Preskoči na vsebino
← Nazaj na seznam

Zakon o vojnih invalidih

ZVojI

Osnovna

17. 2. 2026

ZVojI-F · sprememba in dopolnitev

Nova

12. 3. 2026

ZVojI-NPB7 · neuradno prečiščeno besedilo

37spremenjenih členov
+3dodano
+9odstranjeno
+25spremenjeno
dodano 1760odstranjeno 876besed
60odstavkov
1
−
Vojni invalid je oseba, ki je v okoliščinah po tem zakonu, kot neposredno posledico teh okoliščin brez svoje krivde dobila najmanj 20% okvaro zdravja zaradi poškodbe ali bolezni ali poslabšanja bolezni, ki jo je imela že prej, ali za katero sicer ni mogoče zanesljivo ugotoviti, da so jo povzročile te okoliščine, vendar je mogoče sklepati, da so vojne razmere znatno vplivale, da se je poslabšala. Vojni invalid je vojaški vojni invalid, vojaški mirnodobni invalid in civilni invalid vojne. Vojni invalidi se v skladu z zakonom lahko združujejo v društva vojnih invalidov. Društvom vojnih invalidov se lahko podeli status društva, ki deluje v javnem interesu. O podelitvi statusa odloča ministrstvo, pristojno za vojne invalide, na podlagi temeljnega akta in programa društva, ki zagotavlja dejavnost javnega pomena zlasti na področju socialno-zdravstvenega varstva, rehabilitacije in vključevanja invalidov v okolje in delo ter na podlagi dejanske aktivnosti in porabe sredstev društva v določenem obdobju. Kriteriji za presojo o določitvi statusa društva so še pretežna poraba sredstev društva za namene javnega interesa, zagotovljen nadzor nad porabo javnih sredstev in pogodbeno urejena razmerja med društvom in ministrstvom za uresničevanje dejavnosti, ki so javni interes.
1
+
Vojni invalid je oseba, ki je v okoliščinah po tem zakonu, kot neposredno posledico teh okoliščin brez svoje krivde dobila najmanj 20% okvaro zdravja zaradi poškodbe ali bolezni ali poslabšanja bolezni, ki jo je imela že prej, ali za katero sicer ni mogoče zanesljivo ugotoviti, da so jo povzročile te okoliščine, vendar je mogoče sklepati, da so vojne razmere znatno vplivale, da se je pojavila. Vojni invalid je vojaški vojni invalid, vojaški mirnodobni invalid in civilni invalid vojne. Vojni invalidi se v skladu z zakonom lahko združujejo v društva vojnih invalidov. Društvom vojnih invalidov in drugim nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju vojnih invalidov, se lahko v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na področju vojnih invalidov. O podelitvi statusa odloča ministrstvo, pristojno za vojne invalide, na podlagi temeljnega akta in programa organizacije, ki zagotavlja dejavnost javnega pomena zlasti na področju socialno-zdravstvenega varstva, rehabilitacije in vključevanja invalidov v okolje in delo ter na podlagi dejanske aktivnosti in porabe sredstev organizacije v določenem obdobju. Kriteriji za presojo o določitvi statusa društva so še pretežna poraba sredstev društva za namene javnega interesa, zagotovljen nadzor nad porabo javnih sredstev in pogodbeno urejena razmerja med društvom in ministrstvom za uresničevanje dejavnosti, ki so javni interes. (prenehal veljati) Društva vojnih invalidov pridobijo z dnem uveljavitve tega zakona lastninsko pravico na družbeni lastnini, s katero razpolagajo in jo uporabljajo za rekonvalescentno ali zdraviliško dejavnost.
1
·
Pravice vojnega invalida so:
1
·
Pravice vojnega invalida so:
2
·
1. invalidnina,
2
·
1. invalidnina,
3
·
2. dodatek za posebno invalidnost,
3
·
2. dodatek za posebno invalidnost,
4
·
3. dodatek za pomoč in postrežbo,
4
·
3. dodatek za pomoč in postrežbo,
5
·
4. povračilo prispevkov za socialno zavarovanje,
5
·
4. povračilo prispevkov za socialno zavarovanje,
6
−
5. zdravstveno varstvo,
6
+
5. zdravstveno varstvo, 5.a zdraviliško in klimatsko zdravljenje,
7
−
6. zdraviliško in klimatsko zdravljenje,
7
+
6. (črtana) ,
8
·
7. rehabilitacija
8
·
7. rehabilitacija
9
·
- poklicna rehabilitacija
9
·
- poklicna rehabilitacija
10
·
- oskrbnina
10
·
- oskrbnina
11
·
- sofinanciranje prilagoditve prostorov in tehnične opreme ter delovnega mesta
11
·
- sofinanciranje prilagoditve prostorov in tehnične opreme ter delovnega mesta
12
·
- funkcionalne oblike pomoči,
12
·
- funkcionalne oblike pomoči,
13
·
8. invalidski dodatek,
13
·
8. invalidski dodatek,
14
·
9. popust pri vožnji,
14
·
9. popust pri vožnji,
15
·
10. povračilo potnih stroškov.
15
·
10. povračilo potnih stroškov.
16
·
b) Pravice vojnih invalidov - državljanov Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini
16
·
b) Pravice vojnih invalidov - državljanov Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini
1
−
Po odstotku invalidnosti se vojni invalidi razvrstijo v deset skupin invalidnosti: I. skupina - invalidi s 100% invalidnostjo, zaradi katere jim je priznan dodatek za pomoč in postrežbo; II. skupina - invalidi s 100% invalidnostjo; III. skupina - invalidi z 90% invalidnostjo; IV. skupina - invalidi z 80% invalidnostjo; V. skupina - invalidi s 70% invalidnostjo; VI. skupina - invalidi s 60% invalidnostjo; VII. skupina - invalidi s 50% invalidnostjo; VIII.skupina - invalidi s 40% invalidnostjo; IX. skupina - invalidi s 30% invalidnostjo; X. skupina - invalidi z 20% invalidnostjo.
1
+
Po odstotku invalidnosti se vojni invalidi razvrstijo v deset skupin invalidnosti: I. skupina - invalidi s 100% invalidnostjo, zaradi katere jim je priznan dodatek za pomoč in postrežbo; II. skupina - invalidi s 100% invalidnostjo; III. skupina - invalidi z 90% invalidnostjo; IV. skupina - invalidi z 80% invalidnostjo; V. skupina - invalidi s 70% invalidnostjo; VI. skupina - invalidi s 60% invalidnostjo; VII. skupina - invalidi s 50% invalidnostjo; VIII. skupina - invalidi s 40% invalidnostjo; IX. skupina - invalidi s 30% invalidnostjo; X. skupina - invalidi z 20% invalidnostjo.
1
−
Pri ugotavljanju odstotka invalidnosti se v primerih, ko se je bolezen, ki jo je imel vojni invalid že prej, v pravno relevantnih okoliščinah poslabšala, in v primerih, ko za bolezen sicer ni mogoče ugotoviti, da so jo povzročile te okoliščine, vendar je mogoče sklepati, da so vojne razmere precej vplivale, da se je poslabšala, upošteva ustrezen odstotek celotne okvare zdravja glede na naravo bolezni in njen razvoj, trajanje in težo vojnih razmer oziroma razmer pri opravljanju nalog vojaške službe ter glede na druge okoliščine, ki so v posameznem primeru vplivale na bolezen. Odstotka invalidnosti iz dokončne odločbe po prejšnjem odstavku zaradi poslabšanja bolezni, določenega pri prvem ugotavljanju invalidnosti, pozneje ni mogoče povečati, ne glede na nadaljnje poslabšanje okvare zdravja. IV. INVALIDNINA
1
+
Pri ugotavljanju odstotka invalidnosti se v primerih, ko se je bolezen, ki jo je imel vojni invalid že prej, v pravno relevantnih okoliščinah poslabšala, in v primerih, ko za bolezen sicer ni mogoče ugotoviti, da so jo povzročile te okoliščine, vendar je mogoče sklepati, da so vojne razmere precej vplivale, da se je pojavila, upošteva ustrezen odstotek celotne okvare zdravja glede na naravo bolezni in njen razvoj, trajanje in težo vojnih razmer oziroma razmer pri opravljanju nalog vojaške službe ter glede na druge okoliščine, ki so v posameznem primeru vplivale na bolezen. Odstotka invalidnosti iz dokončne odločbe po prejšnjem odstavku zaradi poslabšanja bolezni, določenega pri prvem ugotavljanju invalidnosti, pozneje ni mogoče povečati, ne glede na nadaljnje poslabšanje okvare zdravja. IV. INVALIDNINA
1
−
Osnova za odmero invalidnine znaša 1.500,00 eurov (v nadaljnjem besedilu: odmerna osnova).
1
+
Invalidnina vojnega invalida se odmeri v mesečnem znesku po skupini invalidnosti. Osnova za odmero invalidnine znaša 1.500,00 eurov (v nadaljnjem besedilu: odmerna osnova). Mesečni znesek invalidnine vojnih invalidov I. do X. skupine se odmeri v odstotku od odmerne osnove in znaša: Tabela 1: Skupina Odstotek I. 100 II. 73 III. 55 IV. 41 V. 29 VI. 18 VII. 14 VIII. 8 IX. 6 X. 4
1
−
Vojnemu invalidu se zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja. Vojnemu invalidu - državljanu Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini, se v času, ko je na ozemlju Republike Slovenije, zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja v celoti. Način povrnitve vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih uveljavi vojni invalid iz prejšnjega odstavka, uredita pristojna organizacija za zdravstveno zavarovanje in ministrstvo, pristojno za vojne invalide (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), s pogodbo.
1
+
Vojnemu invalidu se zagotavlja plačilo obveznega zdravstvenega prispevka. Vojnemu invalidu - državljanu Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini, se v času, ko je na ozemlju Republike Slovenije, zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja v celoti. Način povrnitve vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih uveljavi vojni invalid iz prejšnjega odstavka, uredita pristojna organizacija za zdravstveno zavarovanje in ministrstvo, pristojno za vojne invalide (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), s pogodbo.
1
−
Vojni invalid ima pravico do nadomestila plače do 30. dne začasne zadržanosti od dela v višini 100% osnove za nadomestilo. Izplačnik nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela po prejšnjem odstavku izplača vojnemu invalidu nadomestilo plače v višini 100% osnove za nadomestilo, razliko med tem zneskom in nadomestilom plače, določenim s splošnimi akti delodajalca in ustrezno kolektivno pogodbo, pa izplačniku nadomestila plače nadomesti pristojna upravna enota, ki o pravicah po tem zakonu odloča na prvi stopnji (v nadaljnjem besedilu: upravna enota). VIII. ZDRAVILIŠKO IN KLIMATSKO ZDRAVLJENJE
1
+
Vojni invalid ima pravico do nadomestila plače do 30. dne začasne zadržanosti od dela v višini 100% osnove za nadomestilo. Izplačnik nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela po prejšnjem odstavku izplača vojnemu invalidu nadomestilo plače v višini 100% osnove za nadomestilo, razliko med tem zneskom in nadomestilom plače, določenim s splošnimi akti delodajalca in ustrezno kolektivno pogodbo, pa izplačniku nadomestila plače nadomesti pristojna upravna enota, ki o pravicah po tem zakonu odloča na prvi stopnji (v nadaljnjem besedilu: upravna enota). VIII. ZDRAVILIŠKO IN KLIMATSKO ZDRAVLJENJE a30. člen Vojni invalid ima pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, kadar je to potrebno za nadaljnje zdravljenje bolezni, ki so predpisane kot indikacije za zdravljenje.
1
−
Vojni invalid ima pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, kadar je to potrebno za nadaljnje zdravljenje bolezni, ki so predpisane kot indikacije za to zdravljenje. IX. REHABILITACIJA
1
+
IX. REHABILITACIJA
2
·
1. Poklicna rehabilitacija
2
·
1. Poklicna rehabilitacija
1
−
Vojnemu invalidu, ki zaradi vojne invalidnosti potrebuje prilagoditev bivalnih prostorov, instaliranje sanitarne in druge opreme ter druge tehnične pripomočke, ki mu olajšujejo oskrbo in nego, omogočajo njegovo mobilnost, varnost, komunikacijo ali drugače olajšujejo njegovo prizadetost, se lahko zagotavljajo doplačila k tem stroškom, če se tehnični pripomočki ne zagotavljajo po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ali se zagotavljajo v nižjem standardu. Doplačila po prejšnjem odstavku je mogoče dodeliti na podlagi strokovnega mnenja o potrebnosti tehničnega pripomočka in ob upoštevanju premoženjskih razmer in drugih socialnih okoliščin, v katerih vojni invalid živi. Doplačilo k stroškom tehničnega pripomočka - osebnega motornega vozila se lahko dodeli vojnemu invalidu, ki ima vozniško dovoljenje ali mu je priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo. Doplačilo k stroškom nabave motornega vozila znaša do dvanajst odmernih osnov, veljavnih v času vložitve zahteve, dodeli pa se lahko največ enkrat v sedmih letih, šteto od dneva vložitve prejšnje zahteve. X. INVALIDSKI DODATEK
1
+
Vojni invalid, ki zaradi vojne invalidnosti potrebuje tehnične pripomočke, ki omogočajo njegovo mobilnost (osebno motorno vozilo, prilagoditev osebnega motornega vozila, prenosna klančina, dvižni sedež, sedež za prenos ter dvigalo za premestitev iz vozička v osebni avto) ali samostojno življenje (telefon z gumbom za klic v sili, Braillova vrstica za vojnega invalida, ki je usposobljen za uporabo računalnika, telefonska slušalka, silhuetni induktor, budilka za gluhe, svetlobni indikatorji zvonjenja hišnega in telefonskega zvonca ter stacionarno ali prenosno povečalo), ima pravico do doplačila k tem stroškom, če se ti pripomočki ne zagotavljajo po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in se vojnemu invalidu ne zagotavljajo v domu za starejše, v posebnem socialno-varstvenem zavodu ali v zavodu za usposabljanje, v katerem biva. Vojni invalid ima ob pogojih iz prejšnjega odstavka pravico tudi do doplačila za nakup protez, ortoz in drugih tehničnih pripomočkov, ki se zagotavljajo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, veljavnih na dan uveljavitve tega zakona. Doplačilo k stroškom nabave osebnega motornega vozila in doplačilo k stroškom prilagoditve osebnega motornega vozila se dodeli na vsakih šest let, šteto od dneva vložitve zahteve, doplačilo k stroškom nabave drugih tehničnih pripomočkov pa se praviloma dodeli enkrat, ponovno pa le v primeru, da je postal tehnični pripomoček zaradi sprememb okvar zdravja vojnega invalida neuporaben, ali je zaradi sprememb okvar zdravja ali iz drugih razlogov, vendar ne zaradi neustreznega ravnanja vojnega invalida, prišlo do poškodovanja tehničnega pripomočka, pa popravilo ali prilagoditev ni možna. Višina doplačila se določi v ustreznem odstotku od nabavne cene tehničnega pripomočka, pri čemer višina doplačila ne sme presegati dvanajst odmernih osnov, veljavnih v času vložitve zahteve. X. INVALIDSKI DODATEK
2
·
1. Pogoji za pravico do invalidskega dodatka
2
·
1. Pogoji za pravico do invalidskega dodatka
1
−
Prejemki se upoštevajo v neto zneskih iz decembra preteklega leta. Plača upravičenca, zakonca in vzdrževanih družinskih članov se upošteva v povprečnem neto mesečnem znesku iz preteklega leta. Letni katastrski dohodek se upošteva v višini iz preteklega leta, preračunani na eno dvanajstino, povečani v skladu z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za vojne invalide. Prejemki iz tujine se upoštevajo preračunani v tolarje po povprečnem srednjem deviznem tečaju Banke Slovenije iz meseca oziroma leta, iz katerega se upoštevajo.
1
+
Prejemki se upoštevajo v neto zneskih iz decembra preteklega leta. Plača upravičenca, zakonca in vzdrževanih družinskih članov se upošteva v povprečnem neto mesečnem znesku iz preteklega leta. Letni katastrski dohodek se upošteva v višini iz preteklega leta, preračunani na eno dvanajstino, povečani v skladu z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za vojne invalide. Prejemki iz tujine se upoštevajo preračunani v eure po povprečnem srednjem deviznem tečaju Banke Slovenije iz meseca oziroma leta, iz katerega se upoštevajo.
1
−
Vojni invalid ima pravico do povračila potnih stroškov (prevoznih stroškov ter stroškov prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju), kadar ga upravna enota ali ministrstvo pošlje ali pokliče v drug kraj zaradi pregleda pred zdravniško komisijo ali zaradi zdraviliškega in klimatskega zdravljenja po tem zakonu. Vojni invalid ima v primerih iz prejšnjega odstavka pravico do povračila potnih stroškov tudi za spremljevalca, če mu je priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo ali mu je določen spremljevalec za pot na zdraviliško in klimatsko zdravljenje. Vojni invalid s priznano pravico do dodatka za pomoč in postrežbo ima pravico do povračila stroškov prehrane in nastanitve za osebo, ki mu streže in pomaga med zdraviliškim in klimatskim zdravljenjem v naravnem zdravilišču, če slednje ne zagotavlja pomoči in postrežbe. Vojni invalid, ki uveljavlja pravico do zdravstvenega varstva po 28. členu tega zakona ima pravico do povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavitvijo te pravice.
1
+
Vojni invalid ima pravico do povračila potnih stroškov (prevoznih stroškov ter stroškov prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju), kadar ga upravna enota ali ministrstvo pošlje ali pokliče v drug kraj zaradi pregleda pred zdravniško komisijo ali zaradi zdraviliškega in klimatskega zdravljenja po tem zakonu. Vojni invalid ima v primerih iz prejšnjega odstavka pravico do povračila potnih stroškov tudi za spremljevalca, če mu je priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo ali mu je določen spremljevalec za pot na zdraviliško in klimatsko zdravljenje. Vojni invalid s priznano pravico do dodatka za pomoč in postrežbo ima pravico do povračila stroškov prehrane in nastanitve za osebo, ki mu streže in pomaga med zdraviliškim in klimatskim zdravljenjem v naravnem zdravilišču, če slednje ne zagotavlja pomoči in postrežbe. Vojni invalid, ki uveljavlja pravico do zdravstvenega varstva po 28. členu tega zakona, ima pravico do povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavitvijo te pravice.
1
·
Družinski člani padlega borca in vojnega invalida I. do VII. skupine po njegovi smrti ter družinski člani druge osebe imajo pravico do družinske invalidnine pod naslednjimi pogoji:
1
·
Družinski člani padlega borca in vojnega invalida I. do VII. skupine po njegovi smrti ter družinski člani druge osebe imajo pravico do družinske invalidnine pod naslednjimi pogoji:
2
·
1. osebe iz 1. točke 9. člena - ko dopolnijo starost 55 let, pred dopolnjenim 55. letom starosti pa, če so popolnoma nezmožni za delo, dokler takšna nezmožnost traja;
2
·
1. osebe iz 1. točke 9. člena - ko dopolnijo starost 55 let, pred dopolnjenim 55. letom starosti pa, če so popolnoma nezmožni za delo, dokler takšna nezmožnost traja;
3
−
2. osebe iz 2. točke 9. člena - do dopolnjenega 15. leta starosti, oziroma če se šolajo, do konca predpisanega rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti, izjemoma pa tudi do dopolnjenega 27. leta starosti, če imajo status študenta, če pa so popolnoma nezmožni za delo, dokler takšna nezmožnost traja, in če je nezmožnost nastala pred dopolnjenim 15. letom starosti oziroma pred koncem rednega šolanja. Če je šolanje prekinjeno zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda, oseba iz 2. točke prejšnjega odstavka obdrži pravico do družinske invalidnine tudi med boleznijo oziroma prekinitvijo zaradi nosečnosti ali poroda - do dopolnjenega 26. leta starosti, pa tudi dlje, vendar le za čas, ko ima priznan status študenta. Če je oseba iz 2. točke prvega odstavka tega člena prekinila šolanje zaradi služenja vojaškega roka ali opravljanja nadomestne civilne službe, ima v primeru, da se redno šola, pravico do družinske invalidnine tudi po dopolnjenem 26. letu starosti, vendar največ toliko časa, za kolikor je prekinila redno šolanje, medtem ko ji v času služenja vojaškega roka oziroma opravljanja nadomestne civilne službe pravica do družinske invalidnine ne pripada.
3
+
2. osebe iz 2. točke 9. člena - do dopolnjenega 15. leta starosti, oziroma če se šolajo, do konca predpisanega rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti, izjemoma pa tudi do dopolnjenega 27. leta starosti, če imajo status študenta, če pa so popolnoma nezmožni za delo, dokler takšna nezmožnost traja, in če je nezmožnost nastala pred dopolnjenim 15. letom starosti oziroma pred koncem rednega šolanja. Družinski član padlega borca iz 1. točke 9. člena tega zakona, ki je izgubil življenje pri opravljanju vojaških dolžnosti ali drugih dolžnosti za cilje obrambe in varnosti Republike Slovenije v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo leta 1991, lahko uveljavi pravico do družinske invalidnine ne glede na izpolnjevanje starostnega pogoja iz 1. točke prejšnjega odstavka. Če je šolanje prekinjeno zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda, oseba iz 2. točke prejšnjega odstavka obdrži pravico do družinske invalidnine tudi med boleznijo oziroma prekinitvijo zaradi nosečnosti ali poroda - do dopolnjenega 26. leta starosti, pa tudi dlje, vendar le za čas, ko ima priznan status študenta. Če je oseba iz 2. točke prvega odstavka tega člena prekinila šolanje zaradi služenja vojaškega roka ali opravljanja nadomestne civilne službe, ima v primeru, da se redno šola, pravico do družinske invalidnine tudi po dopolnjenem 26. letu starosti, vendar največ toliko časa, za kolikor je prekinila redno šolanje, medtem ko ji v času služenja vojaškega roka oziroma opravljanja nadomestne civilne službe pravica do družinske invalidnine ne pripada.
1
−
Družinska invalidnina se odmeri v 50% od osnove za odmero družinske invalidnine za enega družinskega člana, v 60% od osnove za dva družinska člana, v 70% od osnove za tri družinske člane, v 80% od osnove za štiri družinske člane, v 90% od osnove za pet družinskih članov in v 100% od osnove za odmero družinske invalidnine za šest ali več družinskih članov, in pripada družinskim članom v enakih delih.
1
+
Družinska invalidnina se odmeri v 50% od osnove za odmero družinske invalidnine za enega družinskega člana, v 60% od osnove za dva družinska člana, v 70% od osnove za tri družinske člane, v 80% od osnove za štiri družinske člane, v 90% od osnove za pet družinskih članov in v 100% od osnove za odmero družinske invalidnine za šest ali več družinskih članov, in pripada družinskim članom v enakih delih. Ne glede na prejšnji odstavek se družinska invalidnina po osebi, ki je bila v času ali zaradi osamosvojitvene vojne v letu 1991 ubita ali je umrla zaradi posledic poškodbe, dobljene v teh okoliščinah, odmeri v višini 70% osnove za odmero družinske invalidnine za enega družinskega člana, v 80% za dva družinska člana, v 90% za tri družinske člane in v višini 100% osnove za odmero družinske invalidnine za štiri in več družinskih članov.
1
−
Uživalcu družinske invalidnine - državljanu Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini, se v času, ko je na ozemlju Republike Slovenije, zagotavlja zdravstveno varstvo v obsegu, ki se po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zagotavlja v okviru obveznega zavarovanja. Uživalcu družinske invalidnine - državljanu Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je to pravico uveljavil kot družinski član padlega borca, je zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja. Uživalcu družinske invalidnine - državljanu Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini, ki je to pravico uveljavil kot družinski član padlega borca, je v času, ko je na ozemlju Republike Slovenije, zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v okviru obveznega zavarovanja v celoti. Glede načina povrnitve vrednosti zdravstvenih storitev za državljane Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini velja določba tretjega odstavka 28. člena tega zakona. XV. DRUŽINSKI DODATEK
1
+
Uživalcu družinske invalidnine - državljanu Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini, se v času, ko je na ozemlju Republike Slovenije, zagotavlja zdravstveno varstvo v obsegu, ki se po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zagotavlja v okviru obveznega zavarovanja. Uživalcu družinske invalidnine - državljanu Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je to pravico uveljavil kot družinski član padlega borca, se zagotavlja plačilo obveznega zdravstvenega prispevka. Uživalcu družinske invalidnine - državljanu Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini, ki je to pravico uveljavil kot družinski član padlega borca, je v času, ko je na ozemlju Republike Slovenije, zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v okviru obveznega zavarovanja v celoti. Glede načina povrnitve vrednosti zdravstvenih storitev za državljane Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini velja določba tretjega odstavka 28. člena tega zakona. XV. DRUŽINSKI DODATEK
2
·
1. Pogoji za pravico
2
·
1. Pogoji za pravico
1
−
Ob smrti vojnega invalida imajo družinski člani iz 9. člena tega zakona pravico do enkratne denarne pomoči v višini dvakratnega zneska invalidnine, ki je vojnemu invalidu pripadala ob smrti.
1
+
Ob smrti vojnega invalida imajo družinski člani iz 9. člena tega zakona pravico do enkratne denarne pomoči v višini dvakratnega zneska invalidnine, ki je vojnemu invalidu pripadala ob smrti. Pravico iz prejšnjega odstavka je mogoče uveljaviti, če ni uveljavljena podobna pravica po predpisih o vojnih veteranih. XVIII. POVRAČILO STROŠKOV ZA PREVOZ POSMRTNIH OSTANKOV VOJNEGA INVALIDA
1
·
Minister, pristojen za vojne invalide, izda predpis:
1
·
Minister, pristojen za vojne invalide, izda predpis:
2
·
1. kdaj se šteje, da je vojni invalid, padli borec ali druga oseba preživljala družinskega člana;
2
·
1. kdaj se šteje, da je vojni invalid, padli borec ali druga oseba preživljala družinskega člana;
3
·
2. o ugotavljanju odstotka invalidnosti po stopnji okvare zdravja in drugih pogojih ter merilih za ugotavljanje invalidnosti ter o vrstah okvar zdravja, ki vojnega invalida upravičujejo do dodatka za posebno invalidnost;
3
·
2. o ugotavljanju odstotka invalidnosti po stopnji okvare zdravja in drugih pogojih ter merilih za ugotavljanje invalidnosti ter o vrstah okvar zdravja, ki vojnega invalida upravičujejo do dodatka za posebno invalidnost;
4
·
3. o natančnejših pogojih za zdraviliško in klimatsko zdravljenje in trajanju tega zdravljenja;
4
·
3. o natančnejših pogojih za zdraviliško in klimatsko zdravljenje in trajanju tega zdravljenja;
5
·
4. o kriterijih in merilih za določanje višine sredstev, potrebnih za namene sofinanciranja prilagoditve prostorov in tehnične opreme ter delovnega mesta;
5
·
4. o kriterijih in merilih za določanje višine sredstev, potrebnih za namene sofinanciranja prilagoditve prostorov in tehnične opreme ter delovnega mesta;
6
·
5. o višini povračil stroškov prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju;
6
·
5. o višini povračil stroškov prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju;
7
−
6. o višini doplačil za nakup tehničnih pripomočkov;
7
+
6. o natančnejših kriterijih za določitev višine doplačil za nakup tehničnih pripomočkov;
8
·
7. o načinu uveljavljanja pravice do popusta pri vožnji;
8
·
7. o načinu uveljavljanja pravice do popusta pri vožnji;
9
·
8. o delu izvedencev;
9
·
8. o delu izvedencev;
10
·
9. o podrobnejših navodilih o načinu zbiranja podatkov, vodenja zbirk podatkov in načinu posredovanja osebnih podatkov;
10
·
9. o podrobnejših navodilih o načinu zbiranja podatkov, vodenja zbirk podatkov in načinu posredovanja osebnih podatkov;
11
·
10. o načinu izplačevanja denarnih prejemkov po tem zakonu in o načinu vodenja evidenc o izplačilih ter
11
·
10. o načinu izplačevanja denarnih prejemkov po tem zakonu in o načinu vodenja evidenc o izplačilih ter
12
·
11. o krajevni pristojnosti za odločanje o pravicah po tem zakonu v zvezi z zahtevami tujcev s stalnim prebivališčem v tujini. Minister, pristojen za vojne invalide, predpiše po predhodnem mnenju:
12
·
11. o krajevni pristojnosti za odločanje o pravicah po tem zakonu v zvezi z zahtevami tujcev s stalnim prebivališčem v tujini. Minister, pristojen za vojne invalide, predpiše po predhodnem mnenju:
13
·
1. ministra, pristojnega za civilno zaščito, katere naloge iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona predstavljajo povečano nevarnost za nastanek okvare zdravja,
13
·
1. ministra, pristojnega za civilno zaščito, katere naloge iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona predstavljajo povečano nevarnost za nastanek okvare zdravja,
14
−
2. ustrezne organizacije za rehabilitacijo invalidov, natančnejše pogoje za dodelitev doplačil ter vrste tehničnih pripomočkov. XX. USKLAJEVANJE ODMERNE OSNOVE IN INVALIDSKIH PREJEMKOV
14
+
2. ustrezne organizacije za rehabilitacijo invalidov, vrste tehničnih pripomočkov. XX. USKLAJEVANJE ODMERNE OSNOVE IN INVALIDSKIH PREJEMKOV
1
−
Odmerna osnova in mesečni denarni prejemki po tem zakonu se usklajujejo polletno za naprej na podlagi uradnih podatkov Zavoda Republike Slovenije za statistiko o rasti cen življenjskih potrebščin. O uskladitvah iz prejšnjega odstavka odloči Vlada Republike Slovenije. XXI. PRIDOBITEV, UŽIVANJE IN IZGUBA PRAVIC
1
+
XXI. PRIDOBITEV, UŽIVANJE IN IZGUBA PRAVIC
1
−
Pravice po tem zakonu trajajo, dokler uživalec izpolnjuje pogoje, ki so s tem zakonom predpisani za pridobitev in uživanje teh pravic. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se začeta poklicna rehabilitacija in prejemanje oskrbnine lahko nadaljujeta do konca rehabilitacije, vendar največ še dve leti, če gre za invalida, ki je med rehabilitacijo izgubil status vojnega invalida, ker se mu je invalidnost zmanjšala pod določeni minimum. Uživalcu invalidskega ali družinskega dodatka s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki biva v tujini dalj kot tri mesece, se izplačevanje dodatka ustavi za ves čas bivanja v tujini. Dodatek se začne ponovno izplačevati, ko se vrne iz tujine.
1
+
Pravice po tem zakonu trajajo, dokler uživalec izpolnjuje pogoje, ki so s tem zakonom predpisani za pridobitev in uživanje teh pravic. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se začeta poklicna rehabilitacija in prejemanje oskrbnine lahko nadaljujeta do konca rehabilitacije, vendar največ še dve leti, če gre za invalida, ki je med rehabilitacijo izgubil status vojnega invalida, ker se mu je invalidnost zmanjšala pod določeni minimum. Uživalcem invalidskega in družinskega dodatka ter oskrbnine, ki jim je bil ta prejemek priznan do 31. decembra preteklega leta, se do izdaje nove odločbe v tekočem koledarskem letu, mesečni zneski invalidskega in družinskega dodatka ter oskrbnine izplačujejo v višini iz decembra preteklega leta kot akontacija. Uživalcu invalidskega ali družinskega dodatka s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki biva v tujini dalj kot tri mesece, se izplačevanje dodatka ustavi za ves čas bivanja v tujini. Dodatek se začne ponovno izplačevati, ko se vrne iz tujine.
1
−
Invalidnina in družinska invalidnina, dodatek za posebno invalidnost, dodatek za pomoč in postrežbo, invalidski dodatek in družinski dodatek ter oskrbnina se izplačujejo v mesečnih zneskih za nazaj. Mesečni denarni prejemki po tem zakonu dospejo v izplačilo zadnjega dne v mesecu, za katerega se opravi izplačilo.
1
+
Invalidnina in družinska invalidnina, dodatek za posebno invalidnost, dodatek za pomoč in postrežbo, invalidski dodatek in družinski dodatek ter oskrbnina se izplačujejo v mesečnih zneskih prvega delovnega dne v mesecu za pretekli mesec.
+
1
+
Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo plačilni promet, ima ministrstvo prednostno pravico, da od izvajalca plačilnih storitev direktno zahteva povrnitev denarnega prejemka, ki je bil nakazan v dobro imetnika osebnega računa po njegovi smrti in do katerega umrli imetnik osebnega računa ni bil upravičen. V imenu in za račun ministrstva izvaja postopke za vračilo po smrti imetnika osebnega računa v skladu s prejšnjim odstavkom pristojna upravna enota. Potrdilo pristojne upravne enote o izplačilih denarnega prejemka je javna listina oziroma nalog, na podlagi katerega mora izvajalec plačilnih storitev v treh dneh od zahteve pristojne upravne enote za vračilo denarnega prejemka v skladu s prvim odstavkom tega člena vrniti zneske, nakazane po smrti imetnika osebnega računa. Okoliščina, kdaj je izvajalec plačilnih storitev izvedel za datum smrti imetnika osebnega računa, na dolžnost izvajalca plačilnih storitev po tem zakonu ne vpliva. Če denarja ni več na računu, mora izvajalec plačilnih storitev namesto vračila sredstev upravni enoti posredovati podatke o osebi, ki je denar dvignila, in sicer ime, priimek, naslov, enotno matično številko občana in davčno številko. Če izvajalec plačilnih storitev v Sloveniji sredstva, ki jih je nakazalo ministrstvo, prenakaže na račun v tujino in zaradi tega vračilo v skladu s prvim odstavkom tega člena ni več možno, mora v treh dneh od zahteve pristojne upravne enote za vračilo denarnega prejemka v skladu s prvim odstavkom tega člena sporočiti ministrstvu vse podatke izvajalca plačilnih storitev v tujini, kateremu so bila sredstva nakazana. Izvajalec plačilnih storitev izvede vračilo zneskov iz drugega odstavka tega člena in pošlje podatke iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ministrstvu brezplačno.
1
−
O pravicah po tem zakonu odloča upravna enota po opravljeni reviziji odločbe o priznanju statusa vojnega invalida oziroma priznanju pravice do družinske invalidnine oziroma po dokončnosti odločbe, s katero je zavrnjena zahteva za priznanje statusa vojnega invalida ali za priznanje pravice do družinske invalidnine.
1
+
O pravicah po tem zakonu odloča upravna enota po dokončnosti odločbe o priznanju statusa vojnega invalida oziroma priznanju pravice do družinske invalidnine.
1
−
Odstotek invalidnosti, upravičenost do dodatka za posebno invalidnost, dodatka za pomoč in postrežbo, zdraviliškega in klimatskega zdravljenja ter nezmožnost za delo kot pogoje za uveljavitev pravic po tem zakonu ugotavlja upravna enota oziroma ministrstvo na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije. Izpolnjevanje pogojev in način poklicne rehabilitacije ter potrebnost prilagoditve prostorov in tehnične opreme zaradi poklicne rehabilitacije oziroma zaposlitve vojnih invalidov ugotavlja upravna enota oziroma ministrstvo na podlagi izvida in mnenja ustrezne organizacije za rehabilitacijo invalidov, potrebnost tehničnih pripomočkov pa ugotavlja upravna enota na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije in ministrstvo na podlagi izvida ter mnenja ustrezne organizacije za rehabilitacijo invalidov.
1
+
Odstotek invalidnosti, upravičenost do dodatka za posebno invalidnost, dodatka za pomoč in postrežbo, zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, potrebnost tehničnih pripomočkov ter nezmožnost za delo kot pogoje za uveljavitev pravic po tem zakonu ugotavlja upravna enota oziroma ministrstvo na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije. Izpolnjevanje pogojev in način poklicne rehabilitacije ter potrebnost prilagoditve prostorov in tehnične opreme zaradi poklicne rehabilitacije oziroma zaposlitve vojnih invalidov ugotavlja upravna enota oziroma ministrstvo na podlagi izvida in mnenja ustrezne organizacije za rehabilitacijo invalidov.
1
−
Zoper odločbe upravne enote je dovoljena pritožba.
1
+
Zoper odločbe upravne enote je dovoljena pritožba. Zoper izvid in mnenje zdravniške komisije prve stopnje o potrebnosti zdraviliškega in klimatskega zdravljenja vojnega invalida, je dopusten ugovor na zdravniško komisijo druge stopnje. Ugovor se v roku osem dni od prejetega obvestila o odločitvi zdravniške komisije prve stopnje vloži pri upravni enoti, ki je pristojna za vojnega invalida. Izvid in mnenje zdravniške komisije druge stopnje je dokončen.
1
−
Za odločbo, s katero se prizna status vojnega invalida, pravica do invalidnine in družinske invalidnine, dodatka za posebno invalidnost, dodatka za pomoč in postrežbo, invalidskega in družinskega dodatka oziroma katera od pravic v okviru pravice do rehabilitacije, je obvezna revizija. Revizijo opravi ministrstvo. Revizija zadrži izvršitev odločbe, razen odločbe, s katero je priznana pravica do invalidskega in družinskega dodatka ter poklicne rehabilitacije in oskrbnine. Če je zoper odločbo prve stopnje vložena pritožba, se o reviziji in o pritožbi odloči z isto odločbo. Če zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena ni vložena pritožba, jo upravna enota v osmih dneh od dneva, ko poteče rok za pritožbo, predloži skupaj s spisi zadeve ministrstvu.
−
1
−
Ob reviziji lahko da ministrstvo k odločbi soglasje, lahko jo odpravi ali razveljavi in samo odloči o stvari ali zadevo vrne upravni enoti v ponovni postopek. Ministrstvo ob reviziji odpravi ali razveljavi odločbo prve stopnje in praviloma samo odloči o stvari v korist ali v škodo stranke, če ugotovi, da so bila na prvi stopnji nepopolno ali napačno ugotovljena dejstva ali da v postopku niso bila upoštevana pravila postopka, ki bi lahko vplivala na odločitev o stvari, ali če ugotovi, da so bili na prvi stopnji zmotno ocenjeni dokazi ali da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali pa napačno uporabljen predpis, na podlagi katerega je bilo o stvari odločeno.
−
1
−
Če zoper odločbo upravne enote, za katero je obvezna revizija, ni vložena pritožba, revizija pa ni opravljena v treh mesecih od dneva, ko je ministrstvo prejelo zadevo, se šteje, da je revizija opravljena in da je k odločbi dano soglasje. Šteje se, da je revizija opravljena v roku iz prejšnjega odstavka, če je bila odločba, izdana ob reviziji, v tem roku odposlana upravni enoti zaradi vročitve stranki. Če zdravniška komisija druge stopnje pošlje na dodatne medicinske preiskave osebo, na katero se nanaša odločba, ki je v postopku revizije, začne rok iz prvega odstavka tega člena teči od dneva, ko je ministrstvo prejelo izvid in mnenje zdravniške komisije.
−
+
1
+
Podatki za osebe, ki se upoštevajo pri odmeri pravic po tem zakonu, se zbirajo neposredno od osebe oziroma zakonitega zastopnika in po uradni dolžnosti iz zbirk podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Oseba oziroma njen zakoniti zastopnik mora upravnim enotam in ministrstvu dati vse podatke, o katerih pooblaščeni organi in organizacije ne vodijo zbirke osebnih podatkov. Ministrstvo za opravljanje nalog po tem zakonu in za omogočanje elektronskega poslovanja na podlagi tega zakona vodi in vzdržuje informacijski sistem, ki vsebuje podatke iz prejšnjega člena, ter omogoča vodenje, vzdrževanje, povezovanje in dostop do podatkov iz prejšnjega člena. Zbirke podatkov iz prejšnjega člena se vodijo v elektronski obliki in zagotavljajo evidentiranje dostopov do osebnih podatkov in dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke, in sicer tako, da se shranjujejo podatki o tem, kdo in kdaj je izvajal posamezna opravila, povezana s posameznim podatkom ali dokumentom. Za vodenje postopkov iz prvega odstavka 89. člena tega zakona in zbirk podatkov na podlagi tega zakona se v okviru informacijskega sistema iz drugega odstavka tega člena in v okviru drugih informacijskih sistemov, ki podpirajo vodenje evidenc oziroma zbirk podatkov, brezplačno pridobivajo podatki za osebe, ki se upoštevajo pri odmeri pravic po tem zakonu, tudi z neposrednim elektronskim povezovanjem, iz zbirk podatkov naslednjih pooblaščenih organov in organizacij:
+
2
+
1. ministrstva, pristojnega za notranje zadeve - podatke iz centralnega registra prebivalstva:
+
3
+
- enotna matična številka občana,
+
4
+
- osebno ime,
+
5
+
- datum rojstva,
+
6
+
- državljanstvo,
+
7
+
- prebivališče, naslov v tujini, naslov za vročanje in elektronski naslov za vročanje,
+
8
+
- datum smrti;
+
9
+
2. ministrstva, pristojnega za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:
+
10
+
- podatki o denarnih prejemkih po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev,
+
11
+
- podatki o izplačilih po zakonu, ki ureja zavarovanje za starševsko varstvo in družinske prejemke (višina in datum neto izplačila, nadomestilo, starševski dodatek ter višina preživnine in datum, od katerega je preživnina določena),
+
12
+
- številka in datum odločbe ter naziv organa, ki je izdal odločbo o štipendiji, ter višina in datum izplačila štipendije;
+
13
+
3. Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije:
+
14
+
- podatki o uživalcih pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (o vrsti, višini, datumu izplačila in datumu upravičenosti do posamezne pravice),
+
15
+
- podatki o višini, datumu izplačila in datumu upravičenosti do dodatka za tujo nego in pomoč ter nadomestila za invalidnost;
+
16
+
4. Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije:
+
17
+
- podatek, ali je oseba vključena v obvezno zdravstveno zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum začetka zavarovanja, datum prenehanja zavarovanja),
+
18
+
- podatki o zdraviliškem zdravljenju na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja,
+
19
+
- podatki o višini, datumu upravičenosti in datumu izplačila nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela iz evidence zavarovancev obveznega zdravstvenega zavarovanja;
+
20
+
5. Finančne uprave Republike Slovenije:
+
21
+
- davčna številka,
+
22
+
- podatek o obdobju - letu,
+
23
+
- podatki o dohodkih, podatki o dohodkih v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, podatki o davku in obveznih prispevkih za socialno varnost, ki se nanašajo na te dohodke, in podatki o normiranih oziroma dejanskih stroških, ki se nanašajo na te dohodke,
+
24
+
- podatki o vzdrževanih družinskih članih;
+
25
+
6. Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje:
+
26
+
- podatki o višini, obdobju upravičenosti, datumu izplačila in datumu prenehanja izplačevanja nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti,
+
27
+
- podatki o višini, obdobju upravičenosti in datumu izplačila dodatka za aktivnost;
+
28
+
7. ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje:
+
29
+
- podatek o šolanju v Republiki Sloveniji na srednji šoli, višji šoli ali po programu izobraževanja odraslih;
+
30
+
8. ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, znanost in inovacije:
+
31
+
- podatek o visokošolskem študiju v Republiki Sloveniji;
+
32
+
9. Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije:
+
33
+
- podatki o višini izplačil nadomestil preživnine, izplačilih sredstev iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca,
+
34
+
- podatki o višini izplačil štipendije, ki jih dodeljuje;
+
35
+
10. Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve:
+
36
+
- podatki o transakcijskih računih;
+
37
+
11. lokalne samouprave:
+
38
+
- podatek o občinski štipendiji (višina in obdobje izplačevanja);
+
39
+
12. regionalne razvojne agencije:
+
40
+
- podatek, ali oseba prejema kadrovsko štipendijo ali ne;
+
41
+
13. Sklada obrtnikov in podjetnikov:
+
42
+
- podatek o mesečni renti (renta SOP);
+
43
+
14. zavarovalnice:
+
44
+
- podatki o višinah zavarovalnih rent,
+
45
+
- podatki o dohodkih iz življenjskih zavarovanj;
+
46
+
15. Kapitalske družbe, d.d.:
+
47
+
- podatki o višinah poklicnih pokojnin. O pridobivanju podatkov zaradi uveljavljanja in uživanja pravic po tem zakonu oseb, na katere se podatki nanašajo, ni treba predhodno seznaniti. Povezovanje zbirk podatkov se izvede z enotno matično številko občana oziroma davčno številko ali drugimi podatki, ki v povezavi z osebnim imenom zagotavljajo identifikacijo osebe, za katero se zahteva podatek. V zbirkah podatkov iz prejšnjega člena so tudi podatki iz četrtega odstavka tega člena.
1
−
Zahteve za priznanje statusa in pravic vojaškega vojnega invalida oziroma civilnega invalida vojne na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene v okoliščinah za priznanje statusa vojaškega vojnega invalida oziroma civilnega invalida vojne do uveljavitve tega zakona ter zahteve za priznanje pravic družinskim članom osebe, ki je umrla zaradi posledic bolezni, dobljene v takšnih okoliščinah, po uveljavitvi tega zakona ni več mogoče vložiti. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je zahtevo za priznanje statusa in pravic vojaškega vojnega invalida oziroma civilnega invalida vojne na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene ob vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v letu 1991 ter zahtevo za priznanje pravic družinskim članom osebe, ki je umrla zaradi posledic bolezni, dobljene v teh okoliščinah, mogoče vložiti najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona. Zahtevo za priznanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene v okoliščinah za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida do uveljavitve tega zakona, je mogoče vložiti najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona. Zahteva iz prejšnjega odstavka osebe, ki po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, statusa mirnodobnega vojaškega invalida ni mogla uveljaviti zaradi prenizkega odstotka invalidnosti, je ne glede na določbo prvega odstavka 96. člena tega zakona pravočasna, če je bila prva zahteva vložena v tem roku.
1
+
Zahteve za priznanje statusa in pravic vojaškega vojnega invalida oziroma civilnega invalida vojne na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene v okoliščinah za priznanje statusa vojaškega vojnega invalida oziroma civilnega invalida vojne do uveljavitve tega zakona ter zahteve za priznanje pravic družinskim članom osebe, ki je umrla zaradi posledic bolezni, dobljene v takšnih okoliščinah, po uveljavitvi tega zakona ni več mogoče vložiti. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je zahtevo za priznanje statusa in pravic vojaškega vojnega invalida oziroma civilnega invalida vojne na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene ob vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v letu 1991 ter zahtevo za priznanje pravic družinskim članom osebe, ki je umrla zaradi posledic bolezni, dobljene v teh okoliščinah, mogoče vložiti najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona. Zahtevo za priznanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene v okoliščinah za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida do uveljavitve tega zakona, je mogoče vložiti najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona. Zahteva iz prejšnjega odstavka osebe, ki po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, statusa mirnodobnega vojaškega invalida ni mogla uveljaviti zaradi prenizkega odstotka invalidnosti, je ne glede na določbo prvega odstavka 96. člena tega zakona pravočasna, če je bila prva zahteva vložena v tem roku. (razveljavljen)
+
1
+
Ne glede na določbe prejšnjega člena lahko upravičenci, ki v roku iz drugega odstavka 121. člena tega zakona niso mogli vložiti zahteve za priznanje statusa in pravic vojaškega vojnega invalida ali civilnega invalida vojne na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni dobljene ob vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v letu 1991 ali vložiti zahteve za priznanje pravic družinskim članom osebe, ki je umrla zaradi posledic bolezni dobljenih v teh okoliščinah, zahtevo za pridobitev tega statusa in pravic vložijo do 31. decembra 2022.
1
−
O višini invalidnine in o pravici in višini dodatka za posebno invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo vojaških invalidov oziroma civilnih invalidov vojne, ki so uveljavili status vojaškega invalida ali civilnega invalida vojne in pravico do osebne invalidnine, pravico do ortopedskega dodatka oziroma pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč po predpisih o vojaških invalidih in o civilnih invalidih vojne do uveljavitve tega zakona, odločijo upravne enote po določbah tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi. O višini družinske invalidnine družinskih članov, ki so uveljavili pravico do družinske invalidnine ali pravico do civilne invalidnine po predpisih o vojaških invalidih ali o civilnih invalidih vojne do uveljavitve tega zakona, odločijo upravne enote po določbah tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi. O pravici in višini družinske invalidnine družinskih članov, ki so obdržali pravico do civilne invalidnine po drugem odstavku 14. člena zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni list RS, št. 56/92), pa niso izpolnjevali pogojev za pravico do družinske invalidnine, odločijo upravne enote po določbah tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi. Kadar si je pri odločanju o pravicah po tem členu upravna enota oziroma - v postopku o pritožbi oziroma ob reviziji - ministrstvo dolžno pridobiti izvid in mnenje zdravniške komisije, mora biti izvid in mnenje podano praviloma po opravljenem osebnem pregledu stranke.
1
+
O višini invalidnine in o pravici in višini dodatka za posebno invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo vojaških invalidov oziroma civilnih invalidov vojne, ki so uveljavili status vojaškega invalida ali civilnega invalida vojne in pravico do osebne invalidnine, pravico do ortopedskega dodatka oziroma pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč po predpisih o vojaških invalidih in o civilnih invalidih vojne do uveljavitve tega zakona, odločijo upravne enote po določbah tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi. O višini družinske invalidnine družinskih članov, ki so uveljavili pravico do družinske invalidnine ali pravico do civilne invalidnine po predpisih o vojaških invalidih ali o civilnih invalidih vojne do uveljavitve tega zakona, odločijo upravne enote po določbah tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi. Osnova za odmero družinske invalidnine osebi, ki ji je bila priznana pravica do družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih do uveljavitve tega zakona, pa ne izpolnjuje pogojev za odmero družinske invalidnine od osnove iz 62. člena tega zakona, znaša 7,5% odmerne osnove. O pravici in višini družinske invalidnine družinskih članov, ki so obdržali pravico do civilne invalidnine po drugem odstavku 14. člena zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni list RS, št. 56/92), pa niso izpolnjevali pogojev za pravico do družinske invalidnine, odločijo upravne enote po določbah tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi. Kadar si je pri odločanju o pravicah po tem členu upravna enota oziroma - v postopku o pritožbi oziroma ob reviziji - ministrstvo dolžno pridobiti izvid in mnenje zdravniške komisije, mora biti izvid in mnenje podano praviloma po opravljenem osebnem pregledu stranke.
1
−
Prehod na nov način izplačevanja denarnih prejemkov po tem zakonu izvedejo upravne enote s postopnim pomikanjem izplačil v dveh letih od dneva uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1996. Št. 546-03/89-1/17 Ljubljana, dne 17. oktobra 1995. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Jožef Školč l. r.
1
+
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1996.
1
−
Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vojnih invalidih (ZVojI-F) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vojnih invalidih (ZVojI-F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 3. februarja 2026. Št. 003-02-1/2026-35 Ljubljana, dne 11. februarja 2026 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOJNIH INVALIDIH (ZVojI-F)
−
1
−
Z dnem uveljavitve tega zakona v Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 - ZŠtip, 10/08 - ZVarDod, 71/08, 98/09 - ZIUZGK, 62/10 - ZUPJS, 85/10, 94/10 - ZIU, 110/11 - ZDIU12, 40/12 - ZUJF, 96/12 - ZPIZ-2, 59/19, 81/19 - ZSDP-1C, 92/21 - ZSDP-1E, 153/22 - ZSDP-1F in 44/25 - ZDOsk-1B; v nadaljnjem besedilu: ZUTPG) prenehajo veljati 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20. in 24. točka drugega odstavka 3. člena.
−
1
−
Spremenjeni drugi odstavek 20. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2026.
−
1
−
Novi 112.a člen zakona se začne uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 545-03/25-3/14 Ljubljana, dne 3. februarja 2026 EPA 2588-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Meira Hot podpredsednica
−