← Back to list
Zakon o varuhu človekovih pravic
ZVarCP
37articles changed
+10added
+4removed
+23modified
added 2577removed 377words
99paragraphs
1
−
Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil.(v nadaljnjem besedilu: organi) morajo varuhu na njegovo zahtevo zagotoviti vse podatke in informacije iz njihove pristojnosti ne glede na stopnjo zaupnosti in mu omogočiti izvedbo preiskave.
1
+
Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: organi) morajo varuhu na njegovo zahtevo zagotoviti vse podatke in informacije iz njihove pristojnosti ne glede na stopnjo zaupnosti in mu omogočiti izvedbo preiskave.
+
1
+
(1) V splošni zbirki osebnih podatkov varuh upravlja potrebne osebne podatke pobudnikov, posameznikov, za katere je vložil ustavno pritožbo, in drugih posameznikov, kadar je postopek začel na lastno pobudo. Podatke se obdeluje za namene delovanja v postopkih po tem zakonu, vključno z varovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin oseb iz prejšnjega stavka oziroma preučevanja, če je prišlo do kršitev njihovih pravic ali svoboščin, ali za izvajanje nadzorov na lastno pobudo glede stanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
+
2
+
(2) V zbirki osebnih podatkov se lahko obdelujejo ti podatki:
+
3
+
- osebno ime oziroma firma oziroma drugo poimenovanje pobudnika in drugih oseb iz prvega stavka prejšnjega odstavka, naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža,
+
4
+
- osebno ime oziroma firma oziroma drugo poimenovanje zastopnika ali pooblaščenca pobudnika, naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža,
+
5
+
- navedba zadeve ali vprašanja, pomembnih okoliščin ali drugih podatkov v zvezi z zadevo ali vprašanjem, ki naj bi izkazovali ali izkazujejo, da je prišlo do kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin,
+
6
+
- navedba organa iz prejšnjega člena, ki obravnava zadevo, ki jo preiskuje varuh, lahko pa tudi opravilna številka zadeve, ali tudi opravilna ali druga enolična številka zadeve organa iz prejšnjega člena,
+
7
+
- občutljivi osebni podatki, ki so jih posredovale osebe iz prvega odstavka ali jih je organ iz prejšnjega člena posredoval kot odgovor na zahtevo varuha.
+
8
+
(3) Občutljive osebne podatke varuh obdeluje na način, da se z njimi seznani najmanjši krog pooblaščenih oseb. Ko varuh prejme te podatke od oseb iz prvega odstavka tega člena ali organov iz prejšnjega člena, odloči v 30 dneh, ali je treba podatke ali del podatkov vrniti.
+
9
+
(4) Zaradi spoštovanja načela zaupnosti postopka iz prvega odstavka 8. člena tega zakona se podatki v zbirki hranijo trajno pri varuhu. Podatki iz zaključenih zadev se prestavijo v arhivski del zbirke in se iz razloga iz prejšnjega stavka hranijo trajno pri varuhu.
+
10
+
(5) Spisi zadev iz prvega odstavka tega člena ter zadev iz III.a poglavja tega zakona se zaradi spoštovanja načela zaupnosti postopka hranijo trajno pri varuhu.
1
−
Postopek za izvolitev varuha se mora začeti naj pozneje šest mesecev pred potekom mandatne dobe prejšnjega varuha. Državni zbor odloči o predlogu predsednika republike v 45 dneh od dne predložitve predloga.
1
+
Postopek za izvolitev varuha se mora začeti najpozneje šest mesecev pred potekom mandatne dobe prejšnjega varuha. Državni zbor odloči o predlogu predsednika republike v 45 dneh od dne predložitve predloga.
1
−
Varuh ima najmanj dva in največ štiri namestnike. Namestnika imenuje na predlog varuha državni zbor. Število namestnikov določi varuh s svojim aktom glede na vsebinsko delitev področij dela. Pri tem pridobi predhodno mnenje pristojnega delovnega telesa državnega zbora. Varuh predlaga državnemu zboru imenovanje namestnika najkasneje šest mesecev pred potekom mandatne dobe prejšnjega namestnika. O predlogu varuha za imenovanje namestnika državni zbor odloči v 45 dneh od dne predložitve predloga.
1
+
Varuh ima najmanj dva in največ štiri namestnike. Namestnika imenuje na predlog varuha državni zbor. Varuh predlaga državnemu zboru imenovanje namestnika najkasneje šest mesecev pred potekom mandatne dobe prejšnjega namestnika. O predlogu varuha za imenovanje namestnika državni zbor odloči v 45 dneh od dne predložitve predloga.
1
−
Mandatna doba namestnikov traja šest let: Po poteku mandatne dobe so lahko ponovno imenovani.
1
+
Mandatna doba namestnikov traja šest let. Po poteku mandatne dobe so lahko ponovno imenovani.
1
−
Varuh in njegovi namestniki nastopijo funkcijo po prisegi, ki jo podajo pred državnim zborom in se glasi: "Prisegam, da bom opravljal svojo nalogo na podlagi ustave in zakona, da bom varoval človekove pravice in temeljne svoboščine, da bom opravljal svoje delo vestno in nepristransko ter pri tem spoštoval načela pravičnosti in dobrega upravljanja."
1
+
Varuh in njegovi namestniki nastopijo funkcijo po prisegi, ki jo podajo pred državnim zborom in se glasi: »Prisegam, da bom opravljal svojo nalogo na podlagi ustave in zakona, da bom varoval človekove pravice in temeljne svoboščine, da bom opravljal svoje delo vestno in nepristransko ter pri tem spoštoval načela pravičnosti in dobrega upravljanja.«.
1
−
Funkcija varuha ni združljiva s funkcijami v državnih organih, organih lokalnih skupnosti, organih političnih strank in sindikatov ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, ki po zakonu niso združljive z opravljanjem javne funkcije. Funkcija, ki ni združljiva s funkcijo varuha, varuhu z dnem nastopa funkcije varuha preneha ali miruje, če tako določa zakon. Če varuh ne opusti pridobitne dejavnosti, ki je po zakonu nezdružljiva s funkcijo varuha, v tridesetih dneh-od ugotovitve pristojne komisije državnega zbora o nezdružljivosti, mu funkcija preneha.
1
+
Funkcija varuha ni združljiva s funkcijami v državnih organih, organih lokalnih skupnosti, organih političnih strank in sindikatov ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, ki po zakonu niso združljive z opravljanjem javne funkcije. Funkcija, ki ni združljiva s funkcijo varuha, varuhu z dnem nastopa funkcije varuha preneha ali miruje, če tako določa zakon. Če varuh ne opusti pridobitne dejavnosti, ki je po zakonu nezdružljiva s funkcijo varuha, v tridesetih dneh od ugotovitve pristojne komisije državnega zbora o nezdružljivosti, mu funkcija preneha.
1
−
Varuh ne more biti klican na odgovornost za mnenje ali predlog, ki ga je izrekel v okviru opravljanja svoje funkcije. Varuh ne sme biti priprt v kazenskem postopku, ki je uveden proti njemu v zvezi z opravljanjem njegove funkcije, brez dovoljenja, državnega zbora.
1
+
Varuh ne more biti klican na odgovornost za mnenje ali predlog, ki ga je izrekel v okviru opravljanja svoje funkcije. Varuh ne sme biti priprt v kazenskem postopku, ki je uveden proti njemu v zvezi z opravljanjem njegove funkcije, brez dovoljenja državnega zbora.
1
−
Varuh ne obravnava zadev o katerih tečejo sodni ali drugi pravni postopki, razen če gre za neupravičeno zavlačevanje, postopka ali za očitno zlorabo oblasti.
1
+
Varuh ne obravnava zadev, o katerih tečejo sodni ali drugi pravni postopki, razen če gre za neupravičeno zavlačevanje postopka ali za očitno zlorabo oblasti.
1
−
Varuh lahko vsakemu organu posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zadevi, ki jo obravnava, ne glede na vrsto ali stopnjo postopka, ki je v teku pred temi organi. IV. POSTOPEK
1
+
Varuh lahko vsakemu organu posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zadevi, ki jo obravnava, ne glede na vrsto ali stopnjo postopka, ki je v teku pred temi organi. III.a ZAGOVORNIŠTVO OTROK
+
1
+
(1) Na področju varstva otrokovih pravic poleg drugih nalog, določenih s tem zakonom, varuh organizira in skrbi za zagovorništvo otrok v okviru notranje organizacijske enote. Zagovorništvo otrok izvajajo zagovorniki otrok (v nadaljnjem besedilu: zagovorniki) v okviru mreži prostovoljcev, ki zagotavlja vsem otrokom enako dostopnost do zagovornika.
+
2
+
(2) Namen zagovorništva je, da zagovornik nudi strokovno pomoč otroku, da izrazi svoje mnenje v vseh postopkih in zadevah, v katerih je udeležen, ter mnenje otroka posreduje pristojnim organom in institucijam, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih. Zagovornik ni njegov zakoniti zastopnik. Strokovna pomoč vključuje psihosocialno podporo otroku, pogovore o njegovih željah, počutju in mnenju, seznanjanje otroka s postopki in dejavnostmi na njemu primeren način, iskanje najbolj primerne rešitve skupaj z otrokom ter spremljanje otroka pred organi in institucijami, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih.
+
3
+
(3) Pobudo za imenovanje zagovornika lahko poda vsakdo, ki meni, da otrok ne more uresničiti pravice, da izrazi svoje mnenje. Če varuh oceni, da je pobuda utemeljena, pridobi soglasje obeh staršev ali zakonitih zastopnikov in določi zagovornika s seznama zagovornikov. Ni potrebna privolitev tistega od staršev, ki mu je bila odvzeta starševska skrb ali ki trajno ni sposoben izraziti svoje volje. Soglasje staršev ali zakonitih zastopnikov ni potrebno, če z imenovanjem zagovornika soglaša otrok, ki je že dopolnil 15 let. Če soglasja staršev ali zakonitih zastopnikov glede imenovanja zagovornika ni ali če je naknadno umaknjeno, varuh pošlje predlog za imenovanje zagovornika pristojnemu centru za socialno delo ali sodišču, ki ga imenuje s seznama zagovornikov, če oceni, da je to v postopku pred centrom za socialno delo ali sodiščem v korist otroka.
+
4
+
(4) Uresničevanje zagovorništva otrok spremlja strokovni svet, ki ga varuh imenuje izmed zagovornikov in strokovnjakov s področja dela z otroci. Strokovni svet vodi namestnik varuha, pristojen za varstvo otrokovih pravic.
+
5
+
(5) Člani strokovnega sveta opravljajo svoje delo častno in samostojno. Člani strokovnega sveta imajo pravico do povrnitve stroškov za prihod na sejo sveta. Stroški se krijejo iz proračunske postavke varuha.
+
6
+
(6) Način izvajanja zagovorništva otrok, njegovo organiziranost in postopek vključitve otroka v zagovorništvo, naloge strokovnega sveta, njegovo sestavo in način dela podrobneje določi varuh s splošnim aktom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
+
1
+
(1) Varuh objavi javni poziv za kandidate za zagovornike na svoji spletni strani ali na drug primeren način.
+
2
+
(2) Varuh lahko na seznam zagovornikov uvrsti osebo, ki izpolnjuje te pogoje:
+
3
+
- je državljan Republike Slovenije,
+
4
+
- je poslovno sposoben,
+
5
+
- ji ni odvzeta starševska skrb,
+
6
+
- ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja,
+
7
+
- zoper njo ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
+
8
+
- ima končano najmanj višješolsko izobrazbo,
+
9
+
- ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju dela z otroki oziroma na družinskem področju,
+
10
+
- je kot kandidat za zagovornika opravila usposabljanje in preizkus znanja za zagovornika po programu in postopku, ki ga določi varuh na predlog strokovnega sveta,
+
11
+
- je zaupanja vredna oseba,
+
12
+
- je pripravljena redno sodelovati z varuhom ter se udeleževati izpopolnjevanja in usposabljanja, ki ga ta organizira,
+
13
+
- ni drugih zadržkov, ki bi vzbujali dvom, da bo delovala v največjo korist otrok.
+
14
+
(3) Varuh zagotavlja redno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje zagovornikov.
+
15
+
(4) Varuh zagovorniku, ki ga uvrsti na seznam, izda izkaznico, s katero se zagovornik izkazuje pri izvajanju svojih nalog.
+
16
+
(5) Delo zagovornika je prostovoljno in častno, pripada pa mu nagrada, ki jo s splošnim aktom določi varuh, ter povrnitev potnih stroškov v višini, kot velja za javne uslužbence.
+
17
+
(6) Zagovornika varuh izbriše s seznama, če:
+
18
+
- sam tako zahteva,
+
19
+
- ne izpolnjuje več pogojev,
+
20
+
- neredno ali nevestno opravlja svoje naloge,
+
21
+
- se ne udeleži obveznih oblik strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja, ki jih določi varuh.
+
22
+
(7) Varuh lahko za odločanje o izbrisu s seznama zagovornikov pridobi ustrezne osebne podatke brezplačno iz zbirk osebnih podatkov državnih organov.
+
1
+
(1) Otrok ima pravico do zagovornika, ki ima pri opravljanju svojega dela pravico do stikov z otrokom. Starši in druge osebe imajo dolžnost, da otroku omogočijo stike z zagovornikom.
+
2
+
(2) Varuh omogoča staršem ali zakonitim zastopnikom otroka, ki mu je postavljen zagovornik, da se podrobneje seznanijo z namenom in cilji zagovorništva otrok.
+
3
+
(3) Zagovornik mora varovati kot tajnost, kar mu je zaupal otrok. Pri posredovanju otrokovega mnenja zagovornik upošteva otrokovo voljo. Zagovornik posreduje centru za socialno delo ali sodišču izjavo otroka in svoje poročilo, razen če otrok temu nasprotuje.
+
4
+
(4) Zagovornik sme kot priča odreči pričanje o dejstvih, za katera je izvedel od otroka pri opravljanju dejavnosti zagovornika in glede katerih otrok nasprotuje njihovemu posredovanju. 25.č člen
+
5
+
(1) Izjava otroka, pridobljena s pomočjo zagovornika, se lahko uporabi v vsakem postopku, v katerem se odloča o otrokovih pravicah in koristih.
+
6
+
(2) Organ, ki odloča o otrokovih pravicah ali koristih, mora v svoji odločitvi posebej utemeljiti, kako je upošteval otrokovo izjavo in deloval v njegovo največjo korist.
1
−
(1) Izjava otroka, pridobljena s pomočjo zagovornika, se lahko uporabi v vsakem postopku, v katerem se odloča o otrokovih pravicah in koristih.
−
2
−
(2) Organ, ki odloča o otrokovih pravicah ali koristih, mora v svoji odločitvi posebej utemeljiti, kako je upošteval otrokovo izjavo in deloval v njegovo največjo korist.
−
+
1
+
(1) Z namenom izbire zagovornika v posamezni zadevi varuh vzpostavi, vodi, upravlja in vzdržuje seznam zagovornikov, ki je javno objavljen.
+
2
+
(2) Seznam vsebuje te podatke: ime in priimek zagovornika, EMŠO, stalno ali začasno prebivališče, vrsto in stopnjo izobrazbe ter datum uvrstitve na seznam.
+
3
+
(3) Z namenom statističnega spremljanja varuh vzpostavi, vodi, upravlja in vzdržuje evidenco obravnavanih zadev, ki vsebuje te podatke:
+
4
+
- status pobudnika (npr. otrok, mati, oče, Center za socialno delo, sodišče),
+
5
+
- datum pobude,
+
6
+
- kraj pobudnika oziroma območje,
+
7
+
- opis zadeve,
+
8
+
- ime, spol in starost otroka,
+
9
+
- ime in priimek zagovornika,
+
10
+
- ime in priimek območnega koordinatorja,
+
11
+
- datum imenovanja zagovornika,
+
12
+
- način imenovanja zagovornika,
+
13
+
- datum zaključnega srečanja. IV. POSTOPEK
1
·
Ko varuh prejme pobudo za začetek postopka, opravi potrebne poizvedbe in na tej podlagi sklene, da:
1
·
Ko varuh prejme pobudo za začetek postopka, opravi potrebne poizvedbe in na tej podlagi sklene, da:
2
·
1. o pobudi odloči po skrajšanem postopku;
2
·
1. o pobudi odloči po skrajšanem postopku;
3
·
2. začne preiskavo;
3
·
2. začne preiskavo;
4
·
3. pobudo zavrne;
4
·
3. pobudo zavrne;
5
−
4. pobude ne vzame v obravnavo, ker je anonimna, prepozna, žaljiva in predstavlja zlorabo pravice do pritožbe. Če varuh sklene, da pobudo zavrne ali je ne vzame v obravnavo iz razlogov po 3. ali 4. točki prejšnjega odstavka, je dolžan o tem v čim krajšem roku pobudnika obvestiti, mu pojasniti razloge za to in ga po možnosti napotiti na drugo ustrezno pot za rešitev zadeve.
5
+
4. pobude ne vzame v obravnavo, ker je anonimna, prepozna, žaljiva in predstavlja zlorabo pravice do pritožbe. Če varuh sklene, da pobudo zavrne ali je ne vzame v obravnavo iz razlogov po 3. ali 4. točki prejšnjega odstavka, je dolžan o tem v čimkrajšem roku pobudnika obvestiti, mu pojasniti razloge za to in ga po možnosti napotiti na drugo ustrezno pot za rešitev zadeve.
1
−
Ko se varuh odloči za začetek preiskave (2. točka prvega odstavka 28. člena), pošlje sklep o preiskavi pobudniku in organu ali organom, na katere se nanaša pobuda za začetek postopka, ter zahteva potrebna pojasnila in dodatne informacije. Varuh, določi rok v katerem mu mora organ poslati pojasnila in informacije iz prejšnjega odstavka. Ta rok ne more biti krajši od 8 dni. Če organ ne pošlje varuhu pojasnil oziroma informacij v zahtevanem roku mora varuhu brez odlašanja sporočiti razloge, zaradi katerih ni ugodil njegovi zahtevi. O zamudi roka iz prejšnjega odstavka lahko varuh obvesti neposredno nadrejeni organ. Odklonitev ali nespoštovanje zahteve varuha se šteje za oviranje dela varuha. Varuh lahko o tem poroča s posebnim poročilom pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora, državnemu zboru ali obvesti javnost.
1
+
Ko se varuh odloči za začetek preiskave (2. točka prvega odstavka 28. člena), pošlje sklep o preiskavi pobudniku in organu ali organom, na katere se nanaša pobuda za začetek postopka, ter zahteva potrebna pojasnila in dodatne informacije. Varuh določi rok v katerem mu mora organ poslati pojasnila in informacije iz prejšnjega odstavka. Ta rok ne more biti krajši od 8 dni. Če organ ne pošlje varuhu pojasnil oziroma informacij v zahtevanem roku, mora varuhu brez odlašanja sporočiti razloge, zaradi katerih ni ugodil njegovi zahtevi. O zamudi roka iz prejšnjega odstavka lahko varuh obvesti neposredno nadrejeni organ. Odklonitev ali nespoštovanje zahteve varuha se šteje za oviranje dela varuha. Varuh lahko o tem poroča s posebnim poročilom pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora, državnemu zboru ali obvesti javnost.
1
−
V zvezi s svojim delom ima varuh pravico vpogleda v podatke in dokumente iz pristojnosti državnih organov. Predpisi o varovanju; tajnosti podatkov obvezujejo varuha, njegove namestnike in uslužbence.
1
+
V zvezi s svojim delom ima varuh pravico vpogleda v podatke in dokumente iz pristojnosti državnih organov. Predpisi o varovanju tajnosti podatkov obvezujejo varuha, njegove namestnike in uslužbence.
1
−
Varuh lahko prekine preiskavo; če ugotovi, da je bila zadeva rešena na drug način, če pobudnik neupravičeno ne sodeluje v postopku ali je iz njegovih dejanj razvidno, da ne kaže zanimanja za nadaljevanje preiskave.
1
+
Varuh lahko prekine preiskavo, če ugotovi, da je bila zadeva rešena na drug način, če pobudnik neupravičeno ne sodeluje v postopku ali je iz njegovih dejanj razvidno, da ne kaže zanimanja za nadaljevanje preiskave.
1
−
Organi iz prejšnjega člena so dolžni varuha obvestiti o ukrepih, na podlagi njegovih predlogov, mnenj, kritik ali priporočil, najkasneje v roku 30 dni. Če organ ne predloži poročila o upoštevanju predlogov varuha ali njegove predloge upošteva le delno lahko varuh o tem obvesti neposredno nadrejeni organ, pristojno ministrstvo, poroča s posebnim poročilom državnemu zboru ali zadevo javno objavi. Varuh lahko na stroške organa objavi svoje poročilo in svoj predlog v javnih glasilih, če se organ na njegove predloge ali priporočila po ponovni zahtevi, ni ustrezno odzval.
1
+
Organi iz prejšnjega člena so dolžni varuha obvestiti o ukrepih, na podlagi njegovih predlogov, mnenj, kritik ali priporočil, najkasneje v roku 30 dni. Če organ ne predloži poročila o upoštevanju predlogov varuha ali njegove predloge upošteva le delno, lahko varuh o tem obvesti neposredno nadrejeni organ, pristojno ministrstvo, poroča s posebnim poročilom državnemu zboru ali zadevo javno objavi. Varuh lahko na stroške organa objavi svoje poročilo in svoj predlog v javnih glasilih, če se organ na njegove predloge ali priporočila, po ponovni zahtevi, ni ustrezno odzval.
1
−
Varuh poroča državnemu zboru z rednimi ali posebnimi poročili o svojem delu, ugotovitvah, o stopnji spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter o pravni varnosti državljanov v Republiki Sloveniji. Letno poročilo mora predložiti najkasneje do 30. septembra za preteklo leto. Posebna poročila lahko varuh naslovi pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora ali neposredno državnemu zboru.
1
+
Varuh poroča državnemu zboru z rednimi ali posebnimi poročili o svojem delu, ugotovitvah o stopnji spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter o pravni varnosti državljanov v Republiki Sloveniji. Letno poročilo mora predložiti najkasneje do 30. septembra za preteklo leto. Posebna poročila lahko varuh naslovi pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora ali neposredno državnemu zboru.
1
−
Varuh, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, niti ni izpolnil pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, ima pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo, dokler se ne zaposli oziroma dokler ne izpolni pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, vendar najdlje eno leto od prenehanja mandata. Pravica do nadomestila iz prejšnjega odstavku se lahko podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, vendar najdlje še za eno leto. Čas iz prejšnjih dveh odstavkov se šteje varuhu, ki mu je prenehal mandat, v delovno dobo. V tem času je socialno zavarovan po predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju.
1
+
Varuh, ki mu je prenehala funkcija in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati z opravljanjem prejšnje funkcije ali nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve in ne izpolnjuje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine, ima, dokler ne začne opravljati funkcije oziroma dokler se ne zaposli ali začne opravljati pridobitne dejavnosti oziroma dokler ne izpolni navedenih pogojev za upokojitev, pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov zadnje mesečne plače, ki jo je prejel, ko je opravljal funkcijo, vendar najdlje osem mesecev od prenehanja funkcije. Če je namesto zadnje plače prejel nadomestilo plače, se nadomestilo plače iz tega odstavka odmeri od zadnje mesečne plače, ki bi jo prejel, če bi opravljal funkcijo. Pravica do nadomestila plače iz prejšnjega odstavka se lahko podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev, navedenih v prejšnjem odstavku, vendar najdlje še za šest mesecev. Varuh, ki je opravljal funkcijo že pred mandatom, ki mu je prenehal, ima pravico do dodatnega trimesečnega nadomestila plače. Čas prejemanja nadomestila plače se varuhu, ki mu je prenehala funkcija, šteje v pokojninsko dobo. V tem času je socialno zavarovan po predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju, ob upokojitvi pa mu pripada pravica do odpravnine. Če varuhu funkcija preneha pred potekom šestih mesecev od izvolitve v državnem zboru, nima pravice do nadomestila plače.
+
1
+
O pravici do nadomestila plače iz prejšnjega člena odloča varuh, če ta ni imenovan, pa državni zbor ali od njega pooblaščeno telo (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ). Za uveljavljanje pravice do nadomestila plače mora varuh, ki mu je prenehala funkcija, najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije, pristojnemu organu predložiti vlogo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače in dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do nadomestila plače. V primeru nemožnosti vrnitve na delovno mesto v okviru prejšnjega delodajalca je treba izkazati, zakaj vrnitev ni mogoča. O vlogi za uveljavljanje pravice do nadomestila plače odloči pristojni organ najkasneje v 14 dneh z odločbo. Pravica do prejemanja nadomestila plače preneha, če varuh, ki mu je prenehala funkcija, pred potekom obdobja, za katerega mu pripada nadomestilo plače, začne opravljati drugo funkcijo, se zaposli, začne opravljati pridobitno dejavnost ali izpolni minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma v skladu s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine. Varuh, ki mu je prenehala funkcija, je v času prejemanja nadomestila plače dolžan obvestiti pristojni organ in organ, ki izplačuje nadomestilo plače, o vseh prejemkih iz naslova opravljanja dela najkasneje v sedmih dneh po prejetem plačilu. Za prejete zneske po plačilu davkov in obveznih prispevkov se varuhu zniža znesek nadomestila plače, ki mu pripada v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena, kar se obračuna pri prvem naslednjem izplačilu nadomestila plače. Varuh, ki mu je prenehala funkcija, zaradi izogibanja določbam o trajanju in višini nadomestila ne sme sklepati dogovorov za odložena plačila in drugih dogovorov, ki bi bili v nasprotju z namenom pravice do nadomestila. Če varuh, ki mu je prenehala funkcija, ravna v nasprotju s petim in šestim odstavkom tega člena, mu preneha pravica do nadomestila plače in mora vrniti zneske nadomestila plače, ki so bili prejeti neupravičeno. Nadomestilo plače, prispevki za socialno zavarovanje in odpravnina se izplačujejo iz proračunskih sredstev varuha človekovih pravic.
1
−
Določbe 48. in 49. člena veljajo tudi za namestnika varuha. VI. SLUŽBA VARUHA
1
+
Določbe 48., 49. in 49.a člena tega zakona veljajo tudi za namestnika varuha. Ne glede na prejšnji člen o nadomestilu plače po prenehanju funkcije namestnika varuha odloča varuh, če ta ni imenovan, pa državni zbor ali od njega pooblaščeno telo. V.a SVET VARUHA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE IN CENTER ZA ČLOVEKOVE PRAVICE
+
1
+
(1) Za spodbujanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne varnosti se ustanovi Svet varuha za človekove pravice (v nadaljnjem besedilu: svet) kot posvetovalno telo varuha, ki deluje po načelu strokovne avtonomije.
+
2
+
(2) Svet izvaja te svetovalne naloge:
+
3
+
- sodeluje pri pripravi ugotovitev varuha o stopnji spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter o pravni varnosti v Republiki Sloveniji,
+
4
+
- predlaga varuhu uvedbo postopka v zvezi z morebitno kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
+
5
+
- na predlog varuha obravnava širša vprašanja spodbujanja, varstva in nadzora glede človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
+
6
+
- obravnava poročila Republike Slovenije mednarodnim organizacijam glede človekovih pravic in sodeluje pri pripravi samostojnih poročil varuha o uresničevanju mednarodnih obveznosti Republike Slovenije na področju človekovih pravic,
+
7
+
- daje stališča o razvojnih politikah glede človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
+
8
+
- ozavešča javnosti in stroke o pomenu in razvoju človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
+
9
+
- opravlja druge podobne naloge na predlog varuha.
+
10
+
(3) Svet ne obravnava pobud iz prvega odstavka 26. člena tega zakona.
+
11
+
(4) Svet sestavljajo predsednik in 16 članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: člani). Sedem članov je predstavnikov civilne družbe, trije člani so predstavniki znanosti, dva člana sta predstavnika vlade, zagovornik enakosti, informacijski pooblaščenec, državni zbor in državni svet pa ima vsak po enega člana.
+
12
+
(5) Sedem članov iz civilne družbe in tri predstavnike znanosti, ki so strokovnjaki na področju varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, imenuje varuh na podlagi javnega razpisa, pri čemer lahko imenuje največ dva predstavnika civilne družbe in največ enega predstavnika znanosti izmed oseb, ki se niso prijavile na javni razpis. Varuh imenuje na predlog organa dva predstavnika vlade in po enega predstavnika zagovornika enakosti, informacijskega pooblaščenca, državnega zbora in državnega sveta izmed zaposlenih v navedenih organih, ki niso funkcionarji ter so poznavalci področja varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
+
13
+
(6) Pri imenovanju predstavnikov civilne družbe in znanosti varuh upošteva izkušnje in delovanje kandidatov na področju človekovih pravic in njihovo vizijo delovanja v svetu, zastopanost različnih področij uresničevanja človekovih pravic in prioritetna področja svojega delovanja.
+
14
+
(7) Mandat članov sveta je vezan na mandat varuha.
+
15
+
(8) Svetu predseduje namestnik varuha, ki ga za določeno obdobje pooblasti varuh.
+
16
+
(9) Delo sveta se uredi v njegovem poslovniku, ki ga sprejme varuh po predhodnem posvetovanju s člani sveta in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
+
17
+
(10) Člani sveta opravljajo svoje delo častno in samostojno. Člani sveta imajo pravico do povrnitve stroškov za prihod na sejo sveta. Stroški se krijejo iz proračunske postavke varuha.
+
18
+
(11) Člana sveta razreši varuh iz naslednjih razlogov:
+
19
+
- če sam zahteva razrešitev,
+
20
+
- če mu je odvzeta poslovna sposobnost, ali
+
21
+
- če se večkrat zaporedoma neupravičeno ne udeleži seje sveta.
+
22
+
(12) Varuh lahko razreši člana sveta, ki je predstavnik državnega organa, tudi na predlog državnega organa, ki ga je predlagal v imenovanje, če oceni, da so razlogi za razrešitev utemeljeni. Državni organ, ki predlaga razrešitev člana sveta, navede razloge za razrešitev.
+
23
+
(13) Varuh lahko za odločanje po drugi alineji desetega odstavka pridobi ustrezne osebne podatke brezplačno iz zbirk osebnih podatkov državnih organov.
+
1
+
(1) V okviru varuha se kot notranja organizacijska enota vzpostavi Center za človekove pravice (v nadaljnjem besedilu: center).
+
2
+
(2) Naloge centra so:
+
3
+
- promocija, informiranje, izobraževanje, usposabljanje, priprava analiz in poročil s posameznih področij spodbujanja in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
+
4
+
- organiziranje posvetovanj glede uresničevanja, spodbujanja in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
+
5
+
- sodelovanje s civilno družbo, sindikati in drugimi državnimi organi,
+
6
+
- dajanje splošnih informacij o vrstah in oblikah pritožb na mednarodne organe zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
+
7
+
- sodelovanje v mednarodnih organizacijah ter združenjih na evropski in svetovni ravni, ki delujejo na področju uresničevanja, spodbujanja in razvoja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
+
8
+
(3) Center ne obravnava pobud iz prvega odstavka 26. člena tega zakona.
+
9
+
(4) Delovanje centra se uredi v poslovniku varuha.
+
1
+
(1) Kot notranja organizacijska enota varuha deluje državni preventivni mehanizem po Opcijskem protokolu h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, določenem z Zakonom o ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 20/06).
+
2
+
(2) Delo državnega preventivnega mehanizma vodi namestnik varuha, ki ga za določeno obdobje pooblasti varuh. VI. SLUŽBA VARUHA
1
−
Varuh sprejme poslovniki s katerim se zlasti določijo delitev področij, organizacija dela in postopek z vlogami po predhodnem mnenju pristojnega delovnega telesa državnega zbora. Poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
+
Varuh sprejme poslovnik, s katerim se zlasti določijo delitev področij, organizacija dela in postopek z vlogami, po predhodnem mnenju pristojnega delovnega telesa državnega zbora. Poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
Glede pravice do plače, nadomestil ter drugih osebnih prejemkov povračil in pravic, se za generalnega sekretarja varuha smiselno uporabljajo določbe zakonu o funkcionarjih v državnih organih, za druge uslužbence pa smiselno določbe zakona o delavcih v državnih organih.
1
+
Glede pravice do plače, nadomestil ter drugih osebnih prejemkov, povračil in pravic, se za generalnega sekretarja varuha smiselno uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih, za druge uslužbence pa smiselno določbe zakona o delavcih v državnih organih.
1
−
Sredstva za delo varuha še zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Višino sredstev določi državni zbor na predlog varuha. VII. KAZENSKE DOLOČBE.
1
+
Sredstva za delo varuha se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Višino sredstev določi državni zbor na predlog varuha. VII. KAZENSKE DOLOČBE
1
−
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek:
1
+
Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek:
2
−
- odgovorna oseba organa, ki varuhu na zahtevo ne posreduje zahtevanih gradiv (6. člen):
2
+
- odgovorna oseba organa, ki varuhu na zahtevo ne posreduje zahtevanih gradiv (6. člen);
3
−
- kdor se neupravičeno ne odzove varuhu na razgovor (36. člen). VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
3
+
- kdor se neupravičeno ne odzove varuhu na razgovor (36. člen). Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških in izreka globe po tem členu, je varuh. Postopek o prekršku po tem členu vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba varuha, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.
+
1
+
Z globo v višini 1.000 eurov se za prekršek kaznujeta varuh in njegov namestnik, če v času prejemanja nadomestila plače v nasprotju s petim odstavkom 49.a člena tega zakona ne obvestita pristojnega delovnega telesa državnega zbora in organa, ki izplačuje nadomestilo plače o vseh prejemkih iz naslova opravljanja dela ali v času prejemanja nadomestila plače skleneta dogovor o odloženem plačilu ali drug dogovor v nasprotju s šestim odstavkom 49.a člena tega zakona. Nadzor nad izvajanjem uveljavljanja pravice do nadomestila kot prekrškovni organ opravljajo proračunski inšpektorji. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
−
Z dnem začetka delovanja varuha, preneha veljati zakon o Svetu za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS. št. 14/90).
1
+
Z dnem začetka delovanja varuha, preneha veljati Zakon o Svetu za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 14/90).
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 700-01/93-19/3 Ljubljana, dne 20. decembra 1993. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Herman Rigelnik l. r.
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP-B) Razglašam Zakon o dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. septembra 2017. Št. 003-02-8/2017-13 Ljubljana, dne 28. septembra 2017 Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O DOPOLNITVAH ZAKONA O VARUHU ČLOVEKOVIH PRAVIC (ZVarCP-B)
−
1
−
Osebe, ki na dan začetka veljavnosti tega zakona pri varuhu že imajo status zagovornika, se vpišejo na seznam zagovornikov iz 25.b člena zakona, če izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka 25.b člena zakona, pri čemer se šteje, da te osebe izpolnjujejo pogoje iz osme alineje tretjega odstavka 25.b člena zakona.
−
1
−
(1) Določbe 50.a člena zakona se začnejo uporabljati 1. junija 2018, določbe 50.b člena zakona pa 1. januarja 2019.
−
2
−
(2) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 000-04/17-11/20 Ljubljana, dne 20. septembra 2017 EPA 1986-VII Državni zbor Republike Slovenije dr. Milan Brglez l.r. Predsednik
−