojega dela.
+
10
+
(3) Izvršilni železniški delavec, ki mu je bilo začasno prepovedano opravljanje dela, povezanega z varnostjo železniškega prometa, ne sme opravljati teh del, dokler traja prepoved, mora pa opravljati delo, odrejeno z odločbo delodajalca.
1
−
(1) Inšpektor oziroma pooblaščeni delavec upravljavca ali prevoznika na kraju samem začasno prepove delo izvršilnemu železniškemu delavcu:
1
+
(1) Pooblaščeni delavec delodajalca oziroma inšpektor na kraju samem začasno prepove delo izvršilnemu železniškemu delavcu, če ugotovi:
2
−
- če ugotovi, da opravlja delo ali da poskuša opravljati delo, očitno pa je v takem duševnem ali telesnem stanju (utrujenost, bolezen, vpliv zdravil, mamil ali drugih opojnih sredstev), da ni zmožen varno opravljati svojih del in nalog;
2
+
- da opravlja delo ali da poskuša opravljati delo, očitno pa je v takem duševnem ali telesnem stanju (utrujenost, bolezen, vpliv zdravil, mamil ali drugih opojnih sredstev), da ni zmožen varno opravljati svojih del in nalog,
3
−
- če ugotovi, da opravlja delo dlje od dovoljenega trajanja delovnega časa v eni izmeni;
3
+
- da opravlja delo dlje od dovoljenega trajanja delovnega časa v eni izmeni,
4
−
- če ugotovi, da je bil v dnevu, ko se opravlja pregled ali nadzor, udeležen v nesreči ali resni nesreči v železniškem prometu.
4
+
- da upravlja vlečno vozilo ali motorno vozilo za posebne namene dlje od dovoljenega časa,
5
−
(2) Izvršilnemu železniškemu delavcu izda inšpektor oziroma pooblaščeni delavec upravljavca ali prevoznika odločbo o začasni prepovedi opravljanja dela skladno z razlogi iz prejšnjega odstavka in v njej navede čas trajanja prepovedi opravljanja del.
5
+
- da neprekinjeno vozi vlečno vozilo ali motorno vozilo za posebne namene dlje od dovoljenega časa,
+
6
+
- da njegov dnevni počitek med zaporednima izmenama ni trajal predpisan čas,
+
7
+
- da je bil v izmeni, ki jo opravlja, udeležen v nesreči ali resni nesreči v železniškem prometu,
+
8
+
- da je bil v izmeni, ki jo opravlja, udeležen v incidentu, ki bi v podobnih okoliščinah lahko povzročil nesrečo ali resno nesrečo.
+
9
+
(2) Izvršilnemu železniškemu delavcu izda inšpektor oziroma pooblaščeni delavec delodajalca skladno z razlogi iz prejšnjega odstavka odločbo o začasni prepovedi opravljanja dela in v njej navede čas trajanja prepovedi opravljanja del, ki ga določi glede na ukrepe, ki jih je po ugotovitvi primerov iz prejšnjega odstavka potrebno izvesti (izredno preverjanje strokovne usposobljenosti, izredni zdravstveni pregled ipd.).
1
−
XI. NOTRANJI RED
−
1
·
Zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa je prepovedano:
1
·
Zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa je prepovedano:
2
−
1. pokvariti ali poškodovati progo, železniško tirno vozilo ali opremo vozila;
2
+
1. pokvariti ali poškodovati progo ali naprave na njej, železniško tirno vozilo ali opremo vozila;
3
·
2. metati ali polagati kakršne koli predmete na progo ali metati kakršne koli predmete na železniško vozilo ali z njega;
3
·
2. metati ali polagati kakršne koli predmete na progo ali metati kakršne koli predmete na železniško vozilo ali z njega;
4
·
3. neupravičeno odpirati zapornice na nivojskem prehodu, kar koli dajati ali obešati na zapornice ali polzapornice ali prometno signalizacijo na nivojskem prehodu ali kakor koli drugače ovirati njihovo normalno delovanje;
4
·
3. neupravičeno odpirati zapornice na nivojskem prehodu, kar koli dajati ali obešati na zapornice ali polzapornice ali prometno signalizacijo na nivojskem prehodu ali kakor koli drugače ovirati njihovo normalno delovanje;
5
·
4. v bližini nivojskega prehoda ceste z železniško progo saditi drevje ali drugo visoko rastlinje ali opravljati dela, ki zmanjšujejo, preprečujejo ali kakor koli drugače ovirajo preglednost železniške proge;
5
·
4. v bližini nivojskega prehoda ceste z železniško progo saditi drevje ali drugo visoko rastlinje ali opravljati dela, ki zmanjšujejo, preprečujejo ali kakor koli drugače ovirajo preglednost železniške proge;
6
·
5. neupravičeno odstraniti začasno varovalno napravo, s katero je zavarovan železniški promet;
6
·
5. neupravičeno odstraniti začasno varovalno napravo, s katero je zavarovan železniški promet;
7
·
6. prinašati v potniške vagone in prostore, v katerih se zadržujejo potniki, ter v prostore za prtljago in pošiljke snovi ali predmete, ki bi utegnili ogroziti varnost potnikov in drugih oseb v prometu ali jim prizadeti škodo;
7
·
6. prinašati v potniške vagone in prostore, v katerih se zadržujejo potniki, ter v prostore za prtljago in pošiljke snovi ali predmete, ki bi utegnili ogroziti varnost potnikov in drugih oseb v prometu ali jim prizadeti škodo;
8
·
7. neupravičeno sprožiti zaviranje v sili;
8
·
7. neupravičeno sprožiti zaviranje v sili;
9
·
8. ovirati sprevodnika ali drugega izvršilnega železniškega delavca pri delu (kot npr. z izogibanjem plačilu ali kontroli vozovnice in podobno);
9
·
8. ovirati sprevodnika ali drugega izvršilnega železniškega delavca pri delu (kot npr. z izogibanjem plačilu ali kontroli vozovnice in podobno);
10
−
9. povzročiti s svojim neprimernim vedenjem zamudo vlaka;
10
+
9. povzročiti s svojim neprimernim vedenjem ali ravnanjem zamudo vlaka;
11
·
10. poškodovati ali odtujiti naprave ali dele naprav, ki so v neposredni ali posredni povezavi z izvajanjem železniškega prometa in katerih poškodba ali odtujitev bi imela neposreden ali posreden vpliv na varnost železniškega prometa.
11
·
10. poškodovati ali odtujiti naprave ali dele naprav, ki so v neposredni ali posredni povezavi z izvajanjem železniškega prometa in katerih poškodba ali odtujitev bi imela neposreden ali posreden vpliv na varnost železniškega prometa.
1
·
(1) Dostop potnikov, drugih oseb in cestnih ali drugih vozil na železniško območje in gibanje na njem sta dovoljena le na določenih mestih v skladu s predpisom iz prvega odstavka 92. člena.
1
·
(1) Dostop potnikov, drugih oseb in cestnih ali drugih vozil na železniško območje in gibanje na njem sta dovoljena le na določenih mestih v skladu s predpisom iz prvega odstavka 92. člena.
2
−
(2) Osebe, ki opravljajo določena dela na železniškem območju, razen izvršilnih železniških delavcev in delavcev, ki jih varujejo in/ali vodijo izvršilni železniški delavci, morajo za to dobiti pisno dovoljenje upravljavca. Pisnega dovoljenja ne potrebujejo preiskovalci preiskovalnega organa, pristojni inšpektorji, pooblaščeni delavci varnostnega organa in pooblaščeni delavci ministrstva za notranje zadeve, če morajo službeno opraviti posamezno uradno dejanje ali vstopiti na železniško območje in se po njem gibati tudi na krajih, ki niso za to določeni.
2
+
(2) Osebe, ki opravljajo določena dela na železniškem območju, morajo za to dobiti pisno dovoljenje upravljavca. Dovoljenje mora pridobiti njihov delodajalec. Dovoljenja ne potrebujejo:
+
3
+
- izvršilni železniški delavci in delavci upravljavca ali prevoznika, navedeni v njunem sistemu varnega upravljanja, ki so za gibanje na železniškem območju usposobljeni;
+
4
+
- delavci, ki jih delavci iz prejšnje alineje varujejo oziroma vodijo;
+
5
+
- preiskovalci preiskovalnega organa;
+
6
+
- pristojni inšpektorji;
+
7
+
- pooblaščeni delavci varnostnega organa;
+
8
+
- pooblaščeni delavci organa za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo;
+
9
+
- pooblaščeni delavci ministrstva za notranje zadeve, če morajo službeno opraviti posamezno uradno dejanje ali vstopiti na železniško območje in se po njem gibati tudi na krajih, ki niso za to določeni.
3
·
(3) Osebe, ki niso izvršilni železniški delavci in se gibljejo na železniškem območju, morajo upoštevati omejitve, prepovedi, ukaze in opozorila, ki so postavljena na vidnih mestih ali jih dajejo izvršilni železniški delavci.
10
·
(3) Osebe, ki niso izvršilni železniški delavci in se gibljejo na železniškem območju, morajo upoštevati omejitve, prepovedi, ukaze in opozorila, ki so postavljena na vidnih mestih ali jih dajejo izvršilni železniški delavci.
1
·
(1) Za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje industrijskih tirov in prog drugih železnic veljajo splošni predpisi o graditvi objektov ob upoštevanju določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
1
·
(1) Za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje industrijskih tirov in prog drugih železnic veljajo splošni predpisi o graditvi objektov ob upoštevanju določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
2
·
(2) Pogoji, ki veljajo za zagotavljanje varnosti v železniškem prometu, se smiselno upoštevajo tudi za industrijske tire in proge drugih železnic.
2
·
(2) Pogoji, ki veljajo za zagotavljanje varnosti v železniškem prometu, se smiselno upoštevajo tudi za industrijske tire in proge drugih železnic.
+
3
+
(3) Če se na obstoječem industrijskem tiru spreminjajo kategorije tira oziroma geometrijski potek tirov v območju progovnega pasu industrijskega tira, se lahko navedeno izvede na podlagi vsaj izvedbenega načrta s soglasjem o spremembi industrijskega tira, ki ga izda upravljavec javne železniške infrastrukture.
1
−
(1) Za industrijske tire, ki niso priključeni na javno železniško infrastrukturo, in za proge drugih železnic lahko minister ob upoštevanju varnosti železniškega prometa določi drugačne pogoje od pogojev, predpisanih s tem zakonom.
1
+
(1) Za industrijske tire in za proge drugih železnic lahko minister ob upoštevanju varnosti železniškega prometa določi drugačne pogoje od pogojev, predpisanih s tem zakonom.
2
·
(2) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za tirna vozila, če se uporabljajo izključno na industrijskem tiru ali progi druge železnice.
2
·
(2) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za tirna vozila, če se uporabljajo izključno na industrijskem tiru ali progi druge železnice.
1
−
Ob industrijskem tiru in progah drugih železnic je 80 m širok varovalni pas, merjeno od osi skrajnih tirov.
1
+
Če s predpisom ministra iz prejšnjega člena ni določeno drugače, je ob industrijskih tirih in progah drugih železnic progovni pas širok 4,5 m od osi skrajnih tirov, varovalni progovni pas pa 50 m od meje progovnega pasu na obeh straneh proge. Določbe 45. in 46. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za progovni in varovalni progovni pas ob industrijskem tiru in progah drugih železnic.
1
−
(1) Industrijski tir in proga druge železnice morata imeti poslovni red. Poslovni red sprejme lastnik industrijskega tira oziroma druge železnice. Če je industrijski tir priključen na javno železniško infrastrukturo, mora k poslovnemu redu dati soglasje upravljavec.
1
+
(1) Industrijski tir in proga druge železnice morata imeti poslovni red. Poslovni red sprejme lastnik industrijskega tira oziroma druge železnice. Če tirna vozila prehajajo iz industrijskega tira na javno železniško infrastrukturo in obratno, mora k poslovnemu redu dati soglasje upravljavec.
2
·
(2) Poslovni red določa tehnološki proces dela na industrijskem tiru ali progi druge železnice, največjo hitrost vlakov, posebne zdravstvene pogoje in potrebno strokovno usposobljenost izvršilnih delavcev, ki vzdržujejo in delajo na industrijskem tiru ali progi druge železnice, ter način ugotavljanja in preverjanja teh pogojev ter usposobljenosti v skladu z enotnimi merili, ki so predpisani za izvršilne železniške delavce. XIII. INŠPEKCIJSKI NADZOR
2
·
(2) Poslovni red določa tehnološki proces dela na industrijskem tiru ali progi druge železnice, največjo hitrost vlakov, posebne zdravstvene pogoje in potrebno strokovno usposobljenost izvršilnih delavcev, ki vzdržujejo in delajo na industrijskem tiru ali progi druge železnice, ter način ugotavljanja in preverjanja teh pogojev ter usposobljenosti v skladu z enotnimi merili, ki so predpisani za izvršilne železniške delavce. XIII. INŠPEKCIJSKI NADZOR
1
−
(1) Z globo od 4000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1
+
(1) Z globo od 4.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
2
−
1. gradi oziroma vzdržuje železniške podsisteme v nasprotju s TSI oziroma drugimi predpisi, ki se uporabljajo za gradnjo ali vzdrževanje železniških podsistemov (prvi odstavek 9. člena, 37. in 38. člen);
2
+
1. gradi oziroma vzdržuje železniške podsisteme v nasprotju s TSI oziroma drugimi predpisi, ki se uporabljajo za gradnjo ali vzdrževanje železniških podsistemov (prvi odstavek 9. člena, 37., 37.a in 38. člen);
3
−
2. ne pošlje opisa projekta varnostnemu organu (tretji odstavek 16. člena);
3
+
2. vgrajuje proizvode v nasprotju s petim, šestim in sedmim odstavkom 11. člena;
4
−
3. vključi v obratovanje železniški podsistem, ki nima izdanega uporabnega oziroma obratovalnega dovoljenja (prvi odstavek 16. člena);
4
+
3. ne pošlje opisa projekta oziroma izvedbenega načrta varnostnemu organu (četrti in peti odstavek 16. člena); 3.a podsistem ali del podsistema vključi v obratovanje brez izjave o verifikaciji po nacionalnih predpisih (šesti odstavek 16. člena);
5
−
4. ne zagotovi sistema varnega upravljanja v skladu z 27. členom;
5
+
4. vključi v obratovanje železniški podsistem, ki nima izdanega obratovalnega dovoljenja (prvi odstavek 16. člena);
6
−
5. kot upravljavec ali prevoznik ne razišče vzrokov ali ne vodi evidence o nesrečah, resnih nesrečah in incidentih v železniškem prometu v skladu s 34. členom;
6
+
5. vključi v obratovanje tirno vozilo brez obratovalnega dovoljenja (prvi odstavek 17. člena);
7
−
6. prometna mesta opremi z opremo in signali v nasprotju s 60. členom;
7
+
6. tirno vozilo nima dodatnega obratovalnega dovoljenja ali prvega obratovalnega dovoljenja za tirna vozila, ki niso skladna s TSI (prvi odstavek 17.b in 17.c člena);
8
−
7. s signali ne označi začasne nevarnosti ali če teh signalov ne odstrani takoj, ko ni več razlogov, zaradi katerih so bili postavljeni (61. člen);
8
+
7. ne zagotovi sistema varnega upravljanja v skladu z 27. členom;
9
−
8. sestavi vlak in razporedi železniška vozila v vlaku tako, da nista zagotovljena učinkovito zaviranje in varna vožnja na določeni vlakovni poti ali če v vlak uvrsti vozilo, ki ne ustreza določbam zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov (62. člen);
9
+
8. kot upravljavec ali prevoznik ne razišče vzrokov ali ne vodi evidence o nesrečah, resnih nesrečah in incidentih v železniškem prometu v skladu s 34. členom;
10
−
9. vlaka med vožnjo po progi ne zasede s predpisanim številom izvršilnih železniških delavcev, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo in so strokovno usposobljeni, odvisno od vrste, dolžine vlaka, vrste vlečnega vozila ter opremljenosti proge in železniških vozil s signalnovarnostnimi in telekomunikacijski napravami (64. člen).
10
+
9. prometna mesta opremi z opremo in signali v nasprotju s 60. členom;
11
−
(2) Z globo od 600 do 1500 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
11
+
10. s signali ne označi začasne nevarnosti ali če teh signalov ne odstrani takoj, ko ni več razlogov, zaradi katerih so bili postavljeni (61. člen);
+
12
+
11. sestavi vlak in razporedi železniška vozila v vlaku tako, da nista zagotovljena učinkovito zaviranje in varna vožnja na določeni vlakovni poti ali če v vlak uvrsti vozilo, ki ne ustreza določbam zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov (62. člen);
+
13
+
12. vlaka med vožnjo po progi ne zasede s predpisanim številom izvršilnih železniških delavcev, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo in so strokovno usposobljeni, odvisno od vrste, dolžine vlaka, vrste vlečnega vozila ter opremljenosti proge in železniških vozil s signalnovarnostnimi in telekomunikacijski napravami (64. člen).
+
14
+
(2) Z globo od 600 do 1.500 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
1
·
(1) Z globo od 3.000 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1
·
(1) Z globo od 3.000 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
2
·
1. ne vodi registra železniške infrastrukture v skladu z 18.a členom;
2
·
1. ne vodi registra železniške infrastrukture v skladu z 18.a členom;
3
·
2. preiskovalnemu organu ne omogoči opravljanja njegovih nalog v skladu z 29. členom;
3
·
2. preiskovalnemu organu ne omogoči opravljanja njegovih nalog v skladu z 29. členom;
4
·
3. kot upravljavec ali prevoznik ne obvesti pristojnega inšpekcijskega organa o nesrečah in resnih nesrečah, v katerih so bile poškodovane osebe ali je nastala velika škoda, ter o nesrečah in resnih nesrečah, ki imajo znake kaznivega dejanja, v skladu s prvim odstavkom 35. člena;
4
·
3. kot upravljavec ali prevoznik ne obvesti pristojnega inšpekcijskega organa o nesrečah in resnih nesrečah, v katerih so bile poškodovane osebe ali je nastala velika škoda, ter o nesrečah in resnih nesrečah, ki imajo znake kaznivega dejanja, v skladu s prvim odstavkom 35. člena;
5
·
4. ne obvesti preiskovalnega organa o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v skladu z drugim odstavkom 35. člena;
5
·
4. ne obvesti preiskovalnega organa o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v skladu z drugim odstavkom 35. člena;
6
·
5. ne vzdržuje in občasno ne pregleduje železniških podsistemov tako, da brezhibno delujejo ter zagotavljajo varnost železniškega prometa (prvi odstavek 37. člena);
6
·
5. ne vzdržuje in občasno ne pregleduje železniških podsistemov tako, da brezhibno delujejo ter zagotavljajo varnost železniškega prometa (prvi odstavek 37. člena);
7
·
6. se obnove, nadgradnje ali gradnje, ki se izvajajo po postopku vzdrževalnih del v javno korist, ne izvajajo na podlagi izdelane projektne dokumentacije, izvedbenega načrta ali tehnične dokumentacije (prvi odstavek 37.a člena);
7
·
6. se obnove, nadgradnje ali gradnje, ki se izvajajo po postopku vzdrževalnih del v javno korist, ne izvajajo na podlagi izdelane projektne dokumentacije, izvedbenega načrta ali tehnične dokumentacije (prvi odstavek 37.a člena);
8
·
7. pred začetkom del na progi ne zavaruje delovišča na predpisani način in med trajanjem del ne stori, kar je potrebno za varen železniški promet in varnost delavcev, ali po končanih delih s proge ne odstrani ostankov materiala, delovnih sredstev, signalov in drugih predmetov, postavljenih pri opravljanju del, ter nameščene opreme in naprav, ki zagotavljajo varen železniški promet (39. člen);
8
·
7. pred začetkom del na progi ne zavaruje delovišča na predpisani način in med trajanjem del ne stori, kar je potrebno za varen železniški promet in varnost delavcev, ali po končanih delih s proge ne odstrani ostankov materiala, delovnih sredstev, signalov in drugih predmetov, postavljenih pri opravljanju del, ter nameščene opreme in naprav, ki zagotavljajo varen železniški promet (39. člen);
9
·
8. v progovnem pasu opravlja dela ali gradi objekte, naprave ali napeljave v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 45. člena ter 98. členom;
9
·
8. v progovnem pasu opravlja dela ali gradi objekte, naprave ali napeljave v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 45. člena ter 98. členom;
10
·
9. v varovalnem progovnem pasu brez predhodnega soglasja upravljavca gradi objekte ali postavlja napeljave in naprave ali sadi drevje (drugi odstavek 46. člena in 98. člen);
10
·
9. v varovalnem progovnem pasu brez predhodnega soglasja upravljavca gradi objekte ali postavlja napeljave in naprave ali sadi drevje (drugi odstavek 46. člena in 98. člen);
11
·
10. v varovalnem progovnem pasu opravlja dela v nasprotju s tretjim odstavkom 46. člena in 98. členom;
11
·
10. v varovalnem progovnem pasu opravlja dela v nasprotju s tretjim odstavkom 46. člena in 98. členom;
12
·
11. v varovalnem progovnem pasu brez soglasja gradi objekte ali postavlja naprave na oddaljenosti, ki je manjša od predpisane (četrti odstavek 46. člena in 98. člen);
12
·
11. v varovalnem progovnem pasu brez soglasja gradi objekte ali postavlja naprave na oddaljenosti, ki je manjša od predpisane (četrti odstavek 46. člena in 98. člen);
13
·
12. kot upravljavec brez odlašanja ne obvesti inšpekcije, pristojne za železniški promet, o vseh posegih v progovni ali varovalni progovni pas, ki niso v skladu s pogoji iz 45. oziroma 46. člena in 98. člena;
13
·
12. kot upravljavec brez odlašanja ne obvesti inšpekcije, pristojne za železniški promet, o vseh posegih v progovni ali varovalni progovni pas, ki niso v skladu s pogoji iz 45. oziroma 46. člena in 98. člena;
14
·
13. opravi izredni prevoz čez nivojski prehod brez soglasja upravljavca (prvi odstavek 53. člena);
14
·
13. opravi izredni prevoz čez nivojski prehod brez soglasja upravljavca (prvi odstavek 53. člena);
15
·
14. prostorov in mest za sprejemanje, zadrževanje in odpravljanje potnikov, prtljage in pošiljk v železniškem prometu ne uredi tako, da zagotavljajo varnost potnikov in drugih oseb in cestnih vozil (drugi odstavek 54. člena);
15
·
14. prostorov in mest za sprejemanje, zadrževanje in odpravljanje potnikov, prtljage in pošiljk v železniškem prometu ne uredi tako, da zagotavljajo varnost potnikov in drugih oseb in cestnih vozil (drugi odstavek 54. člena);
16
·
15. pozimi železniškega prometa ne opravlja v skladu z določbami predpisa o ukrepih za zavarovanje železniškega prometa pozimi (drugi odstavek 66. člena);
16
·
15. pozimi železniškega prometa ne opravlja v skladu z določbami predpisa o ukrepih za zavarovanje železniškega prometa pozimi (drugi odstavek 66. člena);
17
·
16. vozila, s katerimi se opravlja prevoz presegajo nakladalni profil, mejne nakladalne mase, predpisane kode proge ter dovoljene osne in dolžinske obremenitve (prvi odstavek 68. člena);
17
·
16. vozila, s katerimi se opravlja prevoz presegajo nakladalni profil, mejne nakladalne mase, predpisane kode proge ter dovoljene osne in dolžinske obremenitve (prvi odstavek 68. člena);
18
·
17. opravi izredni prevoz brez dovoljenja upravljavca (68. člen);
18
·
17. opravi izredni prevoz brez dovoljenja upravljavca (68. člen);
19
·
18. na železniških vozilih z odprtim kuriščem, ki vozijo po progah na požarno ogroženem območju, ne izvaja protipožarnih ukrepov (drugi odstavek 69. člena);
19
·
18. na železniških vozilih z odprtim kuriščem, ki vozijo po progah na požarno ogroženem območju, ne izvaja protipožarnih ukrepov (drugi odstavek 69. člena);
20
·
19. izvaja usposabljanje ali preverjanje strokovne usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev, ne da bi jih za to delo imenoval varnostni organ (tretji in četrti odstavek 74. člena);
20
·
19. izvaja usposabljanje ali preverjanje strokovne usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev, ne da bi jih za to delo imenoval varnostni organ (tretji in četrti odstavek 74. člena);
21
−
20. izvršilni železniški delavec upravlja vlečno vozilo ali motorno vozilo za posebne namene v eni izmeni več kot 10 ur ali če traja neprekinjena vožnja vlečnega vozila več kot 4 ure (84. člen);
21
+
20. izvršilni železniški delavec upravlja vlečno vozilo ali motorno vozilo za posebne namene v eni izmeni več kot 10 ur ali če traja neprekinjena vožnja vlečnega vozila več kot pet ur (84. člen);
22
·
21. dnevni počitek izvršilnega železniškega delavca ni v skladu s 86. členom;
22
·
21. dnevni počitek izvršilnega železniškega delavca ni v skladu s 86. členom;
23
·
22. ne organizira notranjega nadzora v skladu z 88. členom.
23
·
22. ne organizira notranjega nadzora v skladu z 88. členom.
24
·
(2) Z globo od 500 do 1.200 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
24
·
(2) Z globo od 500 do 1.200 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
1
−
(1) Z globo od 2000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1
+
(1) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
2
−
1. kot priglašeni organ najmanj enkrat letno javno ne objavi informacij, določenih v petem odstavku 20. člena;
2
+
1. kot priglašeni organ najmanj enkrat letno javno ne objavi informacij, določenih v petem odstavku 20. člena; 1.a kot imenovani organ najmanj enkrat letno javno ne objavi informacij, določenih v petem odstavku 20.a člena tega zakona;
3
−
2. varnostnemu organu pravočasno ne predloži letnega varnostnega poročila za prejšnje koledarsko leto (drugi odstavek 24. člen);
3
+
2. varnostnemu organu pravočasno ne predloži letnega varnostnega poročila za prejšnje koledarsko leto (tretji odstavek 24. člen);
4
·
3. ne vodi evidence o vlakovnem osebju, sestavi, zaviranju in gibanju ter dogodkih, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na vozni red vlaka ali varnost železniškega prometa (65. člen);
4
·
3. ne vodi evidence o vlakovnem osebju, sestavi, zaviranju in gibanju ter dogodkih, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na vozni red vlaka ali varnost železniškega prometa (65. člen);
5
·
4. ogreva in osvetljuje vlak v nasprotju s predpisom iz drugega odstavka 66. člena;
5
·
4. ogreva in osvetljuje vlak v nasprotju s predpisom iz drugega odstavka 66. člena;
6
·
5. na običajen način javno ne objavi voznega reda najmanj 15 dni pred začetkom njegove veljavnosti ali se ne ravna po voznem redu (67. člen);
6
·
5. na običajen način javno ne objavi voznega reda najmanj 15 dni pred začetkom njegove veljavnosti ali se ne ravna po voznem redu (67. člen);
7
−
6. vlečnih vozil, razen parnih lokomotiv, ne opremi s predpisano opremo (71. člen);
7
+
6. vlečnih vozil, razen parnih lokomotiv, ne opremi s predpisanimi napravami (71. člen);
8
·
7. potniškega vagona ne opremi s predpisano opremo (72. člen);
8
·
7. potniškega vagona ne opremi s predpisano opremo (72. člen);
9
−
8. ne poskrbi za izredno preverjanje strokovne usposobljenosti v primerih, ki jih določa tretji odstavek 74. člena;
9
+
8. ne poskrbi za izredno preverjanje strokovne usposobljenosti v primerih, ki jih določa deseti odstavek 74. člena;
10
−
9. dovoli opravljanje del izvršilnemu železniškemu delavcu, ki ni uspešno opravil preverjanja strokovne usposobljenosti ali čigar strokovna usposobljenost ni preverjena (četrti odstavek 74. člena);
10
+
9. dovoli opravljanje del izvršilnemu železniškemu delavcu, ki ni uspešno opravil preverjanja strokovne usposobljenosti ali čigar strokovna usposobljenost ni preverjena (enajsti odstavek 74. člena);
11
−
10. ne napoti izvršilnih železniških delavcev na redne zdravstvene preglede v predpisanih rokih (78. člen);
11
+
10. delodajalec ne preverja veljavnosti potrdil, dovoljenj in spričeval ali ne vodi ali stalno ne ažurira registra izdanih spričeval (šesti in sedmi odstavek 75.a člena);
12
−
11. ne napoti na izredni zdravstveni pregled izvršilnega železniškega delavca, za katerega se utemeljeno sumi, da iz zdravstvenih razlogov ni več zmožen opravljati del, za katera ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, po nesreči, v kateri je bil udeležen ali huje poškodovan, ter po več kot šest mesecev trajajoči odsotnosti (79. člen);
12
+
11. ne napoti izvršilnih železniških delavcev na redne zdravstvene preglede v predpisanih rokih (78. člen);
13
−
12. izvršilnemu železniškemu delavcu dovoli delati kljub temu, da ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev, predpisanih za delo, na katerega je razporejen, ali dokler ne opravi zdravstvenega pregleda, na katerega je bil napoten (80. člen);
13
+
12. ne napoti na izredni zdravstveni pregled izvršilnega železniškega delavca, pa so podani razlogi iz prvega odstavka 79. člena tega zakona;
14
−
13. dovoli opravljanje dela v železniškem prometu izvršilnemu železniškemu delavcu, ki duševno ali telesno ni zmožen opravljati svojega dela (četrti odstavek 81. člena);
14
+
13. izvršilnemu železniškemu delavcu dovoli delati kljub temu, da ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev, predpisanih za delo, na katerega je razporejen, ali dokler ne opravi zdravstvenega pregleda, na katerega je bil napoten (80. člen);
15
−
14. ne organizira in ne preverja duševne in telesne zmožnosti izvršilnih železniških delavcev (82. člen);
15
+
14. dovoli opravljanje dela v železniškem prometu izvršilnemu železniškemu delavcu, ki duševno ali telesno ni zmožen opravljati svojega dela (četrti odstavek 81. člena);
16
−
15. dovoli, da izmena izvršilnega železniškega delavca traja več kot 12 ur (prvi odstavek 83. člena);
16
+
15. ne organizira in ne preverja duševne in telesne zmožnosti izvršilnih železniških delavcev (82. člen);
17
−
16. ob nesreči, incidentu ali naravni nesreči podaljša izvršilnemu železniškemu delavcu izmeno za več kot dve uri, ali mu izmeno podaljša, čeprav se izvršilni železniški delavec ne čuti zmožnega za opravljanje dela (četrti odstavek 83. člena);
17
+
16. dovoli, da izmena izvršilnega železniškega delavca traja več kot 12 ur (prvi odstavek 83. člena);
18
−
17. industrijski tir ali proga druge železnice nimata določenega poslovnega reda ali če k poslovnemu redu za industrijski tir, ki je priključen na javno železniško infrastrukturo, ni pridobil soglasja upravljavca (101. člen);
18
+
17. ob nesreči, incidentu ali naravni nesreči podaljša izvršilnemu železniškemu delavcu izmeno za več kot dve uri, ali mu izmeno podaljša, čeprav se izvršilni železniški delavec ne čuti zmožnega za opravljanje dela (četrti odstavek 83. člena);
19
−
18. če se promet po industrijskem tiru ali progi druge železnice odvija v nasprotju s poslovnim redom (101. člen).
19
+
18. ne pridobi pisnega dovoljenja za svoje delavce, ki bodo opravljali delo na železniškem območju (drugi odstavek 94. člena);
20
−
(2) Z globo od 400 do 1000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
20
+
19. industrijski tir ali proga druge železnice nimata določenega poslovnega reda ali če k poslovnemu redu za industrijski tir, iz katerega tirna vozila prehajajo na javno železniško infrastrukturo ali obratno, ni pridobil soglasja upravljavca (101. člen);
+
21
+
20. če se promet po industrijskem tiru ali progi druge železnice odvija v nasprotju s poslovnim redom (101. člen).
+
22
+
(2) Z globo od 400 do 1.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
1
·
Z globo od 200 do 500 eurov se kaznuje za prekršek izvršilni železniški delavec, če:
1
·
Z globo od 200 do 500 eurov se kaznuje za prekršek izvršilni železniški delavec, če:
2
·
1. preiskovalnemu organu ne omogoči opravljanja njegovih nalog v skladu z 29. členom;
2
·
1. preiskovalnemu organu ne omogoči opravljanja njegovih nalog v skladu z 29. členom;
3
·
2. pred začetkom del na progi ne zavaruje delovišča na predpisani način in med trajanjem del ne stori, kar je potrebno za varen železniški promet in varnost delavcev, ali po končanih delih s proge ne odstrani ostankov materiala, delovnih sredstev, signalov in drugih predmetov, postavljenih pri opravljanju del, ter nameščene opreme in naprav, ki zagotavljajo varen železniški promet (39. člen);
3
·
2. pred začetkom del na progi ne zavaruje delovišča na predpisani način in med trajanjem del ne stori, kar je potrebno za varen železniški promet in varnost delavcev, ali po končanih delih s proge ne odstrani ostankov materiala, delovnih sredstev, signalov in drugih predmetov, postavljenih pri opravljanju del, ter nameščene opreme in naprav, ki zagotavljajo varen železniški promet (39. člen);
4
−
3. se ne ravna po omejitvah, prepovedih, ukazih in opozorilih, izraženih s prometno signalizacijo (tretji odstavek 59. člena);
4
+
3. ne zagotovi, da so signalni znaki in drugi znaki, ki se dajejo s prometno signalizacijo, pravilni ter da so dani, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih določajo predpisi, izdani na podlagi tega zakona, ali ne ravna po omejitvah, prepovedih, ukazih in opozorilih, izraženih s prometno signalizacijo (tretji odstavek 59. člena);
5
−
4. prometna mesta opremi z opremo in signali v nasprotju s 60. členom;
5
+
4. sestavi vlak in razporedi železniška vozila v vlaku tako, da nista zagotovljena učinkovito zaviranje in varna vožnja na določeni vlakovni poti ali če v vlak uvrsti vozilo, ki ne ustreza določbam zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov (62. člen);
6
−
5. sestavi vlak in razporedi železniška vozila v vlaku tako, da nista zagotovljena učinkovito zaviranje in varna vožnja na določeni vlakovni poti ali če v vlak uvrsti vozilo, ki ne ustreza določbam zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov (62. člen);
6
+
5. vozi tirno vozilo ali vlak s hitrostjo, večjo od predpisane z voznim redom (63. člen);
7
−
6. vozi tirno vozilo ali vlak s hitrostjo, večjo od predpisane z voznim redom (63. člen);
7
+
6. pozimi železniškega prometa ne opravlja v skladu z določbami predpisa o ukrepih za zavarovanje železniškega prometa pozimi (drugi odstavek 66. člena);
8
−
7. pozimi železniškega prometa ne opravlja v skladu z določbami predpisa o ukrepih za zavarovanje železniškega prometa pozimi (drugi odstavek 66. člena);
8
+
7. ogreva in osvetljuje vlak v nasprotju s predpisom iz drugega odstavka 66. člena;
9
−
8. ogreva in osvetljuje vlak v nasprotju s predpisom iz drugega odstavka 66. člena;
9
+
8. opravlja dela in naloge izvršilnega železniškega delavca brez dovoljenja ali spričevala, ki se zahteva za to delovno mesto (75. in 75.a člen);
10
·
9. ne gre na zdravstveni pregled, na katerega ga je poslal delodajalec ali pristojni inšpektor (78. in 79. člen);
10
·
9. ne gre na zdravstveni pregled, na katerega ga je poslal delodajalec ali pristojni inšpektor (78. in 79. člen);
11
·
10. nastopi delo oziroma takoj ne preneha delati, če se čuti utrujenega ali bolnega ali zaradi katerihkoli drugih razlogov nezmožnega za opravljanje dela in o tem ne obvesti odgovorne osebe delodajalca (drugi odstavek 81. člena);
11
·
10. nastopi delo oziroma takoj ne preneha delati, če se čuti utrujenega ali bolnega ali zaradi katerihkoli drugih razlogov nezmožnega za opravljanje dela in o tem ne obvesti odgovorne osebe delodajalca (drugi odstavek 81. člena);
12
·
11. med opravljanjem dela uživa alkoholne pijače, mamila ali psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi ali če nastopi delo, pa ima v organizmu alkohol ali je pod vplivom mamil oziroma psihoaktivnih snovi (tretji odstavek 81. člena).
12
·
11. med opravljanjem dela uživa alkoholne pijače, mamila ali psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi ali če nastopi delo, pa ima v organizmu alkohol ali je pod vplivom mamil oziroma psihoaktivnih snovi (tretji odstavek 81. člena).
1
·
Z globo od 200 do 500 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:
1
·
Z globo od 200 do 500 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:
2
−
1. v varovalnem progovnem pasu brez predhodnega soglasja upravljavca gradi objekte ali postavlja napeljave in naprave ali sadi drevje (drugi odstavek 46. člena);
2
+
1. v varovalnem progovnem pasu brez predhodnega soglasja upravljavca gradi objekte ali postavlja napeljave in naprave ali sadi drevje (drugi odstavek 46. člena); 1.a v progovnem pasu ravna v nasprotju z določbami drugega in tretjega odstavka 45. člena;
3
·
2. v varovalnem progovnem pasu opravlja dela v nasprotju s tretjim odstavkom 46. člena;
3
·
2. v varovalnem progovnem pasu opravlja dela v nasprotju s tretjim odstavkom 46. člena;
4
·
3. v varovalnem progovnem pasu brez soglasja upravljavca gradi objekte ali postavlja naprave na oddaljenosti, ki je manjša od predpisane (četrti odstavek 46. člena);
4
·
3. v varovalnem progovnem pasu brez soglasja upravljavca gradi objekte ali postavlja naprave na oddaljenosti, ki je manjša od predpisane (četrti odstavek 46. člena);
5
−
4. opravi izredni prevoz čez nivojski prehod brez soglasja upravljavca (53. člen);
5
+
4. ne upošteva prednosti vlakov na nivojskih prehodih (drugi odstavek 51. člena);
6
−
5. ravna v nasprotju z notranjim redom v železniškem prometu (prvi odstavek 92. člena);
6
+
5. opravi izredni prevoz čez nivojski prehod brez soglasja upravljavca (53. člen);
7
−
6. ravna v nasprotju s 93. členom;
7
+
6. ravna v nasprotju z notranjim redom v železniškem prometu (prvi odstavek 92. člena);
8
−
7. pri gibanju na železniškem območju ne upošteva omejitev, prepovedi, ukazov in opozoril, ki so postavljeni na vidnih mestih ali jih dajejo izvršilni železniški delavci (tretji odstavek 94. člena);
8
+
7. ravna v nasprotju s 93. členom;
9
−
8. ravna v nasprotju s 95. členom. XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
9
+
8. pri gibanju na železniškem območju ne upošteva omejitev, prepovedi, ukazov in opozoril, ki so postavljeni na vidnih mestih ali jih dajejo izvršilni železniški delavci (tretji odstavek 94. člena);
+
10
+
9. ravna v nasprotju s 95. členom.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-G) Razglašam Zakon o spremembah Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-G), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 14. julija 2017. Št. 003-02-7/2017-17 Ljubljana, dne 22. julija 2017 Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH ZAKONA O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU (ZVZelP-G)
−
1
−
Vlada Republike Slovenije v enem mesecu od uveljavitve tega zakona uskladi Uredbo o merilih za delo v izmenah izvršilnih železniških delavcev (Uradni list RS, št. 73/08) z določbami tega zakona.
−
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 326-03/17-29/9 Ljubljana, dne 14. julija 2017 EPA 2018-VII Državni zbor Republike Slovenije dr. Milan Brglez l.r. Predsednik
−