← Back to list
Zakon o zdravstveni dejavnosti
ZZDej
124articles changed
+38added
+19removed
+67modified
added 14723removed 8503words
527paragraphs
Version history
1
−
Zdravstvena dejavnost se opravlja na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Zdravstvena dejavnost na primarni ravni obsega osnovno zdravstveno dejavnost in lekarniško dejavnost. Zdravstvena dejavnost na sekundarni ravni obsega specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost. Zdravstvena dejavnost na terciarni ravni obsega opravljanje dejavnosti klinik in inštitutov ter drugih pooblaščenih zdravstvenih zavodov. Kot posebna specialistična dejavnost se na sekundarni in terciarni ravni opravlja socialnomedicinska, higienska, epidemiološka in zdravstveno-ekološka dejavnost.
1
+
Zdravstvena dejavnost se opravlja na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Zdravstvena dejavnost na primarni ravni obsega osnovno zdravstveno dejavnost in lekarniško dejavnost. Zdravstvena dejavnost na sekundarni ravni obsega specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost. Zdravstvena dejavnost na terciarni ravni obsega opravljanje dejavnosti klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov ter drugih pooblaščenih zdravstvenih zavodov. Zdravstvena dejavnost na sekundarni in terciarni ravni obsega tudi dejavnost javnega zdravja in dejavnosti, povezane z javnim zdravjem na področju zdravja, okolja in hrane.
1
−
Zdravstveno dejavnost lahko opravljajo na podlagi dovoljenja ministrstva, pristojnega za zdravstvo, domače in tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo s tem zakonom določene pogoje. Zdravstveno dejavnost kot javno službo pod enakimi pogoji opravljajo javni zdravstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe na podlagi koncesije. Dejavnost klinik in inštitutov, socialnomedicinska, higienska, epidemiološka in zdravstveno-ekološka dejavnost, lekarniška dejavnost, preskrba s krvjo, krvnimi pripravki in z organi za presajanje ter mrliško pregledna služba se opravljajo samo kot javna služba.
1
+
Izvajalci zdravstvene dejavnosti so pravne in fizične osebe, ki so pridobile dovoljenje ministrstva, pristojnega za zdravje, za opravljanje zdravstvene dejavnosti iz prvega odstavka 3.a člena tega zakona. Javna zdravstvena služba je celovit sistem javne skrbi za zdravje prebivalstva in obsega zdravstvene storitve, katerih trajno, usklajeno in nemoteno opravljanje zagotavljajo v javnem interesu država in samoupravne lokalne skupnosti, in ki se, temelječe na načelu solidarnosti in enakopravnega dostopa, v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, v celoti ali deloma financirajo iz javnih sredstev, predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Nadzor nad izvajanjem javne zdravstvene službe se opravlja v skladu s 76. členom tega zakona, nadzor nad gospodarno rabo javnih sredstev pa v skladu z zakonom, ki ureja javne finance. Zdravstvene storitve, ki jih izvajajo javni zdravstveni zavodi in drugi javni zavodi iz šestega odstavka 8. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: javni zavodi) in koncesionarji v okviru koncesijske dejavnosti, se izvajajo na nepridobiten način in z namenom varstva integritete namensko zbranih sredstev tako, da presežek prihodkov nad odhodki ta javni zavod oziroma koncesionar porabi za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti, in sicer za investicije v prostore in opremo (z namenom nenehnega izboljševanja kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave), za stroške usposabljanja in stalnega izpopolnjevanja ter plač zaposlenih ali za tekoče stroške poslovanja. Podrobnejša navodila v zvezi z razmejitvijo vrst prihodkov in odhodkov po opravljenih storitvah v okviru javne zdravstvene službe in tržne dejavnosti, ki jo opravljajo javni zdravstveni zavodi in koncesionarji, določi minister, pristojen za zdravje. Zdravstvene storitve, glede katerih sta lahko ob upoštevanju pravil medicinske doktrine pacient in izvajalec ali več izvajalcev zdravstvene dejavnosti prostorsko ločena, se lahko opravijo z uporabo informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij (v nadaljnjem besedilu: telemedicina). Zdravstvena dokumentacija se v tem primeru posreduje v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov, ki se nanašajo na prenos občutljivih osebnih podatkov prek omrežja elektronskih komunikacij. V primeru opravljanja zdravstvene dejavnosti v obliki telemedicine se šteje, da je zdravstveno varstvo zagotovljeno v državi, v kateri ima sedež izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki opravlja telemedicino.
1
·
Ministrstvo, pristojno za zdravje, izda dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in predpisov, izdanih na njegovi podlagi. Dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti vsebuje najmanj naslednje podatke:
1
·
Ministrstvo, pristojno za zdravje, izda dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in predpisov, izdanih na njegovi podlagi. Dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti vsebuje najmanj naslednje podatke:
2
·
- naziv in sedež izvajalca zdravstvene dejavnosti,
2
·
- naziv in sedež izvajalca zdravstvene dejavnosti,
3
·
- osebno ime odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti,
3
·
- osebno ime odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti,
4
·
- vrsto zdravstvene dejavnosti v skladu s predpisom iz tretjega odstavka tega člena,
4
·
- vrsto zdravstvene dejavnosti v skladu s predpisom iz tretjega odstavka tega člena,
5
−
- območje opravljanja zdravstvene dejavnosti (zdravstvena regija, ena ali več samoupravnih lokalnih skupnosti), vključno z naslovom lokacije opravljanja zdravstvene dejavnosti, Ministrstvo, pristojno za zdravje, izda dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in predpisov, izdanih na njegovi podlagi. Dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti vsebuje najmanj naslednje podatke:
−
6
−
- naziv in sedež izvajalca zdravstvene dejavnosti,
−
7
−
- osebno ime odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti,
−
8
−
- vrsto zdravstvene dejavnosti v skladu s predpisom iz tretjega odstavka tega člena,
−
9
·
- območje opravljanja zdravstvene dejavnosti (zdravstvena regija, ena ali več samoupravnih lokalnih skupnosti), vključno z naslovom lokacije opravljanja zdravstvene dejavnosti,
5
·
- območje opravljanja zdravstvene dejavnosti (zdravstvena regija, ena ali več samoupravnih lokalnih skupnosti), vključno z naslovom lokacije opravljanja zdravstvene dejavnosti,
10
·
- datum začetka opravljanja zdravstvene dejavnosti, ki ne sme biti daljši od 90 dni od vročitve dovoljenja. Minister, pristojen za zdravje, na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ) ali Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije določi:
6
·
- datum začetka opravljanja zdravstvene dejavnosti, ki ne sme biti daljši od 90 dni od vročitve dovoljenja. Minister, pristojen za zdravje, na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ) ali Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije določi:
11
−
- vrste zdravstvenih dejavnosti, upoštevaje razvrstitev zdravstvene dejavnosti na primarno, sekundarno in terciarno raven v skladu s tem zakonom ter upoštevaje vrste specializacij zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev oziroma njihova delovna področja,
−
12
−
- vrste zdravstvenih dejavnosti, za katere se izdaja dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti,
−
13
−
- vrste zdravstvenih storitev,
−
14
−
- v katerih vrstah zdravstvenih dejavnosti se posamezne vrste zdravstvenih storitev opravljajo,
−
15
−
- povezavo med vrstami zdravstvenih storitev in šiframi zdravstvenih storitev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki so določene v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. Za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti izvajalec zdravstvene dejavnosti glede na vrsto zdravstvene dejavnosti izpolnjuje naslednje pogoje:
−
16
−
1. ima določenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, ki je z vidika funkcije vodenja, upoštevaje samostojnost in odgovornost posameznih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev pri opravljanju zdravstvenih storitev, pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti pristojen za organizacijo delovnih procesov in za sistemsko vzpostavitev pogojev glede strokovnega, kakovostnega in varnega opravljanja zdravstvene dejavnosti, in ki je pri njem zaposlen za polni delovni čas ali za krajši delovni čas, sorazmerno glede na predviden obseg opravljanja zdravstvene dejavnosti, vendar ne manj kot osem ur tedensko, razen v primeru izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki je fizična oseba, ko je sam izvajalec zdravstvene dejavnosti odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti, pri čemer se šteje, da je v javnem zavodu odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti strokovni direktor javnega zdravstvenega zavoda, strokovni vodja drugega javnega zavoda iz šestega odstavka 8. člena tega zakona ali vodja organizacijske enote zdravstvene dejavnosti iz šestega odstavka tega člena,
−
17
−
2. ima zdravstvene delavce oziroma zdravstvene sodelavce, ki izpolnjujejo pogoje iz 62. in 64. člena tega zakona, zdravniki pa tudi pogoje za samostojno opravljanje zdravniške službe iz zakona, ki ureja zdravniško službo, ki so potrebni za opravljanje zdravstvene dejavnosti, ki je predmet tega dovoljenja,
−
18
−
3. ima prostore in opremo, ustrezno za opravljanje zdravstvene dejavnosti, za katero se izdaja dovoljenje,
−
19
−
4. je vključen v enotni zdravstveno-informacijski sistem, ki je organiziran na nacionalni ravni v skladu z zakonom, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva,
−
20
−
5. ima urejeno zavarovanje poklicne odgovornosti za odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti in zdravstvene delavce oziroma zdravstvene sodelavce, ki bodo pri njem opravljali zdravstvene storitve,
−
21
−
6. mu ni s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje zdravstvene dejavnosti,
−
22
−
7. poda pisno izjavo, s katero se zaveže, da se bo v primeru razglasitve izrednega ali vojnega stanja oziroma ob aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja zaradi naravnih in drugih nesreč odzval na poziv ministrstva, pristojnega za zdravje, k sodelovanju v skladu s kadrovskimi zmogljivostmi, ki jih obsega to dovoljenje. Odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti izpolnjuje naslednja merila:
−
23
−
- izpolnjuje pogoje za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti iz 62. in 64. člena tega zakona oziroma pogoje za samostojno opravljanje zdravniške službe iz zakona, ki ureja zdravniško službo,
−
24
−
- ni pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja ali kaznivega dejanja, storjenega iz malomarnosti, zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost ali človekovo zdravje, ali ni pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev za katerokoli kaznivo dejanje, storjeno pri delu ali v zvezi z delom, ki se preganja po uradni dolžnosti, kar dokazuje s potrdilom iz kazenske evidence, ki ne sme biti starejše od treh mesecev, ali pa ministrstvu, pristojnemu za zdravje, predloži izjavo, s katero mu dovoljuje pridobitev teh podatkov iz uradnih evidenc,
−
25
−
- ima najmanj dve leti delovnih izkušenj po izpolnitvi pogojev za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti, in sicer z vodenjem ali sodelovanjem v zdravstvenem timu. Odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti v javnem zavodu, kadar ta ni tudi strokovni direktor javnega zdravstvenega zavoda ali strokovni vodja javnega zavoda iz šestega odstavka 8. člena tega zakona, določi direktor zavoda.
−
26
·
- vrste zdravstvenih dejavnosti, upoštevaje razvrstitev zdravstvene dejavnosti na primarno, sekundarno in terciarno raven v skladu s tem zakonom ter upoštevaje vrste specializacij zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev oziroma njihova delovna področja,
7
·
- vrste zdravstvenih dejavnosti, upoštevaje razvrstitev zdravstvene dejavnosti na primarno, sekundarno in terciarno raven v skladu s tem zakonom ter upoštevaje vrste specializacij zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev oziroma njihova delovna področja,
27
·
- vrste zdravstvenih dejavnosti, za katere se izdaja dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti,
8
·
- vrste zdravstvenih dejavnosti, za katere se izdaja dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti,
28
·
- vrste zdravstvenih storitev,
9
·
- vrste zdravstvenih storitev,
29
·
- v katerih vrstah zdravstvenih dejavnosti se posamezne vrste zdravstvenih storitev opravljajo,
10
·
- v katerih vrstah zdravstvenih dejavnosti se posamezne vrste zdravstvenih storitev opravljajo,
30
·
- povezavo med vrstami zdravstvenih storitev in šiframi zdravstvenih storitev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki so določene v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. Za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti izvajalec zdravstvene dejavnosti glede na vrsto zdravstvene dejavnosti izpolnjuje naslednje pogoje:
11
·
- povezavo med vrstami zdravstvenih storitev in šiframi zdravstvenih storitev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki so določene v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. Za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti izvajalec zdravstvene dejavnosti glede na vrsto zdravstvene dejavnosti izpolnjuje naslednje pogoje:
31
·
1. ima določenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, ki je z vidika funkcije vodenja, upoštevaje samostojnost in odgovornost posameznih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev pri opravljanju zdravstvenih storitev, pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti pristojen za organizacijo delovnih procesov in za sistemsko vzpostavitev pogojev glede strokovnega, kakovostnega in varnega opravljanja zdravstvene dejavnosti, in ki je pri njem zaposlen za polni delovni čas ali za krajši delovni čas, sorazmerno glede na predviden obseg opravljanja zdravstvene dejavnosti, vendar ne manj kot osem ur tedensko, razen v primeru izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki je fizična oseba, ko je sam izvajalec zdravstvene dejavnosti odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti, pri čemer se šteje, da je v javnem zavodu odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti strokovni direktor javnega zdravstvenega zavoda, strokovni vodja drugega javnega zavoda iz šestega odstavka 8. člena tega zakona ali vodja organizacijske enote zdravstvene dejavnosti iz šestega odstavka tega člena,
12
·
1. ima določenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, ki je z vidika funkcije vodenja, upoštevaje samostojnost in odgovornost posameznih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev pri opravljanju zdravstvenih storitev, pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti pristojen za organizacijo delovnih procesov in za sistemsko vzpostavitev pogojev glede strokovnega, kakovostnega in varnega opravljanja zdravstvene dejavnosti, in ki je pri njem zaposlen za polni delovni čas ali za krajši delovni čas, sorazmerno glede na predviden obseg opravljanja zdravstvene dejavnosti, vendar ne manj kot osem ur tedensko, razen v primeru izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki je fizična oseba, ko je sam izvajalec zdravstvene dejavnosti odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti, pri čemer se šteje, da je v javnem zavodu odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti strokovni direktor javnega zdravstvenega zavoda, strokovni vodja drugega javnega zavoda iz šestega odstavka 8. člena tega zakona ali vodja organizacijske enote zdravstvene dejavnosti iz šestega odstavka tega člena,
32
·
2. ima zdravstvene delavce oziroma zdravstvene sodelavce, ki izpolnjujejo pogoje iz 62. in 64. člena tega zakona, zdravniki pa tudi pogoje za samostojno opravljanje zdravniške službe iz zakona, ki ureja zdravniško službo, ki so potrebni za opravljanje zdravstvene dejavnosti, ki je predmet tega dovoljenja,
13
·
2. ima zdravstvene delavce oziroma zdravstvene sodelavce, ki izpolnjujejo pogoje iz 62. in 64. člena tega zakona, zdravniki pa tudi pogoje za samostojno opravljanje zdravniške službe iz zakona, ki ureja zdravniško službo, ki so potrebni za opravljanje zdravstvene dejavnosti, ki je predmet tega dovoljenja,
33
·
3. ima prostore in opremo, ustrezno za opravljanje zdravstvene dejavnosti, za katero se izdaja dovoljenje,
14
·
3. ima prostore in opremo, ustrezno za opravljanje zdravstvene dejavnosti, za katero se izdaja dovoljenje,
34
·
4. je vključen v enotni zdravstveno-informacijski sistem, ki je organiziran na nacionalni ravni v skladu z zakonom, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva,
15
·
4. je vključen v enotni zdravstveno-informacijski sistem, ki je organiziran na nacionalni ravni v skladu z zakonom, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva,
35
·
5. ima urejeno zavarovanje poklicne odgovornosti za odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti in zdravstvene delavce oziroma zdravstvene sodelavce, ki bodo pri njem opravljali zdravstvene storitve,
16
·
5. ima urejeno zavarovanje poklicne odgovornosti za odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti in zdravstvene delavce oziroma zdravstvene sodelavce, ki bodo pri njem opravljali zdravstvene storitve,
36
·
6. mu ni s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje zdravstvene dejavnosti,
17
·
6. mu ni s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje zdravstvene dejavnosti,
37
·
7. poda pisno izjavo, s katero se zaveže, da se bo v primeru razglasitve izrednega ali vojnega stanja oziroma ob aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja zaradi naravnih in drugih nesreč odzval na poziv ministrstva, pristojnega za zdravje, k sodelovanju v skladu s kadrovskimi zmogljivostmi, ki jih obsega to dovoljenje. Odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti izpolnjuje naslednja merila:
18
·
7. poda pisno izjavo, s katero se zaveže, da se bo v primeru razglasitve izrednega ali vojnega stanja oziroma ob aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja zaradi naravnih in drugih nesreč odzval na poziv ministrstva, pristojnega za zdravje, k sodelovanju v skladu s kadrovskimi zmogljivostmi, ki jih obsega to dovoljenje. Odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti izpolnjuje naslednja merila:
38
·
- izpolnjuje pogoje za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti iz 62. in 64. člena tega zakona oziroma pogoje za samostojno opravljanje zdravniške službe iz zakona, ki ureja zdravniško službo,
19
·
- izpolnjuje pogoje za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti iz 62. in 64. člena tega zakona oziroma pogoje za samostojno opravljanje zdravniške službe iz zakona, ki ureja zdravniško službo,
39
·
- ni pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja ali kaznivega dejanja, storjenega iz malomarnosti, zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost ali človekovo zdravje, ali ni pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev za katerokoli kaznivo dejanje, storjeno pri delu ali v zvezi z delom, ki se preganja po uradni dolžnosti, kar dokazuje s potrdilom iz kazenske evidence, ki ne sme biti starejše od treh mesecev, ali pa ministrstvu, pristojnemu za zdravje, predloži izjavo, s katero mu dovoljuje pridobitev teh podatkov iz uradnih evidenc,
20
·
- ni pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja ali kaznivega dejanja, storjenega iz malomarnosti, zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost ali človekovo zdravje, ali ni pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev za katerokoli kaznivo dejanje, storjeno pri delu ali v zvezi z delom, ki se preganja po uradni dolžnosti, kar dokazuje s potrdilom iz kazenske evidence, ki ne sme biti starejše od treh mesecev, ali pa ministrstvu, pristojnemu za zdravje, predloži izjavo, s katero mu dovoljuje pridobitev teh podatkov iz uradnih evidenc,
40
·
- ima najmanj dve leti delovnih izkušenj po izpolnitvi pogojev za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti, in sicer z vodenjem ali sodelovanjem v zdravstvenem timu. Odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti v javnem zavodu, kadar ta ni tudi strokovni direktor javnega zdravstvenega zavoda ali strokovni vodja javnega zavoda iz šestega odstavka 8. člena tega zakona, določi direktor zavoda. Prostor, v katerem se opravlja zdravstvena dejavnost, mora izpolnjevati naslednje zahteve:
21
·
- ima najmanj dve leti delovnih izkušenj po izpolnitvi pogojev za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti, in sicer z vodenjem ali sodelovanjem v zdravstvenem timu. Odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti v javnem zavodu, kadar ta ni tudi strokovni direktor javnega zdravstvenega zavoda ali strokovni vodja javnega zavoda iz šestega odstavka 8. člena tega zakona, določi direktor zavoda. Prostor, v katerem se opravlja zdravstvena dejavnost, mora izpolnjevati naslednje zahteve:
41
·
- sanitarno-higienske,
22
·
- sanitarno-higienske,
42
·
- gradnja in opremljenost sta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in varstvo pri delu,
23
·
- gradnja in opremljenost sta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in varstvo pri delu,
43
·
- imeti ustrezno prezračevanje, ogrevanje in osvetlitev,
24
·
- imeti ustrezno prezračevanje, ogrevanje in osvetlitev,
44
·
- imeti prostore, ki ustrezajo zahtevam oziroma naravi posamezne vrste zdravstvene dejavnosti oziroma zdravstvenih storitev, ki se opravljajo v okviru posamezne vrste zdravstvene dejavnosti. Oprema, ki se uporablja pri opravljanju zdravstvene dejavnosti, mora izpolnjevati naslednje zahteve:
25
·
- imeti prostore, ki ustrezajo zahtevam oziroma naravi posamezne vrste zdravstvene dejavnosti oziroma zdravstvenih storitev, ki se opravljajo v okviru posamezne vrste zdravstvene dejavnosti. Oprema, ki se uporablja pri opravljanju zdravstvene dejavnosti, mora izpolnjevati naslednje zahteve:
45
·
- sanitarno-higienske,
26
·
- sanitarno-higienske,
46
·
- strokovno-tehnične, ki ustrezajo zahtevam oziroma naravi posamezne vrste zdravstvene dejavnosti oziroma zdravstvenih storitev, ki se opravljajo v okviru posamezne vrste zdravstvene dejavnosti. V postopku izdaje dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti se opravi verifikacija, ki je ogled prostorov in opreme, in se zaključi z obrazloženim mnenjem glede izpolnjevanja pogojev iz sedmega in osmega odstavka tega člena, ki ga poda komisija ministra, pristojnega za zdravje, sestavljena iz strokovnjaka za vrsto zdravstvene dejavnosti, za katero se izda dovoljenje, najmanj enega zaposlenega iz ministrstva, pristojnega za zdravje, po potrebi pa tudi strokovnjaka gradbene, strojne ali druge tehnične stroke. Mnenje iz prejšnjega stavka, ki ga poda komisija v 60 dneh od imenovanja, predstavlja verifikacijsko listino, ki velja 15 let. Kadar namerava izvajalec zdravstvene dejavnosti zdravstveno dejavnost opravljati v prostorih in z opremo, za katero obstaja veljavna verifikacijska listina za to oziroma sorodno vrsto zdravstvene dejavnosti, pri čemer v prostorih in na opremi od izdaje mnenja ni bilo bistvenih sprememb, kar izvajalec dokazuje s pisno izjavo in fotografijami, se šteje, da izvajalec izpolnjuje pogoje iz sedmega in osmega odstavka tega člena, in se verifikacija opravi po poteku veljavnosti verifikacijske listine. Izvajalec zdravstvene dejavnosti najmanj štiri mesece pred potekom veljavnosti verifikacijske listine na ministrstvo, pristojno za zdravje, vloži vlogo za podaljšanje veljavnosti verifikacije (ponovni ogled prostorov in opreme), ki mu predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev iz sedmega in osmega odstavka tega člena. Izvajalec zdravstvene dejavnosti mora pogoje iz 3. in 6. točke četrtega odstavka tega člena izpolniti pred izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, pogoje iz 1., 2., 4., 5. in 7. točke četrtega odstavka tega člena pa najpozneje z dnem začetka opravljanja zdravstvene dejavnosti. Izvajalec zdravstvene dejavnosti mora pogoje iz tega člena izpolnjevati ves čas opravljanja zdravstvene dejavnosti. Za preverjanje pogojev odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti iz prve alineje petega odstavka tega člena lahko ministrstvo, pristojno za zdravje, pridobiva podatke iz uradnih evidenc ves čas opravljanja zdravstvene dejavnosti konkretnega izvajalca zdravstvene dejavnosti. Izvajalec zdravstvene dejavnosti vsako spremembo podatkov iz drugega odstavka tega člena v 15 dneh od njenega nastanka posreduje ministrstvu, pristojnemu za zdravje. V primeru spremembe odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, spremembe sedeža ali naziva izvajalca zdravstvene dejavnosti ali opravljanja zdravstvene dejavnosti v drugih, že verificiranih prostorih, in z opremo, ki je že verificirana, izvajalec zdravstvene dejavnosti zaprosi za spremembo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, v primeru spremembe pravnega statusa izvajalca zdravstvene dejavnosti za izdajo novega dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, v primeru spremembe vrste zdravstvene dejavnosti ali opravljanja zdravstvene dejavnosti v drugih, še ne verificiranih prostorih, in z opremo, ki ni verificirana, pa tudi za izdajo nove verifikacijske listine in posledično novega dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Izvajalec zdravstvene dejavnosti do izdaje spremenjenega oziroma novega dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti na podlagi tega odstavka zdravstveno dejavnost opravlja v okvirih veljavnega dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Podrobnejše pogoje za kader iz 1. in 2. točke četrtega odstavka tega člena ter prostore in opremo iz sedmega in osmega odstavka tega člena za opravljanje posamezne vrste zdravstvene dejavnosti in postopek verifikacije iz devetega odstavka tega člena določi minister, pristojen za zdravje.
27
·
- strokovno-tehnične, ki ustrezajo zahtevam oziroma naravi posamezne vrste zdravstvene dejavnosti oziroma zdravstvenih storitev, ki se opravljajo v okviru posamezne vrste zdravstvene dejavnosti. V postopku izdaje dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti se opravi verifikacija, ki je ogled prostorov in opreme, in se zaključi z obrazloženim mnenjem glede izpolnjevanja pogojev iz sedmega in osmega odstavka tega člena, ki ga poda komisija ministra, pristojnega za zdravje, sestavljena iz strokovnjaka za vrsto zdravstvene dejavnosti, za katero se izda dovoljenje, najmanj enega zaposlenega iz ministrstva, pristojnega za zdravje, po potrebi pa tudi strokovnjaka gradbene, strojne ali druge tehnične stroke. Mnenje iz prejšnjega stavka, ki ga poda komisija v 60 dneh od imenovanja, predstavlja verifikacijsko listino, ki velja 15 let. Kadar namerava izvajalec zdravstvene dejavnosti zdravstveno dejavnost opravljati v prostorih in z opremo, za katero obstaja veljavna verifikacijska listina za to oziroma sorodno vrsto zdravstvene dejavnosti, pri čemer v prostorih in na opremi od izdaje mnenja ni bilo bistvenih sprememb, kar izvajalec dokazuje s pisno izjavo in fotografijami, se šteje, da izvajalec izpolnjuje pogoje iz sedmega in osmega odstavka tega člena, in se verifikacija opravi po poteku veljavnosti verifikacijske listine. Izvajalec zdravstvene dejavnosti najmanj štiri mesece pred potekom veljavnosti verifikacijske listine na ministrstvo, pristojno za zdravje, vloži vlogo za podaljšanje veljavnosti verifikacije (ponovni ogled prostorov in opreme), ki mu predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev iz sedmega in osmega odstavka tega člena. Izvajalec zdravstvene dejavnosti mora pogoje iz 3. in 6. točke četrtega odstavka tega člena izpolniti pred izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, pogoje iz 1., 2., 4., 5. in 7. točke četrtega odstavka tega člena pa najpozneje z dnem začetka opravljanja zdravstvene dejavnosti. Izvajalec zdravstvene dejavnosti mora pogoje iz tega člena izpolnjevati ves čas opravljanja zdravstvene dejavnosti. Za preverjanje pogojev odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti iz prve alineje petega odstavka tega člena lahko ministrstvo, pristojno za zdravje, pridobiva podatke iz uradnih evidenc ves čas opravljanja zdravstvene dejavnosti konkretnega izvajalca zdravstvene dejavnosti. Izvajalec zdravstvene dejavnosti vsako spremembo podatkov iz drugega odstavka tega člena v 15 dneh od njenega nastanka posreduje ministrstvu, pristojnemu za zdravje. V primeru spremembe odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, spremembe sedeža ali naziva izvajalca zdravstvene dejavnosti ali opravljanja zdravstvene dejavnosti v drugih, že verificiranih prostorih, in z opremo, ki je že verificirana, izvajalec zdravstvene dejavnosti zaprosi za spremembo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, v primeru spremembe pravnega statusa izvajalca zdravstvene dejavnosti za izdajo novega dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, v primeru spremembe vrste zdravstvene dejavnosti ali opravljanja zdravstvene dejavnosti v drugih, še ne verificiranih prostorih, in z opremo, ki ni verificirana, pa tudi za izdajo nove verifikacijske listine in posledično novega dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Izvajalec zdravstvene dejavnosti do izdaje spremenjenega oziroma novega dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti na podlagi tega odstavka zdravstveno dejavnost opravlja v okvirih veljavnega dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Podrobnejše pogoje za kader iz 1. in 2. točke četrtega odstavka tega člena ter prostore in opremo iz sedmega in osmega odstavka tega člena za opravljanje posamezne vrste zdravstvene dejavnosti in postopek verifikacije iz devetega odstavka tega člena določi minister, pristojen za zdravje.
1
·
Za namen spremljanja in nadzora nad izvajalci zdravstvene dejavnosti ministrstvo, pristojno za zdravje, v zbirko podatkov NIJZ Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov, ki jo določa zakon, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: zbirka NIJZ 16), najpozneje v sedmih dneh od izdaje soglasja ali sklenitve pogodbe vnese naslednje podatke:
1
·
Za namen spremljanja in nadzora nad izvajalci zdravstvene dejavnosti ministrstvo, pristojno za zdravje, v zbirko podatkov NIJZ Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov, ki jo določa zakon, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: zbirka NIJZ 16), najpozneje v sedmih dneh od izdaje soglasja ali sklenitve pogodbe vnese naslednje podatke:
2
·
1. naziv, sedež in pravni status izvajalca zdravstvene dejavnosti,
2
·
1. naziv, sedež in pravni status izvajalca zdravstvene dejavnosti,
3
·
2. matično številko izvajalca zdravstvene dejavnosti, kot izhaja iz poslovnega registra,
3
·
2. matično številko izvajalca zdravstvene dejavnosti, kot izhaja iz poslovnega registra,
4
·
3. osebno ime, EMŠO in številko zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti,
4
·
3. osebno ime, EMŠO in številko zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti,
5
·
4. vrsto zdravstvene dejavnosti (šifra in naziv),
5
·
4. vrsto zdravstvene dejavnosti (šifra in naziv),
6
·
5. območje opravljanja zdravstvene dejavnosti (zdravstvena regija, ena ali več samoupravnih lokalnih skupnosti), vključno z lokacijo opravljanja zdravstvene dejavnosti,
6
·
5. območje opravljanja zdravstvene dejavnosti (zdravstvena regija, ena ali več samoupravnih lokalnih skupnosti), vključno z lokacijo opravljanja zdravstvene dejavnosti,
7
·
6. številko in datum izdaje dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti,
7
·
6. številko in datum izdaje dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti,
8
·
7. datum mnenja iz devetega odstavka 3.a člena tega zakona o ustreznosti prostorov in opreme (datum verifikacijske listine),
8
·
7. datum mnenja iz devetega odstavka 3.a člena tega zakona o ustreznosti prostorov in opreme (datum verifikacijske listine),
9
·
8. datum začetka opravljanja zdravstvene dejavnosti,
9
·
8. datum začetka opravljanja zdravstvene dejavnosti,
10
·
9. številko in datum odvzema dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti,
10
·
9. številko in datum odvzema dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti,
11
·
10. datum prenehanja opravljanja zdravstvene dejavnosti,
11
·
10. datum prenehanja opravljanja zdravstvene dejavnosti,
12
·
11. vse podatke iz tega odstavka, ki so posledica spremembe oziroma novega dovoljenja na podlagi enajstega odstavka 3.a člena tega zakona. Podatki iz prejšnjega odstavka se objavijo na osrednjem spletnem mestu organov državne uprave, pri čemer se EMŠO in številka zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti ne objavita. 3.č člen Izvajalec zdravstvene dejavnosti o predvidenem prenehanju opravljanja zdravstvene dejavnosti obvesti paciente in ministrstvo, pristojno za zdravje, najmanj 90 dni pred predvidenim prenehanjem opravljanja zdravstvene dejavnosti, pri čemer ministrstvu, pristojnemu za zdravje, predlaga tudi izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki bo nadaljeval zdravstveno obravnavo pacientov in prevzel njihovo zdravstveno dokumentacijo v fizični in elektronski obliki (v nadaljnjem besedilu: prevzemnik zdravstvene dokumentacije). Na podlagi obvestila iz prejšnjega stavka ministrstvo, pristojno za zdravje, po uradni dolžnosti začne postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti in v odločbi o odvzemu dovoljenja določi prevzemnika oziroma prevzemnike zdravstvene dokumentacije in rok, do katerega izvajalec zdravstvene dejavnosti prevzemnikom zdravstvene dokumentacije preda vso zdravstveno dokumentacijo. Če pacient pred predajo dokumentacije iz prejšnjega stavka v skladu s petim odstavkom 51. člena tega zakona izbere drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti in o tem obvesti izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki bo prenehal z opravljanjem zdravstvene dejavnosti, ta ne glede na določitev prevzemnika zdravstvene dokumentacije zdravstveno dokumentacijo pacienta preda novo izbranemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Kadar prevzemnik zdravstvene dokumentacije ni določen, zdravstveno dokumentacijo najpozneje v 15 dneh po obvestilu ministrstva, pristojnega za zdravje, prevzame NIJZ. Prevzemnik zdravstvene dokumentacije v 15 dneh od prevzema obvesti pacienta o prevzemu njegove zdravstvene dokumentacije, zagotovi ustrezno hrambo in zavarovanje ter nosi stroške hrambe in zavarovanja zdravstvene dokumentacije. Kadar zdravstveno dokumentacijo v skladu s prejšnjim odstavkom prevzame NIJZ, prevzeto dokumentacijo hrani v fizični obliki ali zagotovi zanesljivo pretvorbo (digitalizacijo) v skladu z zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, in prenos zdravstvene dokumentacije v Centralni register podatkov o pacientu (v nadaljnjem besedilu: CRPP), in sicer za zdravstveno dokumentacijo pacienta, ki je živ in ga je mogoče iz dokumentacije zanesljivo določiti, njegovi podatki pa se nahajajo v CRPP. NIJZ v času hrambe dokumentacije v fizični obliki pacientu omogoči seznanitev z zdravstveno dokumentacijo v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice, in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in na podlagi obvestila pacienta o izbiri drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti v skladu s petim odstavkom 51. člena tega zakona zdravstveno dokumentacijo preda novo izbranemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Zdravstveno dokumentacijo NIJZ hrani v skladu z roki hrambe, ki jih zakon, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, določa za zdravstveno dokumentacijo v CRPP. Ne glede na prejšnji stavek NIJZ zdravstveno dokumentacijo pacienta, ki ni v CRPP ali se ga ne da določiti, hrani tri leta po prevzemu zdravstvene dokumentacije. Ob izteku rokov hrambe iz prejšnjega odstavka NIJZ z izvirno zdravstveno dokumentacijo ravna v skladu z zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.
12
·
11. vse podatke iz tega odstavka, ki so posledica spremembe oziroma novega dovoljenja na podlagi enajstega odstavka 3.a člena tega zakona. Podatki iz prejšnjega odstavka se objavijo na osrednjem spletnem mestu organov državne uprave, pri čemer se EMŠO in številka zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti ne objavita. 3.č člen Izvajalec zdravstvene dejavnosti o predvidenem prenehanju opravljanja zdravstvene dejavnosti obvesti paciente in ministrstvo, pristojno za zdravje, najmanj 90 dni pred predvidenim prenehanjem opravljanja zdravstvene dejavnosti, pri čemer ministrstvu, pristojnemu za zdravje, predlaga tudi izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki bo nadaljeval zdravstveno obravnavo pacientov in prevzel njihovo zdravstveno dokumentacijo v fizični in elektronski obliki (v nadaljnjem besedilu: prevzemnik zdravstvene dokumentacije). Na podlagi obvestila iz prejšnjega stavka ministrstvo, pristojno za zdravje, po uradni dolžnosti začne postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti in v odločbi o odvzemu dovoljenja določi prevzemnika oziroma prevzemnike zdravstvene dokumentacije in rok, do katerega izvajalec zdravstvene dejavnosti prevzemnikom zdravstvene dokumentacije preda vso zdravstveno dokumentacijo. Če pacient pred predajo dokumentacije iz prejšnjega stavka v skladu s petim odstavkom 51. člena tega zakona izbere drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti in o tem obvesti izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki bo prenehal z opravljanjem zdravstvene dejavnosti, ta ne glede na določitev prevzemnika zdravstvene dokumentacije zdravstveno dokumentacijo pacienta preda novo izbranemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Kadar prevzemnik zdravstvene dokumentacije ni določen, zdravstveno dokumentacijo najpozneje v 15 dneh po obvestilu ministrstva, pristojnega za zdravje, prevzame NIJZ. Prevzemnik zdravstvene dokumentacije v 15 dneh od prevzema obvesti pacienta o prevzemu njegove zdravstvene dokumentacije, zagotovi ustrezno hrambo in zavarovanje ter nosi stroške hrambe in zavarovanja zdravstvene dokumentacije. Kadar zdravstveno dokumentacijo v skladu s prejšnjim odstavkom prevzame NIJZ, prevzeto dokumentacijo hrani v fizični obliki ali zagotovi zanesljivo pretvorbo (digitalizacijo) v skladu z zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, in prenos zdravstvene dokumentacije v Centralni register podatkov o pacientu (v nadaljnjem besedilu: CRPP), in sicer za zdravstveno dokumentacijo pacienta, ki je živ in ga je mogoče iz dokumentacije zanesljivo določiti, njegovi podatki pa se nahajajo v CRPP. NIJZ v času hrambe dokumentacije v fizični obliki pacientu omogoči seznanitev z zdravstveno dokumentacijo v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice, in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in na podlagi obvestila pacienta o izbiri drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti v skladu s petim odstavkom 51. člena tega zakona zdravstveno dokumentacijo preda novo izbranemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Zdravstveno dokumentacijo NIJZ hrani v skladu z roki hrambe, ki jih zakon, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, določa za zdravstveno dokumentacijo v CRPP. Ne glede na prejšnji stavek NIJZ zdravstveno dokumentacijo pacienta, ki ni v CRPP ali se ga ne da določiti, hrani tri leta po prevzemu zdravstvene dokumentacije. Ob izteku rokov hrambe iz prejšnjega odstavka NIJZ z izvirno zdravstveno dokumentacijo ravna v skladu z zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.
13
+
Za namen spremljanja in nadzora nad izvajalci zdravstvene dejavnosti ministrstvo, pristojno za zdravje, v zbirko podatkov NIJZ Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov, ki jo določa zakon, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: zbirka NIJZ 16), najpozneje v sedmih dneh od izdaje soglasja ali sklenitve pogodbe vnese naslednje podatke:
+
14
+
1. naziv, sedež in pravni status izvajalca zdravstvene dejavnosti,
+
15
+
2. matično številko izvajalca zdravstvene dejavnosti, kot izhaja iz poslovnega registra,
+
16
+
3. osebno ime, EMŠO in številko zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti,
+
17
+
4. vrsto zdravstvene dejavnosti (šifra in naziv),
+
18
+
5. območje opravljanja zdravstvene dejavnosti (zdravstvena regija, ena ali več samoupravnih lokalnih skupnosti), vključno z lokacijo opravljanja zdravstvene dejavnosti,
+
19
+
6. številko in datum izdaje dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti,
+
20
+
7. datum mnenja iz devetega odstavka 3.a člena tega zakona o ustreznosti prostorov in opreme (datum verifikacijske listine),
+
21
+
8. datum začetka opravljanja zdravstvene dejavnosti,
+
22
+
9. številko in datum odvzema dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti,
+
23
+
10. datum prenehanja opravljanja zdravstvene dejavnosti,
+
24
+
11. vse podatke iz tega odstavka, ki so posledica spremembe oziroma novega dovoljenja na podlagi enajstega odstavka 3.a člena tega zakona. Podatki iz prejšnjega odstavka se objavijo na osrednjem spletnem mestu organov državne uprave, pri čemer se EMŠO in številka zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti ne objavita.
+
1
−
Izvajalec zdravstvene dejavnosti o predvidenem prenehanju opravljanja zdravstvene dejavnosti obvesti paciente in ministrstvo, pristojno za zdravje, najmanj 90 dni pred predvidenim prenehanjem opravljanja zdravstvene dejavnosti, pri čemer ministrstvu, pristojnemu za zdravje, predlaga tudi izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki bo nadaljeval zdravstveno obravnavo pacientov in prevzel njihovo zdravstveno dokumentacijo v fizični in elektronski obliki (v nadaljnjem besedilu: prevzemnik zdravstvene dokumentacije). Na podlagi obvestila iz prejšnjega stavka ministrstvo, pristojno za zdravje, po uradni dolžnosti začne postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti in v odločbi o odvzemu dovoljenja določi prevzemnika oziroma prevzemnike zdravstvene dokumentacije in rok, do katerega izvajalec zdravstvene dejavnosti prevzemnikom zdravstvene dokumentacije preda vso zdravstveno dokumentacijo. Če pacient pred predajo dokumentacije iz prejšnjega stavka v skladu s petim odstavkom 51. člena tega zakona izbere drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti in o tem obvesti izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki bo prenehal z opravljanjem zdravstvene dejavnosti, ta ne glede na določitev prevzemnika zdravstvene dokumentacije zdravstveno dokumentacijo pacienta preda novo izbranemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Kadar prevzemnik zdravstvene dokumentacije ni določen, zdravstveno dokumentacijo najpozneje v 15 dneh po obvestilu ministrstva, pristojnega za zdravje, prevzame NIJZ. Prevzemnik zdravstvene dokumentacije v 15 dneh od prevzema obvesti pacienta o prevzemu njegove zdravstvene dokumentacije, zagotovi ustrezno hrambo in zavarovanje ter nosi stroške hrambe in zavarovanja zdravstvene dokumentacije. Kadar zdravstveno dokumentacijo v skladu s prejšnjim odstavkom prevzame NIJZ, prevzeto dokumentacijo hrani v fizični obliki ali zagotovi zanesljivo pretvorbo (digitalizacijo) v skladu z zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, in prenos zdravstvene dokumentacije v Centralni register podatkov o pacientu (v nadaljnjem besedilu: CRPP), in sicer za zdravstveno dokumentacijo pacienta, ki je živ in ga je mogoče iz dokumentacije zanesljivo določiti, njegovi podatki pa se nahajajo v CRPP. NIJZ v času hrambe dokumentacije v fizični obliki pacientu omogoči seznanitev z zdravstveno dokumentacijo v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice, in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in na podlagi obvestila pacienta o izbiri drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti v skladu s petim odstavkom 51. člena tega zakona zdravstveno dokumentacijo preda novo izbranemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Zdravstveno dokumentacijo NIJZ hrani v skladu z roki hrambe, ki jih zakon, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, določa za zdravstveno dokumentacijo v CRPP. Ne glede na prejšnji stavek NIJZ zdravstveno dokumentacijo pacienta, ki ni v CRPP ali se ga ne da določiti, hrani tri leta po prevzemu zdravstvene dokumentacije. Ob izteku rokov hrambe iz prejšnjega odstavka NIJZ z izvirno zdravstveno dokumentacijo ravna v skladu z zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.
−
1
−
Zdravstvene storitve, ki se zagotavljajo v okviru javne zdravstvene službe, opravljajo v okviru mreže javne zdravstvene službe javni zavodi ter pravne in fizične osebe s koncesijo za opravljanje javne zdravstvene službe (v nadaljnjem besedilu: koncesionarji). Merila za določitev mreže javne zdravstvene službe, upoštevajoč regijsko delitev na zdravstvene regije in cilj zagotavljanja zdravstvenega varstva vsakomur, so: Zdravstvene storitve, ki se zagotavljajo v okviru javne zdravstvene službe, opravljajo v okviru mreže javne zdravstvene službe javni zavodi ter pravne in fizične osebe s koncesijo za opravljanje javne zdravstvene službe (v nadaljnjem besedilu: koncesionarji). Merila za določitev mreže javne zdravstvene službe, upoštevajoč regijsko delitev na zdravstvene regije in cilj zagotavljanja zdravstvenega varstva vsakomur, so:
1
+
Zdravstvene storitve, ki se zagotavljajo v okviru javne zdravstvene službe, opravljajo v okviru mreže javne zdravstvene službe javni zavodi ter pravne in fizične osebe s koncesijo za opravljanje javne zdravstvene službe (v nadaljnjem besedilu: koncesionarji). Merila za določitev mreže javne zdravstvene službe, upoštevajoč regijsko delitev na zdravstvene regije in cilj zagotavljanja zdravstvenega varstva vsakomur, so:
2
·
- potrebe prebivalstva po dostopu do vseh vrst zdravstvenih storitev, upoštevajoč zdravstveno stanje prebivalstva (zbolevnost), naseljenost oziroma število prebivalcev na nekem območju (zdravstvene regije, ena ali več samoupravnih lokalnih skupnosti) ter njihova starostna, etnična in socialna struktura,
2
·
- potrebe prebivalstva po dostopu do vseh vrst zdravstvenih storitev, upoštevajoč zdravstveno stanje prebivalstva (zbolevnost), naseljenost oziroma število prebivalcev na nekem območju (zdravstvene regije, ena ali več samoupravnih lokalnih skupnosti) ter njihova starostna, etnična in socialna struktura,
3
−
- geografske in prometne razmere oziroma cestne razdalje med izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe,
−
4
−
- prisotnost drugih javnih izvajalcev oziroma institucij, povezanih z izvajanjem zdravstvene dejavnosti, na tem območju (npr. lekarn, zdravilišč, domov za starejše, vzgojno izobraževalnih zavodov),
−
5
−
- minimalni obseg zdravstvenih storitev znotraj posamezne vrste zdravstvene dejavnosti, s katerim je zagotovljeno strokovno, kakovostno in varno opravljanje te dejavnosti,
−
6
−
- zmožnost izvajalcev zdravstvene dejavnosti za zagotavljanje čimbolj celostne zdravstvene obravnave pacientov.
−
7
·
- geografske in prometne razmere oziroma cestne razdalje med izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe,
3
·
- geografske in prometne razmere oziroma cestne razdalje med izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe,
8
·
- prisotnost drugih javnih izvajalcev oziroma institucij, povezanih z izvajanjem zdravstvene dejavnosti, na tem območju (npr. lekarn, zdravilišč, domov za starejše, vzgojno izobraževalnih zavodov),
4
·
- prisotnost drugih javnih izvajalcev oziroma institucij, povezanih z izvajanjem zdravstvene dejavnosti, na tem območju (npr. lekarn, zdravilišč, domov za starejše, vzgojno izobraževalnih zavodov),
9
·
- minimalni obseg zdravstvenih storitev znotraj posamezne vrste zdravstvene dejavnosti, s katerim je zagotovljeno strokovno, kakovostno in varno opravljanje te dejavnosti,
5
·
- minimalni obseg zdravstvenih storitev znotraj posamezne vrste zdravstvene dejavnosti, s katerim je zagotovljeno strokovno, kakovostno in varno opravljanje te dejavnosti,
10
·
- zmožnost izvajalcev zdravstvene dejavnosti za zagotavljanje čimbolj celostne zdravstvene obravnave pacientov. Na podlagi mreže javne zdravstvene službe se, upoštevajoč zmogljivosti zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji z vidika prostorov, opreme in kadra ter obseg financiranja zdravstvenega varstva iz javnih sredstev, sprejema obseg opravljanja programov zdravstvene dejavnosti, kot so določeni v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, in druge ukrepe za izvajanje mreže javne zdravstvene službe. Z namenom spodbujanja skladnega razvoja javne zdravstvene službe ter zagotavljanja enakomerne, trajne, usklajene in nemotene dostopnosti do zdravstvenih storitev v okviru javne zdravstvene službe Vlada Republike Slovenije določi zdravstvene regije, ki predstavljajo določeno geografsko zaokroženo območje več sosednjih samoupravnih lokalnih skupnosti, pri čemer upošteva zlasti demografske in geografske razmere posameznih območij. S predpisom iz prejšnjega stavka se določi območje posamezne zdravstvene regije. Minimalni obseg zdravstvenih storitev iz četrte alineje drugega odstavka tega člena, ki se preveri najmanj vsaki dve leti, na predlog strokovno posvetovalnega organa, pristojnega za kakovost v zdravstvu, določi minister, pristojen za zdravje, in ga objavi tudi na osrednjem spletnem mestu organov državne uprave. Vojaška zdravstvena služba, ki izvaja zdravstveno dejavnost za potrebe ministrstva, pristojnega za obrambo, ni del mreže javne zdravstvene službe iz prvega odstavka tega člena, se pa v javno zdravstveno službo vključuje na podlagi posebnega dogovora, sklenjenega med ministrstvom, pristojnim za zdravje, in ministrstvom, pristojnim za obrambo, ter v primeru izrednih razmer ali vojne oziroma ob naravnih in drugih nesrečah na podlagi državnih načrtov zaščite in reševanja. Način, obseg in pogoje delovanja ter vključevanja vojaške zdravstvene službe v javno zdravstveno službo iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za obrambo.
6
·
- zmožnost izvajalcev zdravstvene dejavnosti za zagotavljanje čimbolj celostne zdravstvene obravnave pacientov. Na podlagi mreže javne zdravstvene službe se, upoštevajoč zmogljivosti zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji z vidika prostorov, opreme in kadra ter obseg financiranja zdravstvenega varstva iz javnih sredstev, sprejema obseg opravljanja programov zdravstvene dejavnosti, kot so določeni v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, in druge ukrepe za izvajanje mreže javne zdravstvene službe. Z namenom spodbujanja skladnega razvoja javne zdravstvene službe ter zagotavljanja enakomerne, trajne, usklajene in nemotene dostopnosti do zdravstvenih storitev v okviru javne zdravstvene službe Vlada Republike Slovenije določi zdravstvene regije, ki predstavljajo določeno geografsko zaokroženo območje več sosednjih samoupravnih lokalnih skupnosti, pri čemer upošteva zlasti demografske in geografske razmere posameznih območij. S predpisom iz prejšnjega stavka se določi območje posamezne zdravstvene regije. Minimalni obseg zdravstvenih storitev iz četrte alineje drugega odstavka tega člena, ki se preveri najmanj vsaki dve leti, na predlog strokovno posvetovalnega organa, pristojnega za kakovost v zdravstvu, določi minister, pristojen za zdravje, in ga objavi tudi na osrednjem spletnem mestu organov državne uprave. Vojaška zdravstvena služba, ki izvaja zdravstveno dejavnost za potrebe ministrstva, pristojnega za obrambo, ni del mreže javne zdravstvene službe iz prvega odstavka tega člena, se pa v javno zdravstveno službo vključuje na podlagi posebnega dogovora, sklenjenega med ministrstvom, pristojnim za zdravje, in ministrstvom, pristojnim za obrambo, ter v primeru izrednih razmer ali vojne oziroma ob naravnih in drugih nesrečah na podlagi državnih načrtov zaščite in reševanja. Način, obseg in pogoje delovanja ter vključevanja vojaške zdravstvene službe v javno zdravstveno službo iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za obrambo.
1
·
Javna zdravstvena služba se organizira tako, da je vsem prebivalcem Republike Slovenije zagotovljena vedno dostopna nujna medicinska pomoč, vključno z nujnimi reševalnimi prevozi in preskrbo z nujnimi zdravili. Za zagotavljanje nujne medicinske pomoči in nujnih reševalnih prevozov je na območju Republike Slovenije organizirana služba nujne medicinske pomoči, ki jo izvajajo javni zdravstveni zavodi kot zunajbolnišnično dejavnost v organizacijski obliki satelitskega urgentnega centra, dežurnih mest in mobilnih enot na terenu in kot bolnišnično dejavnost v sklopu urgentnega centra. Podrobnejše pogoje glede kadra, prostorov in opreme, organizacijo in način dela službe nujne medicinske pomoči in nujnih reševalnih prevozov ter način plačevanja teh storitev, vključno z zagotavljanjem zdravstvenega varstva osebam na javnih prireditvah, zagotavljanjem nujne medicinske pomoči s helikopterjem, izvajanjem nujne medicinske pomoči v primeru naravnih ali drugih nesreč, izvajanjem dispečerske službe zdravstva in nenujnih reševalnih prevozov, določi minister, pristojen za zdravje. II. VSEBINA IN ORGANIZACIJSKE OBLIKE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI Zdravstvena dejavnost na primarni ravni
1
·
Javna zdravstvena služba se organizira tako, da je vsem prebivalcem Republike Slovenije zagotovljena vedno dostopna nujna medicinska pomoč, vključno z nujnimi reševalnimi prevozi in preskrbo z nujnimi zdravili. Za zagotavljanje nujne medicinske pomoči in nujnih reševalnih prevozov je na območju Republike Slovenije organizirana služba nujne medicinske pomoči, ki jo izvajajo javni zdravstveni zavodi kot zunajbolnišnično dejavnost v organizacijski obliki satelitskega urgentnega centra, dežurnih mest in mobilnih enot na terenu in kot bolnišnično dejavnost v sklopu urgentnega centra. Podrobnejše pogoje glede kadra, prostorov in opreme, organizacijo in način dela službe nujne medicinske pomoči in nujnih reševalnih prevozov ter način plačevanja teh storitev, vključno z zagotavljanjem zdravstvenega varstva osebam na javnih prireditvah, zagotavljanjem nujne medicinske pomoči s helikopterjem, izvajanjem nujne medicinske pomoči v primeru naravnih ali drugih nesreč, izvajanjem dispečerske službe zdravstva in nenujnih reševalnih prevozov, določi minister, pristojen za zdravje. II. VSEBINA IN ORGANIZACIJSKE OBLIKE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI Zdravstvena dejavnost na primarni ravni
2
+
Javna zdravstvena služba se organizira tako, da je vsem prebivalcem Republike Slovenije zagotovljena vedno dostopna nujna medicinska pomoč, vključno z nujnimi reševalnimi prevozi in preskrbo z nujnimi zdravili. Za zagotavljanje nujne medicinske pomoči in nujnih reševalnih prevozov je na območju Republike Slovenije organizirana služba nujne medicinske pomoči, ki jo izvajajo javni zdravstveni zavodi kot zunajbolnišnično dejavnost v organizacijski obliki satelitskega urgentnega centra, dežurnih mest in mobilnih enot na terenu in kot bolnišnično dejavnost v sklopu urgentnega centra. Podrobnejše pogoje glede kadra, prostorov in opreme, organizacijo in način dela službe nujne medicinske pomoči in nujnih reševalnih prevozov ter način plačevanja teh storitev, vključno z zagotavljanjem zdravstvenega varstva osebam na javnih prireditvah, zagotavljanjem nujne medicinske pomoči s helikopterjem, izvajanjem nujne medicinske pomoči v primeru naravnih ali drugih nesreč, izvajanjem dispečerske službe zdravstva in nenujnih reševalnih prevozov, določi minister, pristojen za zdravje.
+
1
−
Osnovno zdravstveno dejavnost opravljajo zdravstveni domovi, zdravstvene postaje in zasebni zdravstveni delavci. V okviru osnovne zdravstvene dejavnosti opravljajo socialnovarstveni zavodi in zavodi za usposabljanje in izobraževanje otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju zdravstveno nego in zdravstveno rehabilitacijo za svoje oskrbovance. Zavodi iz prejšnjega odstavka lahko organizirajo za svoje varovance tudi drugo osnovno zdravstveno dejavnost in specialistično konziliarno dejavnost v skladu z naravo dejavnosti zavoda in z mrežo javne zdravstvene službe. Zdravstveno nego in drugo osnovno zdravstveno dejavnost lahko v skladu z mrežo javne zdravstvene službe organizirajo za svoje varovance tudi kazenski in vzgojni zavodi.
1
+
Osnovno zdravstveno dejavnost opravljajo zdravstveni domovi, zdravstvene postaje in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki imajo dovoljenje ministrstva, pristojnega za zdravje, iz 3.a člena tega zakona za opravljanje posamezne vrste osnovne zdravstvene dejavnosti. Zdravstveno nego in zdravstveno rehabilitacijo kot del osnovne zdravstvene dejavnosti lahko za svoje oskrbovance opravljajo naslednji javni socialno varstveni zavodi in javni vzgojno-izobraževalni zavodi ter koncesionarji, ki so v mreži javne službe na področju socialnega varstva oziroma vzgoje in izobraževanja:
+
2
+
- domovi za starejše iz 50. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 - ZPPreb-1, 15/17 - DZ in 29/17, v nadaljnjem besedilu: ZSV),
+
3
+
- posebni socialno varstveni zavodi za odrasle iz 51. člena ZSV,
+
4
+
- socialno varstveni zavodi za usposabljanje iz 54. člena ZSV,
+
5
+
- varstveno delovni centri iz 52. člena ZSV,
+
6
+
- zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami iz 18. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 - ZUJF in 90/12, v nadaljnjem besedilu: ZUOPP-1),
+
7
+
- osnovne šole s prilagojenim programom iz 18. člena ZOUPP-1,
+
8
+
- domovi za učence s posebnimi potrebami iz 18. člena ZOUPP-1. Izvajalci iz prejšnjega odstavka, razen izvajalci iz prve alineje, lahko opravljajo za svoje oskrbovance tudi drugo osnovno zdravstveno dejavnost iz druge, tretje, pete, šeste in enajste alineje prvega odstavka 7. člena tega zakona, če je to za oskrbovance potrebno in povezano z izvajanjem dejavnosti izvajalca iz prejšnjega odstavka, izvajalci iz druge, tretje, pete, šeste in sedme alineje prejšnjega odstavka pa tudi specialistično ambulantno dejavnost. Dejavnost iz tretje in pete alineje prvega odstavka 7. člena tega zakona in specialistično ambulantno dejavnost obravnave otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju lahko opravljajo tudi svetovalni centri iz 20. člena ZUOPP-1. Zdravstvena oskrba varovanih oseb v zavodih za prestajanje kazni zapora in prevzgojnem domu se zagotavlja v skladu s predpisi, ki urejajo izvrševanje kazenskih sankcij. Zavodi za prestajanje kazni in prevzgojni domovi lahko za svoje varovane osebe tudi sami opravljajo zdravstveno nego iz šeste alineje prvega odstavka 7. člena tega zakona. Izvajalci iz drugega in četrtega odstavka tega člena opravljajo zdravstveno dejavnost v mreži javne zdravstvene službe na podlagi odločbe o opravljanju javne zdravstvene službe, ki jo na predlog ministrstva, v delovno področje katerega sodi izvajalec, izda ministrstvo, pristojno za zdravje, ob predhodnem mnenju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
+
9
+
- izvajalec ima zdravstveno dejavnost opredeljeno v aktu o ustanovitvi in je registriran za opravljanje zdravstvene dejavnosti v skladu s predpisi,
+
10
+
- opravljanje zdravstvene dejavnosti pri tem izvajalcu je potrebno glede na mrežo javne zdravstvene službe,
+
11
+
- opravljanje določene vrste zdravstvene dejavnosti je za uporabnike storitev izvajalca potrebno in povezano z izvajanjem dejavnosti izvajalca in ima izvajalec dovoljenje iz 3.a člena tega zakona za opravljanje te vrste zdravstvene dejavnosti in
+
12
+
- pri izvajalcu se v okviru zdravstvene dejavnosti opravljajo tudi zdravstvene storitve, katerih plačilo se kot pravica zagotavlja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. Predlog iz prejšnjega odstavka mora vsebovati tudi oceno finančnih posledic izdaje odločbe o opravljanju javne zdravstvene službe za sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije mora dati predhodno mnenje iz prejšnjega odstavka najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen. V odločbi o opravljanju javne zdravstvene službe se določijo najmanj:
+
13
+
- vrsta zdravstvene dejavnosti, opredeljena v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 3.a člena tega zakona,
+
14
+
- predviden obseg opravljanja zdravstvene dejavnosti,
+
15
+
- obdobje veljavnosti odločbe, ki za drugo osnovno zdravstveno dejavnost in specialistično ambulantno dejavnost ne sme biti daljše od 15 let ob upoštevanju potreb mreže javne zdravstvene službe. Ne glede na določbe šestega odstavka tega člena v primeru, ko ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo, izda odločbo o podelitvi koncesije za opravljanje storitev institucionalnega varstva, ki zajema tudi zdravstveno nego in zdravstveno rehabilitacijo, odločba o podelitvi koncesije predstavlja tudi odločbo o opravljanju javne zdravstvene službe iz šestega odstavka tega člena. Odločba o podelitvi koncesije mora v tem primeru vsebovati tudi podatke iz prejšnjega odstavka. Pred začetkom postopka podelitve koncesije ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, pridobi soglasje ministrstva, pristojnega za zdravje, za razpis koncesije, ki se izda ob predhodnem mnenju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
1
−
Zdravstveni dom je zdravstveni zavod, ki ima organizirano najmanj preventivno zdravstveno varstvo vseh skupin prebivalcev, nujno medicinsko pomoč, splošno medicino, zdravstveno varstvo žensk, otrok in mladine, patronažno varstvo ter laboratorijsko in drugo diagnostiko. Na svojem območju zdravstveni dom zagotavlja tudi družinsko medicino ter preventivno in kurativno zobozdravstvo, medicino dela ter fizioterapijo, če opravljanje teh dejavnosti ni drugače urejeno. Zdravstveni dom zagotavlja tudi reševalno službo, če ta služba ni organizirana v bolnišnici. Zdravstveni dom za študente skrbi za zdravje študentov in ima organizirano preventivno in kurativno zdravstveno dejavnost splošne medicine, zobozdravstva, specialistično-ambulantne dejavnosti, laboratorijsko in drugo diagnostiko ter terapijo za potrebe študentov. Druge zdravstvene dejavnosti lahko izvaja sam ali v dogovoru z drugimi zdravstvenimi zavodi v skladu z mrežo javne zdravstvene službe. Zdravstveni dom za študente se lahko ustanovi kot samostojni zavod ali organizira kot enota zdravstvenega doma. Zdravstveni dom lahko izvaja tudi specialistično ambulantno dejavnost za področja, ki niso vezana na bolnišnično zdravljenje, v skladu z mrežo javne zdravstvene službe. Zdravstveni dom se ustanovi za območje občine, več občin ali mesta ob upoštevanju zbolevnosti prebivalstva, naseljenosti in prometnih povezav.
1
+
Zdravstveni dom je zdravstveni zavod, ki ima organizirano preventivno zdravstveno varstvo vseh skupin prebivalcev, splošno oziroma družinsko medicino, zobozdravstvo, zdravstveno varstvo žensk, otrok in mladine ter patronažno službo. Zdravstveni dom ima lahko organizirano tudi medicino dela, prometa in športa, laboratorijsko in drugo diagnostiko ter fizioterapijo, lahko pa je opravljanje teh dejavnosti organizirano v sodelovanju z drugimi javnimi zdravstvenimi zavodi. Zdravstveni dom lahko zagotavlja tudi nujno medicinsko pomoč in reševalno službo, če ta služba ni organizirana v bolnišnici. Na območju, kjer študenti obiskujejo visokošolske zavode, lahko zdravstveni dom izvaja tudi zdravstveno varstvo za študente, ki obsega predvsem preventivno zdravstveno varstvo ter dejavnost splošne oziroma družinske medicine, dejavnost zobozdravstva, zdravstvenega varstva žensk ter zdravstvenega varstva otrok in mladine. Zdravstveni dom lahko izvaja tudi specialistično ambulantno dejavnost za področja, ki niso vezana na bolnišnično zdravljenje, v skladu z mrežo javne zdravstvene službe. Zdravstveni dom se ustanovi za območje občine, več občin ali mesta ob upoštevanju zbolevnosti prebivalstva, naseljenosti in prometnih povezav.
1
−
V zdravstveni postaji se izvaja najmanj nujna medicinska pomoč, splošna medicina in zdravstveno varstvo otrok in mladine oziroma družinska medicina ter osnovne diagnostične preiskave. Za zagotavljanje drugih dejavnosti iz prvega odstavka 7. člena tega zakona se zdravstvena postaja povezuje z najbližjim zdravstvenim domom.
1
+
V zdravstveni postaji se opravljajo najmanj splošna oziroma družinska medicina ter zdravstveno varstvo otrok in mladine. Za zagotavljanje drugih dejavnosti iz prvega odstavka 7. člena tega zakona se zdravstvena postaja povezuje z najbližjim zdravstvenim domom.
1
−
Delodajalci lahko organizirajo opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti za svoje delavce v obratnih ambulantah. Obratna ambulanta zagotavlja najmanj nujno medicinsko pomoč in medicino dela.
1
+
Delodajalci lahko organizirajo opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti za svoje delavce v obratnih ambulantah. Obratna ambulanta zagotavlja najmanj medicino dela.
1
−
Če v občini ali mestu ni zdravstvenega doma, mora občina oziroma mesto v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije zagotoviti izvajanje preventivnih in drugih programov v osnovnem zdravstvenem varstvu s pogodbo z drugim zdravstvenim domom, zdravstveno postajo ali z zasebnimi zdravstvenimi delavci, ki opravljajo javno zdravstveno službo na podlagi koncesije. Zdravstvena dejavnost na sekundarni ravni Specialistična ambulantna dejavnost
1
+
Če v občini ali mestu ni zdravstvenega doma, mora občina oziroma mesto v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije zagotoviti izvajanje preventivnih in drugih programov v osnovnem zdravstvenem varstvu s pogodbo z drugim zdravstvenim domom, zdravstveno postajo ali z drugimi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki opravljajo javno zdravstveno službo na podlagi koncesije. Zdravstvena dejavnost na sekundarni ravni Specialistična ambulantna dejavnost
1
·
Specialistična ambulantna dejavnost kot nadaljevanje oziroma dopolnitev osnovne zdravstvene dejavnosti obsega poglobljeno diagnostiko, zdravljenje bolezni ali bolezenskih stanj ter izvajanje ambulantne rehabilitacije. Specialistično ambulantno dejavnost (zunajbolnišnična dejavnost) opravlja pravna ali fizična oseba, ki ima dovoljenje iz 3.a člena tega zakona za specialistično ambulantno dejavnost. Zdravstvene storitve specialistično ambulantne dejavnosti so:
1
·
Specialistična ambulantna dejavnost kot nadaljevanje oziroma dopolnitev osnovne zdravstvene dejavnosti obsega poglobljeno diagnostiko, zdravljenje bolezni ali bolezenskih stanj ter izvajanje ambulantne rehabilitacije. Specialistično ambulantno dejavnost (zunajbolnišnična dejavnost) opravlja pravna ali fizična oseba, ki ima dovoljenje iz 3.a člena tega zakona za specialistično ambulantno dejavnost. Zdravstvene storitve specialistično ambulantne dejavnosti so:
2
−
- specialistični pregledi, Specialistično ambulantno dejavnost (zunajbolnišnična dejavnost) opravlja pravna ali fizična oseba, ki ima dovoljenje iz 3.a člena tega zakona za specialistično ambulantno dejavnost. Zdravstvene storitve specialistično ambulantne dejavnosti so:
−
3
·
- specialistični pregledi,
2
·
- specialistični pregledi,
4
·
- zahtevnejše storitve s področja diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, ki ne sodijo v osnovno zdravstveno dejavnost in se lahko opravijo na ambulantni način.
3
·
- zahtevnejše storitve s področja diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, ki ne sodijo v osnovno zdravstveno dejavnost in se lahko opravijo na ambulantni način.
1
·
Bolnišnica je po svojem namenu oziroma obliki delovanja specialna bolnišnica, splošna bolnišnica ali univerzitetni klinični center. Specialna bolnišnica deluje na sekundarni ali terciarni ravni zdravstvene dejavnosti in opravlja posamezno vrsto zdravstvene dejavnosti oziroma sorodne vrste zdravstvene dejavnosti ter ima zagotovljene lastne zmogljivosti za potrebe teh vrst zdravstvene dejavnosti, pri čemer zagotavlja tudi:
1
·
Bolnišnica je po svojem namenu oziroma obliki delovanja specialna bolnišnica, splošna bolnišnica ali univerzitetni klinični center. Specialna bolnišnica deluje na sekundarni ali terciarni ravni zdravstvene dejavnosti in opravlja posamezno vrsto zdravstvene dejavnosti oziroma sorodne vrste zdravstvene dejavnosti ter ima zagotovljene lastne zmogljivosti za potrebe teh vrst zdravstvene dejavnosti, pri čemer zagotavlja tudi:
2
·
- preskrbo z zdravili, v skladu z zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost,
2
·
- preskrbo z zdravili, v skladu z zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost,
3
·
- laboratorijsko dejavnost. Splošna bolnišnica deluje na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti in ima zagotovljene lastne zmogljivosti najmanj za področje interne medicine in kirurgije ter lastni urgentni center, pri čemer zagotavlja tudi:
3
·
- laboratorijsko dejavnost. Splošna bolnišnica deluje na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti in ima zagotovljene lastne zmogljivosti najmanj za področje interne medicine in kirurgije ter lastni urgentni center, pri čemer zagotavlja tudi:
4
·
- anesteziologijo z oživljanjem,
4
·
- anesteziologijo z oživljanjem,
5
·
- intenzivno terapijo,
5
·
- intenzivno terapijo,
6
·
- preskrbo z zdravili, v skladu zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost,
6
·
- preskrbo z zdravili, v skladu zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost,
7
·
- laboratorijsko dejavnost, radiološko in drugo diagnostiko,
7
·
- laboratorijsko dejavnost, radiološko in drugo diagnostiko,
8
·
- zdravstveno rehabilitacijo,
8
·
- zdravstveno rehabilitacijo,
9
·
- specialistično ambulantno zdravljenje. Univerzitetni klinični center je bolnišnica, ki deluje na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti in izpolnjuje pogoje za splošno bolnišnico, pri čemer večino vrst specialističnih bolnišničnih dejavnosti na terciarni ravni izvaja neprekinjeno. Bolnišnica ima za namen strokovne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave zagotovljene zadostne zmogljivosti (prostor in opremo, vključno s posteljami, ter kader), upoštevajoč vrsto specialistične bolnišnične dejavnosti, ki jo opravlja. Vrste zdravstvene dejavnosti, ki jih posamezna bolnišnica v ta namen opravlja in so podlaga za izdajo dovoljenja iz 3.a člena tega zakona za to specialistično bolnišnično dejavnost, določi minister, pristojen za zdravje. Zdravstvena dejavnost na terciarni ravni
9
·
- specialistično ambulantno zdravljenje. Univerzitetni klinični center je bolnišnica, ki deluje na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti in izpolnjuje pogoje za splošno bolnišnico, pri čemer večino vrst specialističnih bolnišničnih dejavnosti na terciarni ravni izvaja neprekinjeno. Bolnišnica ima za namen strokovne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave zagotovljene zadostne zmogljivosti (prostor in opremo, vključno s posteljami, ter kader), upoštevajoč vrsto specialistične bolnišnične dejavnosti, ki jo opravlja. Vrste zdravstvene dejavnosti, ki jih posamezna bolnišnica v ta namen opravlja in so podlaga za izdajo dovoljenja iz 3.a člena tega zakona za to specialistično bolnišnično dejavnost, določi minister, pristojen za zdravje. Zdravstvena dejavnost na terciarni ravni
10
+
Bolnišnica je po svojem namenu oziroma obliki delovanja specialna bolnišnica, splošna bolnišnica ali univerzitetni klinični center. Specialna bolnišnica deluje na sekundarni ali terciarni ravni zdravstvene dejavnosti in opravlja posamezno vrsto zdravstvene dejavnosti oziroma sorodne vrste zdravstvene dejavnosti ter ima zagotovljene lastne zmogljivosti za potrebe teh vrst zdravstvene dejavnosti, pri čemer zagotavlja tudi:
+
11
+
- preskrbo z zdravili, v skladu z zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost,
+
12
+
- laboratorijsko dejavnost. Splošna bolnišnica deluje na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti in ima zagotovljene lastne zmogljivosti najmanj za področje interne medicine in kirurgije ter lastni urgentni center, pri čemer zagotavlja tudi:
+
13
+
- anesteziologijo z oživljanjem,
+
14
+
- intenzivno terapijo,
+
15
+
- preskrbo z zdravili, v skladu zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost,
+
16
+
- laboratorijsko dejavnost, radiološko in drugo diagnostiko,
+
17
+
- zdravstveno rehabilitacijo,
+
18
+
- specialistično ambulantno zdravljenje. Univerzitetni klinični center je bolnišnica, ki deluje na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti in izpolnjuje pogoje za splošno bolnišnico, pri čemer večino vrst specialističnih bolnišničnih dejavnosti na terciarni ravni izvaja neprekinjeno. Bolnišnica ima za namen strokovne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave zagotovljene zadostne zmogljivosti (prostor in opremo, vključno s posteljami, ter kader), upoštevajoč vrsto specialistične bolnišnične dejavnosti, ki jo opravlja. Vrste zdravstvene dejavnosti, ki jih posamezna bolnišnica v ta namen opravlja in so podlaga za izdajo dovoljenja iz 3.a člena tega zakona za to specialistično bolnišnično dejavnost, določi minister, pristojen za zdravje.
+
1
−
Dejavnost klinik in inštitutov obsega znanstvenoraziskovalno in vzgojnoizobraževalno delo za medicinsko fakulteto in druge visoke in višje šole ter opravljanje najzahtevnejših zdravstvenih storitev na ambulantni ali bolnišnični način, ki jih zaradi strokovne, kadrovske, tehnološke in organizacijske zahtevnosti ni možno niti ni smotrno opravljati na nižjih ravneh. Zdravstvene storitve oziroma programe, ki se opravljajo na terciarni ravni, določi ministrstvo, pristojno za zdravstvo. V okviru svoje dejavnosti klinike in inštituti opravljajo najzahtevnejše specialistično ambulantno in bolnišnično zdravljenje, oblikujejo doktrino stopenjske diagnostike in zdravljenja na svojem področju ter jo posredujejo drugim bolnišnicam, zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem. Klinike in inštituti sodelujejo s pristojnimi zbornicami pri oblikovanju in izvajajo podiplomsko izobraževanje zdravnikov, zobozdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev z visoko izobrazbo.
1
+
Dejavnost klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov obsega znanstvenoraziskovalno in vzgojnoizobraževalno delo za medicinsko fakulteto in druge visoke in višje šole ter opravljanje najzahtevnejših zdravstvenih storitev na ambulantni ali bolnišnični način, ki jih zaradi strokovne, kadrovske, tehnološke in organizacijske zahtevnosti ni možno niti ni smotrno opravljati na nižjih ravneh. Zdravstvene storitve oziroma programe, ki se opravljajo na terciarni ravni, določi ministrstvo, pristojno za zdravje. V okviru svoje dejavnosti klinike, klinični inštituti ali klinični oddelki opravljajo najzahtevnejše specialistično ambulantno in bolnišnično zdravljenje, oblikujejo doktrino stopenjske diagnostike in zdravljenja na svojem področju ter jo posredujejo drugim bolnišnicam, zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem. Klinike, klinični inštituti ali klinični oddelki sodelujejo s pristojnimi zbornicami pri oblikovanju in izvajajo podiplomsko izobraževanje zdravnikov, zobozdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev z visoko izobrazbo.
1
·
Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko javnemu zdravstvenemu zavodu oziroma njegovi organizacijski enoti ali organizacijski enoti javnega visokošolskega zavoda s področja zdravstva za obdobje petih let podeli naziv klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek, če izpolnjuje pedagoške, raziskovalne, strokovne, kadrovske in druge pogoje, ki jih določi minister, pristojen za zdravje. Naziv klinika oziroma klinični inštitut lahko za posamezno medicinsko stroko pridobi javni zdravstveni zavod oziroma njegova enota ali organizacijska enota javnega visokošolskega zavoda s področja zdravstva. Če organizacijska enota javnega zdravstvenega zavoda oziroma oddelek javnega visokošolskega zavoda s področja zdravstva izvaja samo ožji del medicinske stroke, lahko organizacijska enota takega javnega zdravstvenega zavoda oziroma oddelek javnega visokošolskega zavoda s področja zdravstva pridobi naziv klinični oddelek za to področje. Za pridobitev naziva klinični oddelek za ožji del medicinske stroke veljajo pogoji kot za pridobitev naziva klinika ali klinični inštitut. Klinični oddelek je kot oddelek, ki pokriva ožji del medicinske stroke, pri delitvi dela zavezan odločitvam klinike ali kliničnega inštituta kot nosilca posamezne medicinske stroke. Če javni zdravstveni zavod oziroma njegova organizacijska enota ali oddelek javnega visokošolskega zavoda s področja zdravstva ne izpolnjuje več pogojev iz prvega odstavka tega člena, ministrstvo, pristojno za zdravje, naziv klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek odvzame. Minister, pristojen za zdravje, s predpisom iz prvega odstavka tega člena določi tudi podrobnejši postopek za podelitev, obnovitev in odvzem naziva klinika, klinični inštitut in klinični oddelek. Druga zdravstvena dejavnost Zdraviliška zdravstvena dejavnost
1
·
Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko javnemu zdravstvenemu zavodu oziroma njegovi organizacijski enoti ali organizacijski enoti javnega visokošolskega zavoda s področja zdravstva za obdobje petih let podeli naziv klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek, če izpolnjuje pedagoške, raziskovalne, strokovne, kadrovske in druge pogoje, ki jih določi minister, pristojen za zdravje. Naziv klinika oziroma klinični inštitut lahko za posamezno medicinsko stroko pridobi javni zdravstveni zavod oziroma njegova enota ali organizacijska enota javnega visokošolskega zavoda s področja zdravstva. Če organizacijska enota javnega zdravstvenega zavoda oziroma oddelek javnega visokošolskega zavoda s področja zdravstva izvaja samo ožji del medicinske stroke, lahko organizacijska enota takega javnega zdravstvenega zavoda oziroma oddelek javnega visokošolskega zavoda s področja zdravstva pridobi naziv klinični oddelek za to področje. Za pridobitev naziva klinični oddelek za ožji del medicinske stroke veljajo pogoji kot za pridobitev naziva klinika ali klinični inštitut. Klinični oddelek je kot oddelek, ki pokriva ožji del medicinske stroke, pri delitvi dela zavezan odločitvam klinike ali kliničnega inštituta kot nosilca posamezne medicinske stroke. Če javni zdravstveni zavod oziroma njegova organizacijska enota ali oddelek javnega visokošolskega zavoda s področja zdravstva ne izpolnjuje več pogojev iz prvega odstavka tega člena, ministrstvo, pristojno za zdravje, naziv klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek odvzame. Minister, pristojen za zdravje, s predpisom iz prvega odstavka tega člena določi tudi podrobnejši postopek za podelitev, obnovitev in odvzem naziva klinika, klinični inštitut in klinični oddelek. Druga zdravstvena dejavnost Zdraviliška zdravstvena dejavnost
2
+
Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko javnemu zdravstvenemu zavodu oziroma njegovi organizacijski enoti ali organizacijski enoti javnega visokošolskega zavoda s področja zdravstva za obdobje petih let podeli naziv klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek, če izpolnjuje pedagoške, raziskovalne, strokovne, kadrovske in druge pogoje, ki jih določi minister, pristojen za zdravje. Naziv klinika oziroma klinični inštitut lahko za posamezno medicinsko stroko pridobi javni zdravstveni zavod oziroma njegova enota ali organizacijska enota javnega visokošolskega zavoda s področja zdravstva. Če organizacijska enota javnega zdravstvenega zavoda oziroma oddelek javnega visokošolskega zavoda s področja zdravstva izvaja samo ožji del medicinske stroke, lahko organizacijska enota takega javnega zdravstvenega zavoda oziroma oddelek javnega visokošolskega zavoda s področja zdravstva pridobi naziv klinični oddelek za to področje. Za pridobitev naziva klinični oddelek za ožji del medicinske stroke veljajo pogoji kot za pridobitev naziva klinika ali klinični inštitut. Klinični oddelek je kot oddelek, ki pokriva ožji del medicinske stroke, pri delitvi dela zavezan odločitvam klinike ali kliničnega inštituta kot nosilca posamezne medicinske stroke. Če javni zdravstveni zavod oziroma njegova organizacijska enota ali oddelek javnega visokošolskega zavoda s področja zdravstva ne izpolnjuje več pogojev iz prvega odstavka tega člena, ministrstvo, pristojno za zdravje, naziv klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek odvzame. Minister, pristojen za zdravje, s predpisom iz prvega odstavka tega člena določi tudi podrobnejši postopek za podelitev, obnovitev in odvzem naziva klinika, klinični inštitut in klinični oddelek.
+
1
−
Zdraviliška zdravstvena dejavnost obsega preventivno varstvo ter specialistično ambulantno in bolnišnično rehabilitacijo s souporabo naravnih zdravilnih sredstev. Dejavnost iz -prejšnjega odstavka izvajajo naravna zdravilišča, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določi minister, pristojen za zdravstvo. Lekarniška dejavnost ter preskrba z ortopedskimi in drugimi pripomočki
1
+
Zdraviliška zdravstvena dejavnost obsega preventivno varstvo ter specialistično ambulantno in bolnišnično rehabilitacijo s souporabo naravnih zdravilnih sredstev. Dejavnost iz prejšnjega odstavka izvajajo naravna zdravilišča, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določi minister, pristojen za zdravje. Lekarniška dejavnost ter preskrba z ortopedskimi in drugimi pripomočki
1
−
Lekarniška dejavnost se izvaja v skladu s posebnim zakonom. Preskrbo z ortopedskimi in drugimi pripomočki opravljajo podjetja, zavodi in zasebniki. Inštitut za rehabilitacijo oblikuje doktrino na tem področju in spremlja njeno izvajanje. Preskrba s krvjo in krvnimi pripravki ter z organi za presajanje
1
+
Lekarniška dejavnost se izvaja v skladu s posebnim zakonom. Za vprašanja, ki v posebnem zakonu niso urejena, se uporablja ta zakon. Preskrbo z ortopedskimi in drugimi pripomočki opravljajo podjetja, zavodi in zasebniki. Inštitut za rehabilitacijo oblikuje doktrino na tem področju in spremlja njeno izvajanje. Preskrba s krvjo in krvnimi pripravki ter z organi za presajanje
1
−
Preskrbo s krvjo in krvnimi pripravki zagotavljajo v sodelovanju s humanitarnimi organizacijami Zavod Republike Slovenije za transfuzijo krvi in oddelki za transfuzijo krvi pri bolnišnicah. Zavod Republike Slovenije za transfuzijo krvi oblikuje doktrino, spremlja njeno izvajanje in strokovno povezuje oddelke za transfuzijo krvi pri bolnišnicah. Preskrbo z organi za presajanje ureja poseben zakon. Socialnomedicinska, higienska, epidemiološka in zdravstveno-ekološka dejavnost
1
+
Preskrbo s krvjo in krvnimi pripravki zagotavljajo v sodelovanju s humanitarnimi organizacijami Zavod Republike Slovenije za transfuzijo krvi in oddelki za transfuzijo krvi pri bolnišnicah. Zavod Republike Slovenije za transfuzijo krvi oblikuje doktrino, spremlja njeno izvajanje in strokovno povezuje oddelke za transfuzijo krvi pri bolnišnicah. Preskrbo z organi za presajanje ureja poseben zakon. Dejavnost javnega zdravja
1
−
Socialnomedicinska, higienska, epidemiološka in zdravstveno-ekološka dejavnost obsega:
1
+
Dejavnost javnega zdravja obsega:
2
−
- proučevanje in spremljanje zdravstvenega stanja in drugih razmer, ki vplivajo na zdravje prebivalstva, ter spremljanje izvajanja ukrepov za odkrivanje in odpravljanje zdravju škodljivih ekoloških in drugih dejavnikov ter ukrepov za krepitev, ohranitev in povrnitev zdravja ljudi;
2
+
- spremljanje in vrednotenje zdravja, zdravstvenega stanja prebivalstva in zdravstvenega varstva,
3
−
- pripravljanje strokovnih podlag za razvoj in organizacijo zdravstvene dejavnosti in za učinkovito zdravstveno ekonomiko ter upravljanje pri uresničevanju zdravstvenega varstva;
3
+
- prepoznavanje, spremljanje in vrednotenje ključnih javnozdravstvenih problemov, zdravstvenih tveganj in nevarnosti za zdravje,
4
−
- strokovno izobraževalno, znanstvenoraziskovalno in strokovno publicistično delo na tem področju;
4
+
- zagotavljanje pripravljenosti in načrtovanje za obvladovanje nevarnosti za zdravje,
5
−
- načrtovanje, predlaganje in usklajevanje ukrepov in postopkov za napredek zdravstvene vzgoje in zdravstvene kulture prebivalstva;
5
+
- izvajanje ukrepov za varovanje in zaščito zdravja z vidika dejavnikov naravnega in družbenega okolja,
6
−
- sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju zdravstvenega in zdravstveno-ekološkega informacijskega sistema.
6
+
- preprečevanje bolezni,
+
7
+
- krepitev zdravja,
+
8
+
- zagotavljanje usposobljenosti strokovnjakov na področju javnega zdravja,
+
9
+
- seznanjanje javnosti o stanju, raziskavah in ugotovitvah na področju javnega zdravja,
+
10
+
- raziskovanje in izobraževalna dejavnost na področju javnega zdravja. Dejavnosti, povezane z javnim zdravjem na področju zdravja, okolja in hrane, ki so določene s posebnimi predpisi, obsegajo:
+
11
+
- laboratorijsko dejavnost,
+
12
+
- izobraževanje in usposabljanje strokovnjakov,
+
13
+
- izvajanje obveščanja in poročanja,
+
14
+
- izvajanje raziskovalne dejavnosti.
+
1
+
NIJZ kot javno službo opravlja naslednje naloge:
+
2
+
- proučevanje zdravja in zdravstvenega stanja prebivalstva,
+
3
+
- spremljanje in vrednotenje zdravstvenega varstva ter proučevanje dostopnosti z vidika zadovoljevanja potreb prebivalstva ter priprava strokovnih podlag za načrtovanje zdravstvenih zmogljivosti,
+
4
+
- vodenje in upravljanje zbirk podatkov s področja zdravja in zdravstvenega varstva v skladu s posebnimi predpisi,
+
5
+
- načrtovanje, koordinacija razvoja in spremljanje delovanja informacijskih sistemov, ki podpirajo zbiranje in izmenjavo zdravstvenih podatkov ter kazalnikov javnega zdravja,
+
6
+
- nudenje statističnih in drugih javno dostopnih podatkov s področja zdravstvenega varstva za ponovno uporabo v skladu s predpisi,
+
7
+
- spremljanje in proučevanje dejavnikov, ki vplivajo na zdravje, in priprava predlogov ukrepov za zgodnje odkrivanje in omilitev njihovega vpliva,
+
8
+
- izdelava celovitih ocen tveganj za zdravje,
+
9
+
- spremljanje nalezljivih bolezni, vključno z okužbami, povezanimi z zdravstveno oskrbo ter zgodnje zaznavanje in odzivanje na dogodke, ki pomenijo nevarnost za javno zdravje,
+
10
+
- načrtovanje programov, vključno s programom cepljenja in zaščite z zdravili, in ukrepov za obvladovanje nalezljivih in drugih bolezni, povezanih s posebnimi izpostavljenostmi v naravnem okolju,
+
11
+
- načrtovanje, spremljanje, vrednotenje in izvajanje programov za krepitev zdravja in preprečevanje bolezni,
+
12
+
- načrtovanje, spremljanje, vrednotenje, upravljanje in izvajanje preventivnih in presejalnih programov v zdravstveni dejavnosti,
+
13
+
- zagotavljanje strokovne podpore ministrstvu in inšpektoratu, pristojnemu za zdravje,
+
14
+
- strokovna podpora v postopkih presoj vplivov okolja na zdravje v skladu s posebnimi predpisi,
+
15
+
- priprava strokovnih podlag za oblikovanje javnih politik in programov na področju javnega zdravja in zdravstvenega varstva,
+
16
+
- sodelovanje pri pripravi strokovnih podlag za uvajanje novih metod dela v zdravstveni dejavnosti in presoji zdravstvenih tehnologij,
+
17
+
- sodelovanje z NLZOH in drugimi znanstveno raziskovalnimi inštitucijami na področju javnega zdravja,
+
18
+
- sodelovanje v delovnih telesih uradnih inštitucij na nacionalni ravni, na ravni Evropske unije in na mednarodni ravni,
+
19
+
- seznanjanje strokovne in splošne javnosti o stanju, raziskavah in ugotovitvah na področju javnega zdravja,
+
20
+
- obveščanje in osveščanje splošne javnosti za dvig zdravstvene pismenosti,
+
21
+
- pedagoško, znanstveno raziskovalno in izobraževalno delo na področju javnega zdravja, v skladu s posebnimi predpisi. Poleg nalog iz prejšnjega odstavka NIJZ opravlja tudi druge naloge na področju javnega zdravja, določene s posebnimi predpisi.
+
1
+
NIJZ opravlja naloge iz prejšnjega člena na podlagi finančno ovrednotenega programa dela, ki ga sprejme svet zavoda NIJZ in h kateremu da soglasje Vlada Republike Slovenije.
+
1
+
NLZOH kot javno službo opravlja naslednje naloge:
+
2
+
- izvajanje mikrobioloških preizkušanj na področju medicinske mikrobiologije za potrebe izvajalcev zdravstvene dejavnosti,
+
3
+
- vzpostavitev in vzdrževanje zbirke izolatov patogenih mikroorganizmov za namen epidemioloških raziskav,
+
4
+
- sodelovanje pri pripravi in usklajevanju programov spremljanja (monitoringov) nacionalnega pomena ter programov vzorčenj in preskušanj v okviru inšpekcijskega nadzora, na področju voda, živil, materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, nalezljivih bolezni, kozmetike, igrač, izdelkov splošne varnosti, alkohola, tobaka, biocidov, kemikalij, fitofarmacevtskih sredstev, tal, zraka, bioloških sistemov, bivalnega okolja in drugih področij v skladu s posebnimi predpisi,
+
5
+
- izvajanje vzorčenj in laboratorijskih preskušanj v okviru programov spremljanja (monitoringov) nacionalnega pomena ter izvajanje laboratorijskih preskušanj vzorcev, odvzetih v okviru programov inšpekcijskega nadzora, vključno s pripravo poročil,
+
6
+
- izdelovanje ocen skladnosti, varnosti in ocen tveganja za vzorce iz prejšnje alineje,
+
7
+
- izvajanje nalog nacionalnih referenčnih laboratorijev, ki vključujejo uvajanje, validacijo in akreditacijo novih metod preskušanj ter vzdrževanje referenčnih sevov in materialov,
+
8
+
- sodelovanje z NIJZ in posredovanje podatkov za potrebe izvajanja nalog iz 23.a člena tega zakona,
+
9
+
- sodelovanje v delovnih telesih uradnih institucij na nacionalni ravni, na ravni Evropske unije in na mednarodni ravni,
+
10
+
- sodelovanje pri celovitem ocenjevanju varnosti in tveganj na stičnih območjih bivalnega okolja in drugih uporabnikov prostora,
+
11
+
- izvajanje dejavnosti mobilne ekološke enote na področju okolja za primere možnih okoljskih tveganj,
+
12
+
- zagotavljanje strokovne podpore pristojnim ministrstvom in inšpektoratom,
+
13
+
- strokovna podpora v postopkih presoj vplivov okolja na zdravje v skladu s posebnimi predpisi,
+
14
+
- sodelovanje pri razvojnem in strokovnem delovanju na področju okoljsko-zdravstvenega informacijskega sistema,
+
15
+
- obveščanje in osveščanje javnosti ter poročanje v skladu s posebnimi predpisi,
+
16
+
- pedagoško, znanstveno raziskovalno in izobraževalno delo na področju dejavnosti NLZOH, v skladu s posebnimi predpisi. 23.č člen NLZOH opravlja naloge iz prejšnjega člena na podlagi finančno ovrednotenega programa dela, ki ga sprejme svet zavoda NLZOH in h kateremu da soglasje Vlada Republike Slovenije.
1
−
Inštitut za varovanje zdravja opravlja znanstvenoraziskovalno in vzgojnoizobraževalno delo na svojem področju, pripravlja strokovne podlage za načrtovanje zdravstvenega varstva, za sprejemanje odločitev s tega področja in za strokovne naloge iz pristojnosti zdravniške zbornice; opravlja strokovne naloge za Svet za zdravje in za Republiški sanitarni inšpektorat ter se v zvezi s svojo dejavnostjo povezuje z drugimi zavodi na terciarni ravni. Inštitut usklajuje in predlaga ter v sodelovanju z območnimi zavodi za zdravstveno varstvo izvaja program socialnomedicinske, higienske, epidemiološke in zdravstveno-ekološke dejavnosti za območje Republike Slovenije. Pri uresničevanju svojega programa sodelujejo Inštitut za varovanje zdravja in območni zavodi za zdravstveno varstvo ter ustrezni inštituti medicinske fakultete kot enoten strokovno tehnološki sistem na podlagi metodološke in vsebinske poenotenosti. III. ZDRAVSTVENI ZAVODI
1
+
NIJZ in NLZOH do 28. februarja tekočega leta predložita Vladi Republike Slovenije poročilo o svojem delu in stanju na področju njunega delovanja za preteklo koledarsko leto in ga objavita na svojih spletnih straneh. Občasno opravljanje zdravstvenih storitev
+
1
+
Zdravstveni delavec, državljan države članice Evropske unije, držav Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: država sedeža), ki opravlja zdravstvene storitve v skladu s predpisi države sedeža (v nadaljnjem besedilu: ponudnik storitev), lahko v Republiki Sloveniji na podlagi prijave opravlja zdravstvene storitve občasno ali začasno v skladu z Direktivo 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 255 z dne 30. 9. 2005, str. 22), zadnjič spremenjena z Delegiranim sklepom Komisije (EU) 2016/790 z dne 13. januarja 2016 o spremembi Priloge V k Direktivi 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dokazil o formalnih kvalifikacijah in nazivov programov usposabljanja (UL L št. 134 z dne 24. 5. 2016, str. 135), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2005/36/ES ), če te niso v nasprotju s tem zakonom in drugimi predpisi s področja zdravstvenega varstva. Za postopek obravnave prijave in dokazil, ki jih je treba priložiti k prijavi, se uporablja zakon, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev. Ponudnik storitev vloži prijavo za občasno oziroma začasno opravljanje zdravstvenih storitev pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, pred prvim opravljanjem zdravstvenih storitev v Republiki Sloveniji in vsakokrat, ko se bistveno spremenijo njegove okoliščine za opravljanje storitev. Prijavi iz prejšnjega odstavka se priloži naslednja dokazila:
+
2
+
- potrdilo o državljanstvu ponudnika storitev;
+
3
+
- potrdilo, da ponudnik storitev izpolnjuje pogoje za opravljanje zdravstvenih storitev v skladu s predpisi države sedeža in da mu ob izdaji potrdila opravljanje teh storitev ni prepovedano, niti začasno;
+
4
+
- dokazila o poklicnih kvalifikacijah;
+
5
+
- potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo o tem, da ponudniku storitev niti začasno niti dokončno niso odvzete pravice do opravljanja poklica;
+
6
+
- izjava ponudnika storitev o znanju jezika iz 63. člena tega zakona. Prijava iz tretjega odstavka tega člena je veljavna eno leto, po izteku tega roka pa jo mora ponudnik storitev, ki želi še naprej opravljati občasne ali začasne zdravstvene storitve v Republiki Sloveniji, podaljšati v skladu z določbami zakona, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev. Po prejemu popolne prijave iz tretjega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za zdravje, ponudnika storitev začasno, za dobo enega leta, vpiše v register iz šestega odstavka 64. člena tega zakona ali popolno prijavo pošlje zbornici ali združenju, ki ima javno pooblastilo za vodenje registra izvajalcev posamezne zdravstvene dejavnosti, ki ponudnika storitev začasno vpiše v register. Začasna registracija velja za čas veljavnosti prijave ponudnika storitev.
+
1
+
Ne glede na prejšnji člen se pred prvim opravljanjem storitev preveri poklicna kvalifikacija ponudnika storitev zaradi preprečitve resne škode za zdravje ali varnosti prejemnika storitev in če gre za poklic, za katerega ne velja avtomatično priznavanje poklicnih kvalifikacij v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev. Minister, pristojen za zdravje, določi poklice, za katere se pred prvim opravljanjem storitev preverja poklicna kvalifikacija ponudnika storitev. Preverjanje poklicnih kvalifikacij ponudnika storitev iz tega člena poteka na podlagi zakona, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev.
+
1
+
Zdravstvene storitve iz 24.a člena tega zakona se opravljajo z nazivom poklica države sedeža ponudnika storitev. Naziv poklica se navaja v jeziku države sedeža, tako da ni mogoča zamenjava z nazivom poklica Republike Slovenije. Če ima ponudnik storitev poklicno kvalifikacijo, ki se lahko v Republiki Sloveniji avtomatično prizna na podlagi predpisov o priznavanju poklicnih kvalifikacij, ponudnik storitev opravlja zdravstvene storitve iz 24.a člena tega zakona z nazivom poklica, ki se uporablja v Republiki Sloveniji. 24.č člen Kadar se storitve opravljajo na podlagi naziva poklica države sedeža, lahko ministrstvo, pristojno za zdravje, zahteva, da ponudnik zdravstvenih storitev prejemniku storitev sporoči naslednje podatke:
+
2
+
- če je ponudnik storitev vpisan v poslovni register ali podoben javni register, register, v katerem je vpisan, njegovo številko registracije ali ustrezen način ugotavljanja identitete v registru;
+
3
+
- če je dejavnost treba odobriti v državi sedeža, ime in naslov pristojnega organa;
+
4
+
- naziv in naslov poklicnega združenja ali podobnega organa, v katerem je registriran ponudnik storitve;
+
5
+
- naziv poklica, oziroma kadar tak naziv ne obstaja, poklicne kvalifikacije ponudnika storitev in državo sedeža, ki jih je podelila;
+
6
+
- če izvajalec storitev opravlja dejavnost, za katero se zaračunava davek na dodano vrednost, identifikacijsko številko za davek na dodano vrednost v skladu s predpisi, ki urejajo obdavčitev blaga in storitev z davkom na dodano vrednost;
+
7
+
- podrobne podatke o kakršnem koli zavarovalnem kritju ali drugih načinih osebnega ali kolektivnega zavarovanja v zvezi s poklicno odgovornostjo. III. ZDRAVSTVENI ZAVODI
1
−
Javni zdravstveni zavod na primarni ravni, se lahko ustanovi, spremeni ali razširi dejavnost ali preneha le s soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravstvo in po predhodnem mnenju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je potrebno tudi za ustanovitev, spremembo ali razširitev dejavnosti in za prenehanje javnih zdravstvenih zavodov, ki opravljajo zdravstvene storitve na sekundarni in terciarni ravni.
1
+
Javni zdravstveni zavod na primarni ravni ustanovi samoupravna lokalna skupnost s soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravje, in po predhodnem mnenju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ustanoviteljske pravice in obveznosti samoupravne lokalne skupnosti uresničuje občinski svet, če s predpisi, ki urejajo področje lokalne samouprave, ni določeno drugače. Javni zdravstveni zavod na sekundarni in terciarni ravni ustanovi Republika Slovenija po predhodnem mnenju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije uresničuje Vlada Republike Slovenije, predloge v zvezi z uresničevanjem ustanoviteljskih pravic in obveznosti pa daje ministrstvo, pristojno za zdravje. Mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije se zahteva tudi za spremembo dejavnosti in za prenehanje javnega zdravstvenega zavoda.
1
−
Strokovne in tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati zdravstveni zavod, ter postopek njihove verifikacije in preverjanja predpiše minister, pristojen za zdravstvo, ekološke pogoje pa v sodelovanju z ministrom, pristojnim za varstvo okolja.
−
1
−
Zdravstveni zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki:
1
+
Zdravstveni zavod, ki ga ustanovi samoupravna lokalna skupnost, upravlja svet zavoda, ki je sestavljen iz predstavnikov:
2
·
- ustanovitelja,
2
·
- ustanovitelja,
3
−
- zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev v zavodu,
3
+
- delavcev zavoda,
4
−
- zavarovancev oziroma drugih uporabnikov. Svet javnega zdravstvenega zavoda, ki opravlja dejavnost na sekundarni ravni, sestavljajo tudi predstavniki občin oziroma mesta, na katerih območju zavod opravlja dejavnost. Predstavnike uporabnikov imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če zdravstveni zavod opravlja zdravstvene storitve na njegov račun. Sestavo in številčno razmerje predstavnikov v svetu določi ustanovitelj z aktom o ustanovitvi.
4
+
- zavarovancev oziroma drugih uporabnikov. V svet zavoda ne sme biti imenovana oseba, pri kateri obstaja nasprotje interesov, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, pri čemer ob imenovanju podpiše izjavo o odsotnosti obstoja nasprotja interesov. Predstavnike uporabnikov imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če zdravstveni zavod opravlja zdravstvene storitve na njegov račun. Sestavo in številčno razmerje predstavnikov v svetu določi ustanovitelj z aktom o ustanovitvi.
+
1
+
Javni zdravstveni zavod, ki ga ustanovi Republika Slovenija, upravlja svet zavoda, ki je sestavljen iz predstavnikov ustanovitelja, delavcev zavoda, zavarovancev in uporabnikov. Ne glede na prejšnji odstavek četrti in peti odstavek tega člena veljata tudi za javni zdravstveni zavod, ki ga ustanovi samoupravna lokalna skupnost. Člane sveta zavoda, predstavnike ustanovitelja, imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za zdravje, ki jih izbere med strokovnjaki s področja zdravstva, upravljanja oziroma ekonomije in prava. Člane sveta zavoda, predstavnike delavcev zavoda, izvolijo predstavniki delavcev. Člane sveta zavoda, predstavnike zavarovancev, na predlog Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije imenuje Vlada Republike Slovenije. Člane sveta zavoda, predstavnike uporabnikov, na predlog nevladnih organizacij s področja varstva pacientovih pravic ali samoupravne lokalne skupnosti, v kateri ima zavod sedež, imenuje Vlada Republike Slovenije. Predsednika sveta zavoda izvolijo člani med predstavniki ustanovitelja, podpredsednik pa je član, ki je predstavnik delavcev zavoda. Član sveta zavoda, ki ni predstavnik delavcev zavoda, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
+
2
+
1. ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven, s področja zdravstva, upravljanja, ekonomije ali prava,
+
3
+
2. ima ustrezna znanja o pristojnostih in vlogi sveta zavoda, poslovanju, financiranju in organiziranosti zavoda ter znanja s področja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja oziroma zdravstvene dejavnosti, kar izkaže s potrdilom, ki ga izda organizacija iz 4. točke drugega odstavka 29. člena tega zakona, ki ga predloži najpozneje ob imenovanju,
+
4
+
3. ni pravnomočno obsojen ali zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica ali na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, kaznivega dejanja zoper pravni promet oziroma kaznivega dejanja zoper uradno dolžnost,
+
5
+
4. ni državni funkcionar, poklicni funkcionar samoupravnih lokalnih skupnosti, predstavnik pogodbenih partnerjev zdravstvenega zavoda, predstavnik poklicnih združenj ali zbornic v zdravstvu, sindikalni zaupnik v kateremkoli zdravstvenem zavodu, zakoniti zastopnik ali vodilni delavec pravnih ali fizičnih oseb, ki ponujajo zasebna zdravstvena zavarovanja, zdravila in medicinske pripomočke, ter predstavnik drugih pravnih oseb, katerih sodelovanje v svetu zavoda bi vplivalo ali ustvarjalo videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje nalog,
+
6
+
5. ga odlikuje osebna integriteta in poslovna etičnost ter Komisija za preprečevanje korupcije zanj s pravnomočnim aktom ni ugotovila kršitev integritete, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije. Ne glede na prejšnji odstavek mora tudi član sveta zavoda, ki je predstavnik delavcev zavoda, izpolnjevati pogoj iz 3. in 5. točke prejšnjega odstavka. Člani sveta zavoda morajo pri svojem delu ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja. Člani sveta zavoda so za svoje delo upravičeni do sejnine in povračila stroškov v skladu s predpisom, ki ureja sejnine in povračila stroškov v javnih zavodih. Za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihove dolžnosti iz prejšnjega odstavka, člani sveta zavoda odgovarjajo v skladu s splošnimi pravili civilne odgovornosti. Pred imenovanjem v svet zavoda morajo kandidati podpisati izjavo o seznanitvi z odgovornostjo. Na seje sveta zavoda iz prvega odstavka tega člena se obvezno vabi predstavnika ministrstva, pristojnega za zdravje, ki nima pravice glasovanja, ima pa pravico do seznanitve z vsemi gradivi seje in pravico podati mnenje oziroma zahtevati pojasnila glede obravnavanih vsebin, kadar to vpliva na izvrševanje pristojnosti ministrstva, pristojnega za zdravje. Javni zdravstveni zavod ministrstvu, pristojnemu za zdravje, za namen izvajanja prejšnjega stavka posreduje vse dokumente, ki so podlaga za odločanje na seji, na način in v rokih, kot to določa poslovnik o delu sveta zavoda. Podrobnejše pogoje za imenovanje, sestavo in številčno razmerje predstavnikov v svetu zavoda ter postopek za izbiro članov sveta zavoda določi minister, pristojen za zdravje.
+
1
+
Vlada Republike Slovenije lahko v primeru poslovne ali plačilne nestabilnosti javnega zdravstvenega zavoda, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija, uvede sanacijo in kot poslovodni organ imenuje sanacijsko upravo, če:
+
2
+
- realizacija programa, dogovorjenega z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, najmanj šest mesecev zapored glede na pogodbeno vrednost ne dosega vsaj 80 odstotkov obdobne pogodbene vrednosti ali
+
3
+
- odstotek vseh zapadlih neplačanih obveznosti najmanj šest mesecev zapored presega 10 odstotkov celotnih obdobnih prihodkov ali odstotek zapadlih neplačanih obveznosti nad 120 dni najmanj šest mesecev zapored presega pet odstotkov celotnih obdobnih prihodkov javnega zdravstvenega zavoda ali
+
4
+
- kumulativna višina presežka odhodkov nad prihodki javnega zdravstvenega zavoda iz preteklih let preseže 20 odstotkov letnih prihodkov javnega zdravstvenega zavoda ali
+
5
+
- je drugače ogroženo nemoteno izvajanje zdravstvene dejavnosti in dostopnost do zdravstvenih storitev v zdravstveni regiji, v kateri javni zdravstveni zavod dejavnost opravlja. Sanacijski upravi iz prejšnjega odstavka se naloži, da pripravi sanacijski program za zagotovitev poslovne in plačilne stabilnosti, ki ga predhodno obravnava svet zavoda in potrdi minister, pristojen za zdravje. Potrjen sanacijski program je podlaga za sprejem letnega programa dela in finančnega načrta javnega zdravstvenega zavoda, vključno s kadrovskimi načrti. Sanacija javnih zdravstvenih zavodov se izvaja v skladu s projektom, ki ga z namenom zagotavljanja poslovne in plačilne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov ter zagotavljanja trajnega in nemotenega opravljanja zdravstvenih storitev sprejme Vlada Republike Slovenije. Sanacijska uprava je sestavljena iz najmanj dveh članov, pri imenovanju katerih Vlada Republike Slovenije upošteva pogoje iz 2., 3., 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. točke drugega odstavka 29. člena tega zakona. Člani sanacijske uprave so poslovodni organ, stroške dela članov sanacijske uprave pa zagotavlja proračun Republike Slovenije. Sanacijski program vsebuje:
+
6
+
- analizo stanja javnega zdravstvenega zavoda, ki vključuje najmanj analizo vzpostavitve nadzora poslovanja, izvajanja zdravstvenih programov, nastanka stroškov po vrstah stroškov, pogojev financiranja in investiranja,
+
7
+
- akcijski načrt ukrepov s časovnim načrtom na področju plačilne sposobnosti, obvladovanja stroškov in prihodkov, poslovnih procesov, opravljanja zdravstvene dejavnosti v okviru javne zdravstvene službe z možnostjo medsebojnega povezovanja z drugimi javnimi zdravstvenimi zavodi, investicij v prostore in opremo, kadrovanja, obvladovanja čakalnih dob ter kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave,
+
8
+
- finančni načrt, ki vključuje predvidene prihodke in odhodke ter vire financiranja za izvedbo sanacijskih ukrepov. Akcijski načrt ukrepov iz druge alineje prejšnjega odstavka vsebuje najmanj:
+
9
+
1. merljive cilje in kazalnike izvajanja sanacijskega programa,
+
10
+
2. ukrepe in aktivnosti za dosego ciljev,
+
11
+
3. predvidene finančne učinke ukrepov,
+
12
+
4. odgovorne osebe za izvedbo posameznih ukrepov in aktivnosti,
+
13
+
5. časovni načrt izvedbe ukrepov, ki ne sme biti daljši od dveh let,
+
14
+
6. roke za izvedbo aktivnosti v okviru časovnega načrta iz prejšnje točke,
+
15
+
7. način in roke spremljanja sveta zavoda glede izvajanja sanacijskega programa. Sanacijska uprava najmanj kvartalno poroča ministru, pristojnemu za zdravje, glede realizacije ciljev sanacijskega programa in po potrebi predlaga spremembo sanacijskega programa. Poleg postopkov in razlogov za razrešitev direktorja javnega zdravstvenega zavoda iz 2., 3., 4., 6. in 7. točke osmega odstavka 29. člena tega zakona Vlada Republike Slovenije sanacijsko upravo oziroma posameznega člana predčasno razreši, če:
+
16
+
- ne pripravi sanacijskega programa iz petega odstavka tega člena,
+
17
+
- minister, pristojen za zdravje, zavrne potrditev sanacijskega programa,
+
18
+
- ne izvaja ukrepov in drugih aktivnosti v skladu s terminskim načrtom iz sanacijskega programa. Če minister, pristojen za zdravje, ugotovi, da so izpolnjeni cilji in dosežen namen sanacije posameznega javnega zdravstvenega zavoda, predlaga Vladi Republike Slovenije, da sprejme sklep o zaključku sanacije.
+
1
+
Direktor javnega zdravstvenega zavoda organizira in vodi delo in poslovanje javnega zdravstvenega zavoda, ga predstavlja in zastopa ter je odgovoren za zakonitost dela javnega zdravstvenega zavoda. V okviru teh pooblastil in odgovornosti direktor javnega zdravstvenega zavoda opravlja naslednje naloge:
+
2
+
1. zagotovi izvajanje sklepov sveta zavoda,
+
3
+
2. zagotavlja, da javni zdravstveni zavod posluje v skladu z zakonom, drugimi predpisi, ustanovitvenim aktom in splošnimi akti,
+
4
+
3. sprejema splošne akte, ki urejajo poslovanje in delo javnega zdravstvenega zavoda, za katere ni pristojen drug organ v skladu s tem zakonom ali aktom o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda,
+
5
+
4. najpozneje tri mesece pred iztekom programa razvoja javnega zdravstvenega zavoda pripravi nov petletni program razvoja javnega zdravstvenega zavoda ter ga posreduje v sprejem svetu zavoda,
+
6
+
5. pripravi predlog finančnega načrta (s kadrovskim načrtom) in programa dela javnega zdravstvenega zavoda, ki ga posreduje v sprejem svetu zavoda,
+
7
+
6. pripravi letno poročilo in zaključni račun javnega zdravstvenega zavoda, ki ga posreduje v sprejem svetu zavoda,
+
8
+
7. skrbi za materialno in finančno poslovanje javnega zdravstvenega zavoda,
+
9
+
8. odloča o pravicah in obveznostih zaposlenih iz delovnega razmerja,
+
10
+
9. sprejema akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest,
+
11
+
10. predlaga in izvaja ukrepe za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev (npr. opravlja analize in izvaja akcijske načrte za obvladovanje čakalnih dob v javnem zdravstvenem zavodu),
+
12
+
11. uresničuje cilje in aktivnosti iz nacionalnih strategij, programa razvoja javnega zdravstvenega zavoda, finančnega načrta in programa dela javnega zdravstvenega zavoda,
+
13
+
12. uresničuje cilje ustanovitelja,
+
14
+
13. zagotovi optimizacijo procesov dela, vključno s spremljanjem in zagotavljanjem njihove učinkovitosti (najmanj merjenje dnevnih delovnih obremenitev v skladu z 51.b členom tega zakona),
+
15
+
14. v primeru polletnega ali letnega poslovanja s presežkom odhodkov nad prihodki sprejme program ukrepov za stabilizacijo poslovanja, ki vključuje akcijski načrt sanacijskih ukrepov s časovnico in načinom poročanja o njihovem izvajanju, in ga posreduje v potrditev svetu zavoda,
+
16
+
15. izdaja posamične pravne akte,
+
17
+
16. na poziv Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije poroča o stroških zdravstvenih storitev, vključno s stroški za zdravila in medicinske pripomočke, po posameznem pacientu,
+
18
+
17. opravlja druge naloge v skladu s tem zakonom in aktom o ustanovitvi. Strokovni direktor javnega zdravstvenega zavoda vodi strokovno delo javnega zdravstvenega zavoda in za strokovnost dela odgovarja strokovnemu svetu in svetu zavoda. V okviru svojih pooblastil in odgovornosti ter upoštevajoč ugotovitve in predloge odgovornih nosilcev zdravstvene dejavnosti v javnem zdravstvenem zavodu opravlja naslednje naloge:
+
19
+
1. usklajuje in organizira strokovno delo javnega zdravstvenega zavoda,
+
20
+
2. pripravi predlog letnega programa dela za strokovno področje, ki ga posreduje v potrditev strokovnemu svetu zavoda,
+
21
+
3. skupaj z direktorjem javnega zdravstvenega zavoda spremlja, ugotavlja in zagotavlja realizacijo programa po pogodbi, sklenjeni z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
+
22
+
4. spremlja, ugotavlja in zagotavlja strokovnost, kakovost in varnost zdravstvene obravnave v javnem zdravstvenem zavodu,
+
23
+
5. najmanj enkrat letno pripravi poročilo o strokovnem delu javnega zdravstvenega zavoda, ki vsebuje tudi presojo ustreznosti vzpostavitve in vzdrževanja sistema nadzora in izboljševanja kakovosti in varnosti strokovnega dela v javnem zdravstvenem zavodu, in ga posreduje svetu zavoda,
+
24
+
6. direktorju javnega zdravstvenega zavoda predlaga ukrepe za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev za paciente, če povpraševanje po zdravstvenih storitvah presega zmogljivosti tega zavoda,
+
25
+
7. skupaj z direktorjem javnega zdravstvenega zavoda skrbi za optimizacijo delovnih procesov iz 13. točke prejšnjega odstavka,
+
26
+
8. skupaj z direktorjem javnega zdravstvenega zavoda pripravi program ukrepov za stabilizacijo poslovanja iz 14. točke prejšnjega odstavka,
+
27
+
9. opravlja druge naloge v skladu s tem zakonom in aktom o ustanovitvi. Kadar sta poslovodna funkcija in funkcija strokovnega vodenja javnega zdravstvenega zavoda združeni, direktor javnega zdravstvenega zavoda opravlja naloge iz prvega in drugega odstavka tega člena.
+
1
+
Naloge vodenja področja (pomočnik direktorja javnega zdravstvenega zavoda, pomočnik strokovnega direktorja javnega zdravstvenega zavoda), vodenja organizacijske enote univerzitetnega kliničnega centra (predstojnik klinike, kliničnega oddelka ali kliničnega inštituta) ali vodenja organizacijske enote, neposredno podrejene direktorju javnega zdravstvenega zavoda ali strokovnemu direktorju javnega zdravstvenega zavoda (npr. vodja oddelka, vodja službe), lahko opravlja le oseba, ki je v času opravljanja te funkcije v tem javnem zdravstvenem zavodu zaposlena za najmanj 80 odstotkov polnega delovnega časa. Za osebo, ki opravlja naloge vodenja organizacijske enote, neposredno podrejene direktorju javnega zdravstvenega zavoda ali strokovnemu direktorju javnega zdravstvenega zavoda (npr. vodja oddelka, vodja službe), veljajo dodatni pogoji iz 6., 7., 8. in 11. točke drugega odstavka 29. člena tega zakona, omejitev iz 9. točke drugega odstavka 29. člena tega zakona pa velja glede izvajalcev zdravstvene dejavnosti izven mreže javne zdravstvene službe ali koncesionarja. Če v času opravljanja nalog vodenja področja oziroma organizacijske enote javnega zdravstvenega zavoda dodatni pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena niso izpolnjeni, vodja tega področja oziroma organizacijske enote o tem nemudoma obvesti direktorja javnega zdravstvenega zavoda. Če direktor javnega zdravstvenega zavoda na podlagi obvestila iz prejšnjega stavka ali na lastno pobudo ugotovi, da vodja teh pogojev ne izpolnjuje, vodjo najpozneje v 30 dneh od ugotovitve razreši nalog vodenja.
+
1
+
Svet zavoda v okviru svojih pooblastil in odgovornosti opravlja naslednje naloge:
+
2
+
1. imenuje in razrešuje direktorja javnega zdravstvenega zavoda s soglasjem ustanovitelja,
+
3
+
2. imenuje in razrešuje strokovnega direktorja javnega zdravstvenega zavoda na predlog direktorja javnega zdravstvenega zavoda in po predhodnem mnenju strokovnega sveta,
+
4
+
3. sprejema statut s soglasjem ustanovitelja,
+
5
+
4. sprejema druge splošne akte javnega zdravstvenega zavoda, če ni z aktom o ustanovitvi ali s statutom določeno, da jih sprejema direktor javnega zdravstvenega zavoda,
+
6
+
5. sprejema petletni program razvoja javnega zdravstvenega zavoda s soglasjem ustanovitelja ter najmanj letno spremlja njegovo izvajanje,
+
7
+
6. določa način opravljanja tržne dejavnosti v javnem zdravstvenem zavodu, vključno z določitvijo in objavo cenika, v skladu s 4. točko drugega odstavka 31. člena tega zakona,
+
8
+
7. preverja in zagotavlja, da opravljanje tržne dejavnosti poteka v skladu s pogoji iz drugega odstavka 31. člena tega zakona,
+
9
+
8. sprejema finančni načrt in program dela javnega zdravstvenega zavoda s soglasjem ustanovitelja ter najmanj kvartalno spremlja njegovo izvajanje,
+
10
+
9. sprejema letno poročilo in zaključni račun javnega zdravstvenega zavoda,
+
11
+
10. predlaga ustanovitelju spremembo, ukinitev ali širitev dejavnosti javnega zdravstvenega zavoda,
+
12
+
11. obravnava revizijska poročila o poslovanju javnega zdravstvenega zavoda in na tej podlagi oblikuje predloge za ustanovitelja, direktorja javnega zdravstvenega zavoda in strokovnega direktorja javnega zdravstvenega zavoda za odpravo ugotovljenih neskladij,
+
13
+
12. se seznanja z akcijskimi načrti za obvladovanje čakalnih dob in poročilom o optimizaciji delovnih procesov iz 13. točke prvega odstavka 29.b člena tega zakona,
+
14
+
13. uresničuje usmeritve zdravstvene politike in nacionalnih strategij na področju zdravstva,
+
15
+
14. daje ustanovitelju in direktorju javnega zdravstvenega zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,
+
16
+
15. potrdi program ukrepov za stabilizacijo poslovanja iz 14. točke prvega odstavka 29.b člena tega zakona in spremlja njegovo izvajanje,
+
17
+
16. obravnava ugotovitve in priporočila pristojnih državnih organov glede dela javnega zdravstvenega zavoda ter spremlja odziv javnega zdravstvenega zavoda nanje,
+
18
+
17. opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter aktom o ustanovitvi in statutom javnega zdravstvenega zavoda.
1
−
Minister, pristojen za zdravstvo, s soglasjem ministra, pristojnega za izobraževanje, predpiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati zdravstveni zavod za opravljanje praktičnega pouka za učence in študente medicinske fakultete in drugih zdravstvenih šol. Zavodu, ki izpolnjuje predpisane pogoje za dejavnost iz prejšnjega odstavka, ministrstvo, pristojno za zdravstvo podeli naziv učni zavod.
1
+
Minister, pristojen za zdravje, s soglasjem ministra, pristojnega za izobraževanje, predpiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati zdravstveni zavod za opravljanje praktičnega pouka za učence in študente medicinske fakultete in drugih zdravstvenih šol. Zavodu, ki izpolnjuje predpisane pogoje za dejavnost iz prejšnjega odstavka, ministrstvo, pristojno za zdravje, podeli naziv učni zavod.
1
−
Zdravstveni zavod iz prejšnjega člena je dolžan omogočiti praktični pouk učencev in študentov. Postopek izobraževanja in način opravljanja vzgojnoizobraževalnih storitev določi minister, pristojen za izobraževanje, s soglasjem ministra, pristojnega za zdravstvo. Medsebojne pravice in obveznosti pri praktičnem zdravstvenem izobraževanju določita zdravstveni in izobraževalni zavod s pogodbo.
1
+
Zdravstveni zavod iz prejšnjega člena je dolžan omogočiti praktični pouk učencev in študentov. Postopek izobraževanja in način opravljanja vzgojnoizobraževalnih storitev določi minister, pristojen za izobraževanje, s soglasjem ministra, pristojnega za zdravje. Medsebojne pravice in obveznosti pri praktičnem zdravstvenem izobraževanju določita zdravstveni in izobraževalni zavod s pogodbo.
1
−
Minister, pristojen za zdravstvo, predpiše v sodelovanju s pristojno zbornico pogoje, ki jih mora za izvajanje pripravništva, sekundariata in specializacije izpolnjevati zdravstveni zavod. Zdravstveni zavodi, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka, so dolžni sprejeti na usposabljanje in zaposliti pripravnike in sekundarije oziroma sprejeti na usposabljanje specializante. Zdravstveni zavod sprejme na usposabljanje zdravnike sekundarije tudi če ima že zasedena vsa z normativi predvidena delovna mesta. Sredstva za plačilo osebnih dohodkov, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje zagotavlja proračun Republike Slovenije. IV. ZASEBNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
1
+
Minister, pristojen za zdravje, predpiše, v sodelovanju s pristojno zbornico oziroma strokovnim združenjem, pogoje, ki jih mora za izvajanje pripravništva in specializacije zdravstvenih delavcev in sodelavcev, razen za zdravnike, izpolnjevati zdravstveni zavod. Zdravstveni zavodi, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka, so dolžni sprejeti na usposabljanje in zaposliti pripravnike in sekundarije oziroma sprejeti na usposabljanje specializante. Zdravstveni zavod sprejme na usposabljanje kot pripravnike zaposlene v zdravstveni negi in druge zdravstvene delavce po kolektivni pogodbi, če ima z normativi predvidena prosta delovna mesta. Sredstva za plačilo osebnih dohodkov, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje zagotavlja proračun Republike Slovenije. Normative iz tretjega in četrtega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za zdravje. IV. ZASEBNI ZDRAVSTVENI DELAVEC IN ZASEBNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
1
−
Dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, ki se zasebnemu zdravstvenemu delavcu izda ob izpolnjevanju pogojev iz 3.a člena tega zakona, pri čemer se šteje, da je odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti zasebni zdravstveni delavec sam, se vodi v evidenci dovoljenj iz 3.c člena tega zakona.
1
+
Zasebni zdravstveni delavec, zasebni zdravstveni sodelavec, zasebni zdravnik oziroma zasebni doktor dentalne medicine (v nadaljnjem besedilu: zasebni zdravstveni delavec) je fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje ministrstva, pristojnega za zdravje, za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, ki se zasebnemu zdravstvenemu delavcu izda ob izpolnjevanju pogojev iz 3.a člena tega zakona, pri čemer se šteje, da je odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti zasebni zdravstveni delavec sam, se vodi v evidenci dovoljenj iz 3.c člena tega zakona. Izbris iz registra zasebnih zdravstvenih delavcev, ki pomeni odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, se opravi iz razlogov, določenih v 3.b členu tega zakona.
1
−
Zasebni zdravstveni delavec lahko omogoči opravljanje praktičnega pouka učencem in študentom ter pripravništva, sekundariata in specializacije v skladu s svojo dejavnostjo in s programom izobraževanja pod pogoji, predpisanimi po 32. in 34. členu tega zakona.
1
+
Zasebni zdravstveni delavec ali drug izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki ni zdravstveni zavod lahko omogoči opravljanje praktičnega pouka učencem in študentom ter pripravništva, sekundariata in specializacije v skladu s svojo dejavnostjo in s programom izobraževanja pod pogoji, predpisanimi po 32. in 34. členu tega zakona.
1
−
Izbris iz registra zasebnih zdravstvenih delavcev se opravi, če zasebni zdravstveni delavec:
−
2
−
- ne začne opravljati dejavnosti v enem letu po vpisu' v register,
−
3
−
- odjavi opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti,
−
4
−
- umre,
−
5
−
- mu je s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje dejavnosti oziroma poklica,
−
6
−
- opravlja dejavnost v nasprotju z vpisom v register,
−
7
−
- se ugotovi, da več ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti.
−
1
−
Ministrstvo, pristojno za zdravstvo, vodi register zasebnih zdravstvenih delavcev, ki vsebuje osebne podatke zdravstvenega delavca, izobrazbo, vrsto dejavnosti, sedež in obseg dejavnosti ter datum začetka dejavnosti. Ministrstvo, pristojno za zdravstvo, izda odločbo o. vpisu v register oziroma o izbrisu iz registra. Zoper odločbo o vpisu in izbrisu iz registra ni pritožbe. V. KONCESIJA ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE V ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI
1
+
V. KONCESIJA ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE V ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI
1
−
Javno službo v zdravstveni dejavnosti lahko opravljajo na podlagi koncesije domače in tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo s tem zakonom določene pogoje. Zasebni zdravstveni delavec mora zahtevo iz druge alinee 35. člena tega zakona izpolniti ob začetku izvajanja koncesije.
1
+
Javno službo v zdravstveni dejavnosti lahko opravljajo na podlagi koncesije domače in tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo s tem zakonom določene pogoje. Zasebni zdravstveni delavec mora zahtevo iz druge alinee 35. člena tega zakona izpolniti ob začetku izvajanja koncesije. (črtan)
1
−
Koncesijo za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti podeli z odločbo občinski oziroma mestni upravni organ, pristojen za zdravstvo, s soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravstvo. Koncesijo za opravljanje javne službe v drugih zdravstvenih dejavnostih podeli z odločbo ministrstvo, pristojno za zdravstvo. V postopku odločanja morajo organi iz prejšnjih odstavkov pridobiti mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pristojne zbornice.
1
+
Koncesija po tem zakonu je pooblastilo, ki se podeli fizični ali pravni osebi za opravljanje javne zdravstvene službe. Zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastila koncedenta. Koncesija se podeli, če koncedent ugotovi, da javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe, oziroma če javni zdravstveni zavod ne more zagotoviti potrebne dostopnosti do zdravstvenih storitev. Koncesija, ne glede na zakon, ki ureja javno zasebno partnerstvo, ni predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike pravnega prometa. Pravni posel v nasprotju s prejšnjim stavkom je ničen. Koncesija je vezana na izvajalca zdravstvene dejavnosti, njegov pravni status in dejanskega lastnika v času izdaje koncesijske odločbe. Če se pravni status oziroma dejanski lastnik izvajalca zdravstvene dejavnosti v času trajanja koncesijskega razmerja spremeni, se koncesija odvzame. Koncesija je vezana na obseg podeljene koncesijske dejavnosti, kot je določen s koncesijsko odločbo. Koncesionar lahko izvaja zdravstveno dejavnost izven obsega podeljene koncesijske dejavnosti le kot tržno dejavnost v skladu z dovoljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti in v skladu s pogoji iz 3., 4. in 5. točke drugega odstavka 31. člena tega zakona. Dejanski lastnik iz tretjega odstavka tega člena je fizična oseba, ki je končni lastnik koncesionarja ali ga nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se vrsta zdravstvene dejavnosti, ki je predmet koncesije, opravlja. Za koncesije po tem zakonu, vključno z ureditvijo pravnega varstva, se uporablja zakon, ki ureja javno zasebno partnerstvo, če s tem zakonom posamezno vprašanje ni posebej urejeno.
1
−
Zasebne zdravstvene delavce, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisani v register zasebnih zdravstvenih delavcev, ministrstvo, pristojno za zdravje, po uradni dolžnosti vpiše v evidenco dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti iz spremenjenega 3.c člena zakona in jim o tem najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona izda ugotovitveno odločbo. Ne glede na prejšnji stavek se za farmacevte strokovne delavce, vpisane v register zasebnih zdravstvenih delavcev, izda dovoljenje za izvajanje lekarniške dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo lekarniško delavnost. Postopki za izdajo, spremembo ali odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti iz 3.a člena zakona, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah tega zakona, pri čemer glede izpolnjevanja pogojev iz 1., 4., 5. in 7. točke četrtega odstavka spremenjenega 3.a člena zakona veljajo roki iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena. Postopki za podelitev, spremembo ali odvzem koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe iz 42., 44.f in 44.j člena zakona, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po predpisih, ki so veljali ob vložitvi vloge, pri čemer se glede uskladitve s spremenjenim 44.č, 44.f, in 44.e. členom zakona smiselno uporablja šestnajsti, sedemnajsti in osemnajsti odstavek prejšnjega člena.
−
1
−
Najpozneje 12 mesecev pred potekom obdobja podelitve koncesije koncedent pisno preveri, ali lahko katerikoli javni zavod v okviru iste zdravstvene regije prevzame obseg programa te koncesijske dejavnosti. Če noben javni zavod iz prejšnjega stavka obsega programa koncesijske dejavnosti, upoštevajoč lastne zmogljivosti glede prostorov, opreme in kadra, delno ali v celoti ne more prevzeti, kar najpozneje v 15 dneh od poziva pisno utemelji koncedentu, ministrstvu, pristojnemu za zdravje, in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, lahko koncedent koncesijo ob izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena v delu, ki ga javni zavod ne prevzame, podeli na podlagi javnega razpisa.
1
+
Koncesija se podeli za določen čas, in sicer za obdobje 15 let, šteto od dneva začetka opravljanja programov zdravstvene dejavnosti oziroma zdravstvenih storitev specialistične bolnišnične dejavnosti, za katere se objavi javni razpis za podelitev koncesije (v nadaljnjem besedilu: koncesijska dejavnost). Najpozneje 12 mesecev pred potekom obdobja podelitve koncesije koncedent pisno preveri, ali lahko katerikoli javni zavod v okviru iste zdravstvene regije prevzame obseg programa te koncesijske dejavnosti. Če noben javni zavod iz prejšnjega stavka obsega programa koncesijske dejavnosti, upoštevajoč lastne zmogljivosti glede prostorov, opreme in kadra, delno ali v celoti ne more prevzeti, kar najpozneje v 15 dneh od poziva pisno utemelji koncedentu, ministrstvu, pristojnemu za zdravje, in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, lahko koncedent koncesijo ob izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena v delu, ki ga javni zavod ne prevzame, podeli na podlagi javnega razpisa. V primeru podaljšanja koncesije koncedent izda odločbo o podaljšanju koncesije in predlaga sklenitev dodatka h koncesijski pogodbi. V primeru neskladja med koncesijsko odločbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe koncesijske odločbe. (razveljavljen) Obvestilo o podaljšanju koncesije koncedent objavi na svoji spletni strani, lahko pa tudi na portalu javnih naročil, z vsebino, kot je za objavo obvestila o rezultatu postopka podelitve koncesije določena v četrtem odstavku 44.c člena tega zakona. (razveljavljen)
1
−
Koncesijo za opravljanje javne zdravstvene službe na primarni ravni zdravstvene dejavnosti podeli samoupravna lokalna skupnost s soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravje, pri čemer ministrstvo, pristojno za zdravje, predhodno soglasje poda v 30 dneh od prejema popolne vloge.
1
+
Koncesijo za opravljanje javne zdravstvene službe na primarni ravni zdravstvene dejavnosti podeli samoupravna lokalna skupnost s soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravje, pri čemer ministrstvo, pristojno za zdravje, predhodno soglasje poda v 30 dneh od prejema popolne vloge. Koncesijo za opravljanje javne službe na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti podeli ministrstvo, pristojno za zdravje.
1
−
Koncesijski akt je akt, v katerem se ob upoštevanju stanja in predvidenega razvoja mreže javne zdravstvene službe utemelji razloge za podelitev koncesije iz drugega odstavka 42. člena tega zakona ter določi najmanj vrsta, območje, trajanje in predviden obseg opravljanja koncesijske dejavnosti, pri čemer: Koncesijski akt je akt, v katerem se ob upoštevanju stanja in predvidenega razvoja mreže javne zdravstvene službe utemelji razloge za podelitev koncesije iz drugega odstavka 42. člena tega zakona ter določi najmanj vrsta, območje, trajanje in predviden obseg opravljanja koncesijske dejavnosti, pri čemer:
1
+
Koncesijski akt je akt, v katerem se ob upoštevanju stanja in predvidenega razvoja mreže javne zdravstvene službe utemelji razloge za podelitev koncesije iz drugega odstavka 42. člena tega zakona ter določi najmanj vrsta, območje, trajanje in predviden obseg opravljanja koncesijske dejavnosti, pri čemer:
2
·
- se kot območje na primarni ravni zdravstvene dejavnosti šteje ena ali več samoupravnih lokalnih skupnosti, na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti pa posamezna zdravstvena regija;
2
·
- se kot območje na primarni ravni zdravstvene dejavnosti šteje ena ali več samoupravnih lokalnih skupnosti, na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti pa posamezna zdravstvena regija;
3
−
- je minimalni obseg opravljanja programov zdravstvene dejavnosti, kot so določeni v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v višini 0,50 programa zdravstvene dejavnosti, na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti pa v višini 0,20 programa opravljanja zdravstvenih storitev specialistične bolnišnične dejavnosti. Koncesijski akt na primarni ravni zdravstvene dejavnosti sprejme samoupravna lokalna skupnost v obliki odloka. Samoupravna lokalna skupnost mora na koncesijski akt predhodno pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za zdravje, in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ministrstvo, pristojno za zdravje, poda predhodno soglasje iz prejšnjega stavka v 30 dneh od prejema popolne vloge.
−
4
·
- je minimalni obseg opravljanja programov zdravstvene dejavnosti, kot so določeni v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v višini 0,50 programa zdravstvene dejavnosti, na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti pa v višini 0,20 programa opravljanja zdravstvenih storitev specialistične bolnišnične dejavnosti. Koncesijski akt na primarni ravni zdravstvene dejavnosti sprejme samoupravna lokalna skupnost v obliki odloka. Samoupravna lokalna skupnost mora na koncesijski akt predhodno pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za zdravje, in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ministrstvo, pristojno za zdravje, poda predhodno soglasje iz prejšnjega stavka v 30 dneh od prejema popolne vloge. Koncesijski akt za opravljanje zdravstvene dejavnosti na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti sprejme Vlada Republike Slovenije ob predhodnem soglasju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije k predvidenemu obsegu opravljanja programov zdravstvene dejavnosti oziroma zdravstvenih storitev specialistične bolnišnične dejavnosti, ki bodo predmet koncesijskega akta. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije poda predhodno soglasje iz drugega in tretjega odstavka tega člena v 30 dneh od dneva popolne vloge. Zaradi zagotavljanja javnega interesa več sosednjih samoupravnih lokalnih skupnosti izvede skupni postopek za podelitev koncesije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti na območju samoupravnih lokalnih skupnosti, ki se vključijo v skupni postopek. Medsebojne pravice in obveznosti določijo samoupravne lokalne skupnosti s koncesijskim aktom, ki ga pred izvedbo skupnega postopka pristojni organi posameznih samoupravnih lokalnih skupnosti sprejmejo v enakem besedilu.
3
·
- je minimalni obseg opravljanja programov zdravstvene dejavnosti, kot so določeni v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v višini 0,50 programa zdravstvene dejavnosti, na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti pa v višini 0,20 programa opravljanja zdravstvenih storitev specialistične bolnišnične dejavnosti. Koncesijski akt na primarni ravni zdravstvene dejavnosti sprejme samoupravna lokalna skupnost v obliki odloka. Samoupravna lokalna skupnost mora na koncesijski akt predhodno pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za zdravje, in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ministrstvo, pristojno za zdravje, poda predhodno soglasje iz prejšnjega stavka v 30 dneh od prejema popolne vloge. Koncesijski akt za opravljanje zdravstvene dejavnosti na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti sprejme Vlada Republike Slovenije ob predhodnem soglasju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije k predvidenemu obsegu opravljanja programov zdravstvene dejavnosti oziroma zdravstvenih storitev specialistične bolnišnične dejavnosti, ki bodo predmet koncesijskega akta. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije poda predhodno soglasje iz drugega in tretjega odstavka tega člena v 30 dneh od dneva popolne vloge. Zaradi zagotavljanja javnega interesa več sosednjih samoupravnih lokalnih skupnosti izvede skupni postopek za podelitev koncesije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti na območju samoupravnih lokalnih skupnosti, ki se vključijo v skupni postopek. Medsebojne pravice in obveznosti določijo samoupravne lokalne skupnosti s koncesijskim aktom, ki ga pred izvedbo skupnega postopka pristojni organi posameznih samoupravnih lokalnih skupnosti sprejmejo v enakem besedilu.
+
1
+
Koncesija se v skladu s koncesijskim aktom podeli na podlagi javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani koncedenta, in pa tudi na portalu javnih naročil. Javni razpis vsebuje naslednje podatke:
+
2
+
- navedbo, da gre za podelitev koncesije,
+
3
+
- številko in datum koncesijskega akta,
+
4
+
- navedbo koncedenta,
+
5
+
- vrsto, območje in predviden obseg opravljanja programov zdravstvene dejavnosti, kot so določeni v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: program zdravstvene dejavnosti) oziroma opravljanja zdravstvenih storitev specialistične bolnišnične dejavnosti,
+
6
+
- predviden začetek koncesijskega razmerja,
+
7
+
- trajanje koncesijskega razmerja,
+
8
+
- način dostopa do razpisne dokumentacije,
+
9
+
- naslov, rok in način predložitve ponudbe,
+
10
+
- navedbo zakonskih in drugih pogojev, ki jih morajo ponudniki zdravstvenih storitev (v nadaljnjem besedili: ponudniki) izpolnjevati, ter dokazila o njihovem izpolnjevanju,
+
11
+
- merila za izbiro koncesionarja,
+
12
+
- naslov in datum odpiranja ponudb,
+
13
+
- rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega razpisa,
+
14
+
- druge podatke glede na posebnost posamezne vrste zdravstvene dejavnosti, ki je predmet koncesije.
+
1
+
Razpisna dokumentacija mora biti pripravljena v skladu s koncesijskim aktom. V primeru neskladja med koncesijskim aktom in razpisno dokumentacijo veljajo določbe koncesijskega akta. Podatki v razpisni dokumentaciji morajo biti enaki podatkom, navedenim v objavi javnega razpisa. Razpisna dokumentacija, ki se objavi na spletnih straneh koncedenta ali na portalu javnih naročil, vsebuje najmanj:
+
2
+
- številko in datum koncesijskega akta,
+
3
+
- vrsto, območje in predviden obseg opravljanja programov zdravstvene dejavnosti oziroma zdravstvenih storitev specialistične bolnišnične dejavnosti, ki so predmet koncesije,
+
4
+
- pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik za pridobitev koncesije in dokazila o njihovem izpolnjevanju,
+
5
+
- pogoje financiranja koncesijske dejavnosti,
+
6
+
- merila za izbiro koncesionarja iz 44.d člena tega zakona,
+
7
+
- opis postopka izbire koncesionarja,
+
8
+
- navodila za pripravo in predložitev ponudbe,
+
9
+
- vzorec koncesijske pogodbe,
+
10
+
- rok za oddajo ponudbe,
+
11
+
- rok za izdajo in vročitev koncesijske odločbe iz 44.e člena tega zakona. Koncedent ne sme zahtevati dokazil, ki jih lahko pridobi iz uradnih evidenc. Če je to potrebno, mora od ponudnika zahtevati soglasje za vpogled oziroma dostop do podatkov, ki se o njem vodijo v uradni evidenci. Najpozneje pet dni po pravnomočni odločbi o izbiri koncesionarja koncedent na svoji spletni strani, lahko pa tudi na portalu javnih naročil, objavi obvestilo o rezultatu postopka podelitve koncesije, ki vsebuje:
+
12
+
- podatke o izbranem koncesionarju,
+
13
+
- vrsto, območje in predviden obseg opravljanja zdravstvenih storitev specialistične bolnišnične dejavnosti oziroma programov zdravstvene dejavnosti, ki so predmet koncesije,
+
14
+
- predviden začetek koncesijskega razmerja,
+
15
+
- trajanje koncesijskega razmerja. 44.č člen Ponudnik mora za pridobitev in opravljanje koncesije izpolnjevati naslednje pogoje:
+
16
+
1. ima dovoljenje za opravljanje vrste zdravstvene dejavnosti, ki je predmet koncesije,
+
17
+
2. ima zaposleno najmanj takšno število zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, katerih plačilo zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, in izpolnjujejo pogoje iz tega zakona ali zakona, ki ureja zdravniško službo, za samostojno opravljanje zdravstvenih storitev in bodo opravljali zdravstvene storitve, ki so predmet koncesije,
+
18
+
3. mu v zadnjih petih letih ni bila odvzeta koncesija iz razlogov iz prvega odstavka 44.j člena tega zakona, razen kadar je odvzem posledica prenosa koncesije ali spremembe dejanskega lastnika, ali odvzeto dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz razlogov iz prvega odstavka 3.b člena tega zakona,
+
19
+
4. odgovornemu nosilcu zdravstvene dejavnosti v zadnjih petih letih ni bil izrečen ukrep pristojne zbornice ali strokovnega združenja zaradi kršitev v zvezi z opravljanjem poklica, o čemer predloži potrdilo pristojne zbornice ali strokovnega združenja oziroma koncedentu z izjavo dovoljuje, da pri teh nadzornih organih opravi potrebne poizvedbe,
+
20
+
5. z nadzorom iz prvega odstavka 76. člena tega zakona niso odrejeni ukrepi za odpravo kršitev glede opravljanja zdravstvene dejavnosti zaradi ugotovljenega resnega ogrožanja zdravja ali življenja pacienta v zadnjih petih letih od vložitve ponudbe,
+
21
+
6. pri ponudniku ne obstojijo izključitveni razlogi, ki veljajo za ponudnike v postopkih oddaje javnih naročil. Pogoje iz prejšnjega odstavka mora ponudnik izpolnjevati ob vložitvi ponudbe, koncesionar pa celotno obdobje podelitve koncesije. Ponudnik v ponudbi navede tudi osebno ime dejanskega lastnika, kar je v primeru izbire ponudnika del koncesijske odločbe iz 44.e člena tega zakona. Če tekom izvajanja koncesije pride do zmanjšanja števila zaposlenih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev iz 2. točke prvega odstavka tega člena, koncedent v skladu s petim odstavkom 44.f člena tega zakona izda spremembo koncesijske odločbe, s katero zmanjša obseg programa podeljene koncesije.
1
+
Ponudnik mora za pridobitev in opravljanje koncesije izpolnjevati naslednje pogoje:
+
2
+
1. ima dovoljenje za opravljanje vrste zdravstvene dejavnosti, ki je predmet koncesije,
+
3
+
2. ima zaposleno najmanj takšno število zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, katerih plačilo zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, in izpolnjujejo pogoje iz tega zakona ali zakona, ki ureja zdravniško službo, za samostojno opravljanje zdravstvenih storitev in bodo opravljali zdravstvene storitve, ki so predmet koncesije,
+
4
+
3. mu v zadnjih petih letih ni bila odvzeta koncesija iz razlogov iz prvega odstavka 44.j člena tega zakona, razen kadar je odvzem posledica prenosa koncesije ali spremembe dejanskega lastnika, ali odvzeto dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz razlogov iz prvega odstavka 3.b člena tega zakona,
+
5
+
4. odgovornemu nosilcu zdravstvene dejavnosti v zadnjih petih letih ni bil izrečen ukrep pristojne zbornice ali strokovnega združenja zaradi kršitev v zvezi z opravljanjem poklica, o čemer predloži potrdilo pristojne zbornice ali strokovnega združenja oziroma koncedentu z izjavo dovoljuje, da pri teh nadzornih organih opravi potrebne poizvedbe,
+
6
+
5. z nadzorom iz prvega odstavka 76. člena tega zakona niso odrejeni ukrepi za odpravo kršitev glede opravljanja zdravstvene dejavnosti zaradi ugotovljenega resnega ogrožanja zdravja ali življenja pacienta v zadnjih petih letih od vložitve ponudbe,
+
7
+
6. pri ponudniku ne obstojijo izključitveni razlogi, ki veljajo za ponudnike v postopkih oddaje javnih naročil. Pogoje iz prejšnjega odstavka mora ponudnik izpolnjevati ob vložitvi ponudbe, koncesionar pa celotno obdobje podelitve koncesije. Ponudnik v ponudbi navede tudi osebno ime dejanskega lastnika, kar je v primeru izbire ponudnika del koncesijske odločbe iz 44.e člena tega zakona. Če tekom izvajanja koncesije pride do zmanjšanja števila zaposlenih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev iz 2. točke prvega odstavka tega člena, koncedent v skladu s petim odstavkom 44.f člena tega zakona izda spremembo koncesijske odločbe, s katero zmanjša obseg programa podeljene koncesije.
+
+
1
+
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesije, in sicer najmanj:
+
2
+
1. vrsto in obseg programa zdravstvene dejavnosti ter vrsto in obseg programa zdravstvenih storitev, ki so predmet koncesije,
+
3
+
2. območje iz prve alineje prvega odstavka 44.a člena tega zakona in lokacijo opravljanja koncesijske dejavnosti,
+
4
+
3. odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, ki je predmet koncesije,
+
5
+
4. začetek opravljanja koncesijske dejavnosti,
+
6
+
5. obdobje podelitve koncesije,
+
7
+
6. razloge, pogoje in druge medsebojne pravice in obveznosti zaradi predčasne odpovedi koncesijske pogodbe,
+
8
+
7. omejitev, da se koncesijski program izvaja le z zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci, zaposlenimi pri koncesionarju, razen za primer začasnega nadomeščanja koncesionarja oziroma pri njem zaposlenih, ko se lahko sklene podjemna pogodba z zdravstvenim delavcem ali zdravstvenim sodelavcem, zaposlenim pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti v ali izven mreže javne zdravstvene službe, javnim zavodom ali z zasebnim zdravstvenim delavcem iz 35. člena tega zakona, ne pa z zdravstvenim delavcem ali zdravstvenim sodelavcem, ki posluje kot samostojni podjetnik posameznik,
+
9
+
8. pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v času trajanja in po poteku koncesijske pogodbe,
+
10
+
9. obveznost in način poročanja koncedentu o opravljanju koncesijske dejavnosti,
+
11
+
10. obveznost koncesionarja, da vodi ločene računovodske evidence in poroča v skladu s prvim in drugim odstavkom 44.h člena tega zakona,
+
12
+
11. obveznost vzpostavitve vseh oblik notranjega nadzora ter sistema kakovosti v zdravstvu,
+
13
+
12. medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z opravljanjem ali neopravljanjem koncesijske dejavnosti,
+
14
+
13. obveznost koncesionarja, da zagotovi hrambo zdravstvene dokumentacije pacientov in krije morebitne stroške te hrambe,
+
15
+
14. obveznost koncesionarja ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, zaposlenih pri njem, da se vključijo v program zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva iz 51.a člena tega zakona, če gre za zdravstveno dejavnost, ki se izvaja v okviru neprekinjenega zdravstvenega varstva,
+
16
+
15. obveznost koncesionarja, da sprejema vse paciente, ki pri njem uveljavljajo pravico do zdravstvene storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne glede na njihovo zdravstveno stanje, pri čemer take paciente v primeru obstoja čakalne dobe uvrsti na čakalni seznam v skladu z zakonom, ki ureja naročanje in upravljanje čakalnih seznamov, oziroma odkloni v primeru preseganja povprečnega števila opredeljenih v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje,
+
17
+
16. prepoved prenosa koncesije na tretjo osebo,
+
18
+
17. način zagotavljanja nadomeščanja med začasno odsotnostjo koncesionarja ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, zaposlenih pri njem, vključno za primer vključevanja v program zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva v skladu z 51.a členom tega zakona, in obveznost obveščanja pacientov o tem,
+
19
+
18. obveznost koncesionarja, da storitve iz tržne dejavnosti opravlja v času, ki ni namenjen koncesijski dejavnosti, razen kadar je tržni del storitve mogoče opraviti istočasno oziroma s standardom, ki presega s predpisi s področja zdravstvenega zavarovanja priznani standard (npr. uporaba nadstandardnega materiala v primeru storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja), pri čemer se ordinacijski čas, namenjen opravljanju tržne dejavnosti, določi v ceniku, ki ga objavi na svojih spletnih straneh in na vidnem mestu v čakalnici oziroma svojem običajnem oglasnem mestu,
+
20
+
19. meri dnevno delovno obremenitev zaposlenih v skladu z 51.a členom tega zakona za zdravstvene storitve, ki so predmet koncesije,
+
21
+
20. na zahtevo koncedenta naroči zunanjo revizijo vodenja ločene računovodske evidence glede opravljanja koncesijske dejavnosti, ki se izvede na stroške koncesionarja. V primeru neskladja med koncesijsko odločbo in koncesijsko pogodbo velja ureditev, kot je določena v koncesijski odločbi. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije najpozneje v enem mesecu od sklenitve koncesijske pogodbe s koncesionarjem sklene pogodbo o financiranju koncesijske dejavnosti. Do sklenitve pogodbe iz prejšnjega stavka koncesionar ne sme začeti z opravljanjem zdravstvene dejavnosti, ki je predmet koncesije, njeno financiranje pa ni dopustno. Če koncesionar iz razlogov na njegovi strani v tem roku ne podpiše pogodbe o financiranju koncesijske dejavnosti, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije o tem obvesti koncedenta, ki odvzame koncesijo po uradni dolžnosti. Med trajanjem koncesijskega razmerja so ob soglasju koncedenta dovoljene le nebistvene spremembe koncesijskega razmerja, ki jih koncedent odobri v obliki spremembe koncesijske odločbe. Za nebistvene spremembe koncesijskega razmerja štejejo:
+
22
+
- sprememba naslova lokacije, kadar nova lokacija opravljanja koncesijske dejavnosti ostaja na območju, ki je kot območje opravljanja koncesijske dejavnosti iz prve alineje prvega odstavka 44.a člena tega zakona določeno v koncesijski odločbi in če se zagotavlja vsaj enaka dostopnost na novi lokaciji,
+
23
+
- sprememba odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti glede vrste zdravstvene dejavnosti, ki je predmet koncesije, če gre za spremembo, ki se nanaša na merilo iz 1. točke 44.d člena tega zakona in v postopku izbire ne bi povzročila izbire drugega ponudnika,
+
24
+
- sprememba obsega programa zdravstvene dejavnosti zaradi nepredvidenih sprememb potrebnega obsega posameznega programa zdravstvene dejavnosti, in sicer povečanje na največ 120 odstotkov oziroma zmanjšanje na najmanj 80 odstotkov obsega programa, kot je bil določen v odločbi, s katero je bil koncesionar izbran, vendar ne manj kot obseg, ki je kot minimum določen v drugi alineji prvega odstavka 44.a člena tega zakona. Če se zmanjša obseg programa pod minimalni obseg opravljanja koncesijske dejavnosti, se koncesija odvzame. Na podlagi začasnega prevzema programa ali prestrukturiranja programa, kot to določa zakon, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, obsega programa zdravstvene dejavnosti oziroma zdravstvenih storitev specialistične bolnišnične dejavnosti, določenega s koncesijsko odločbo, ni mogoče povečati brez spremembe odločbe v zvezi z nebistveno spremembo obsega programa oziroma brez podelitve koncesije na javnem razpisu. Pogodba o financiranju koncesijske dejavnosti se sklene za obdobje podeljene koncesije in ureja najmanj:
+
25
+
1. način izvajanja in financiranja obsega programa koncesijske dejavnosti, in sicer razdelano po vrstah zdravstvene dejavnosti in vrstah zdravstvenih storitev zdravstvene dejavnosti, kot to določa predpis iz tretjega odstavka 3.a člena tega zakona, ki jih koncesionar zagotavlja za zavarovane osebe,
+
26
+
2. načrtovano vrednost programa zdravstvenih storitev in izhodiščne cene zdravstvenih storitev po vrstah in podvrstah zdravstvene dejavnosti in kalkulativnih elementih, kot to določajo predpisi s področja zdravstvenega zavarovanja,
+
27
+
3. okvirno načrtovano vrednost programa zdravstvenih storitev po vrstah in podvrstah zdravstvene dejavnosti, pri čemer se točna načrtovana vrednost (finančni načrt) za posamezno koledarsko leto določi s sklenitvijo dodatka k pogodbi, in sicer najpozneje do 30. novembra za naslednje koledarsko leto,
+
28
+
4. ordinacijski čas, ki ustreza obsegu programa koncesijske dejavnosti za zavarovane osebe,
+
29
+
5. obveznost koncesionarja, da na poziv Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije posreduje stroške zdravstvenih storitev, vključno s stroški za zdravila in medicinske pripomočke, po posameznem pacientu,
+
30
+
6. primarno obveznost elektronskega poslovanja med koncesionarjem in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter obvezno uporabo spletnega portala Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
+
31
+
7. obveznost koncesionarja, da program koncesijske dejavnosti realizira v celoti,
+
32
+
8. obveznost Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za plačilo zdravstvenih storitev, ki so del te pogodbe, glede na dogovorjeno vrsto in količino,
+
33
+
9. obveznost koncesionarja, da izstavlja poročila oziroma račune za opravljene zdravstvene storitve v rokih, kot jih določa ta zakon oziroma zakon, ki ureja zdravstveno zavarovanje,
+
34
+
10. nadomeščanje za primer začasne odsotnosti,
+
35
+
11. obveznost koncesionarja po kakovostni in varni zdravstveni obravnavi,
+
36
+
12. pogodbeno kazen v primeru kršitve pogodbenih obveznosti. Spremembe podatkov iz koncesijske pogodbe, ki so povezane z izpolnjevanjem pogojev iz 44.č člena tega zakona, koncesionar v 15 dneh od njihovega nastanka sporoči koncedentu, koncedent pa Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki v enem mesecu od obvestila o spremembi uskladi pogodbo o financiranju koncesijske dejavnosti s spremenjeno koncesijsko odločbo oziroma koncesijsko pogodbo. Do uskladitve pogodbe o financiranju koncesionar v neusklajenem delu, ki se nanaša na program koncesijske dejavnosti, ne sme začeti z opravljanjem zdravstvene dejavnosti glede na nov predmet koncesije, njeno financiranje pa ni dopustno. Če koncesionar iz razlogov na njegovi strani v tem roku ne podpiše usklajene pogodbe o financiranju koncesijske dejavnosti, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije o tem obvesti koncedenta, ki odvzame koncesijo po uradni dolžnosti.
1
−
Zasebne zdravstvene delavce, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisani v register zasebnih zdravstvenih delavcev, ministrstvo, pristojno za zdravje, po uradni dolžnosti vpiše v evidenco dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti iz spremenjenega 3.c člena zakona in jim o tem najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona izda ugotovitveno odločbo. Ne glede na prejšnji stavek se za farmacevte strokovne delavce, vpisane v register zasebnih zdravstvenih delavcev, izda dovoljenje za izvajanje lekarniške dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo lekarniško delavnost. Postopki za izdajo, spremembo ali odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti iz 3.a člena zakona, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah tega zakona, pri čemer glede izpolnjevanja pogojev iz 1., 4., 5. in 7. točke četrtega odstavka spremenjenega 3.a člena zakona veljajo roki iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena. Postopki za podelitev, spremembo ali odvzem koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe iz 42., 44.f in 44.j člena zakona, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po predpisih, ki so veljali ob vložitvi vloge, pri čemer se glede uskladitve s spremenjenim 44.č, 44.f, in 44.e. členom zakona smiselno uporablja šestnajsti, sedemnajsti in osemnajsti odstavek prejšnjega člena.
−
+
1
+
Če koncesionar neprekinjeno več kot šest mesecev zaradi bolezni, varstva in vzgoje otroka ali izobraževanja ne more ali ne bi mogel opravljati koncesijske dejavnosti, se koncesionar in koncedent z dodatkom h koncesijski pogodbi dogovorita o začasnem opravljanju koncesijske dejavnosti največ za obdobje dveh let. Če koncesionar zaradi razlogov iz prejšnjega stavka opusti opravljanje koncesijske dejavnosti za več kot dve leti, se koncesija odvzame.
1
−
Koncesionar vodi ločene računovodske evidence po posameznih dejavnostih. Pri razporejanju posrednih stroškov uporablja sodila, ki temeljijo na aktivnostih, ki te stroške povzročajo. Če teh aktivnosti ni mogoče določiti, za delitev posrednih stroškov uporabi sodila na podlagi deleža neposrednih stroškov. Ustreznost sodil za razmejevanje stroškov iz tega odstavka nadzira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Koncesionar do 31. marca vsako leto ministrstvu, pristojnemu za zdravje, posreduje izkaz poslovnega izida za preteklo leto in v njem ločeno prikaže prihodke in odhodke iz koncesijske dejavnosti. Koncesionar na zahtevo koncedenta v roku, ki mu ga določi koncedent, poroča o svojem finančnem poslovanju v delu, ki se nanaša na opravljanje koncesijske dejavnosti. Koncesionar odgovarja za ravnanje zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, ki pri njem opravljajo zdravstvene storitve, ki so predmet koncesije.
1
+
Koncesionar vodi ločene računovodske evidence po posameznih dejavnostih. Pri razporejanju posrednih stroškov uporablja sodila, ki temeljijo na aktivnostih, ki te stroške povzročajo. Če teh aktivnosti ni mogoče določiti, za delitev posrednih stroškov uporabi sodila na podlagi deleža neposrednih stroškov. Ustreznost sodil za razmejevanje stroškov iz tega odstavka nadzira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Koncesionar do 31. marca vsako leto ministrstvu, pristojnemu za zdravje, posreduje izkaz poslovnega izida za preteklo leto in v njem ločeno prikaže prihodke in odhodke iz koncesijske dejavnosti. Koncesionar na zahtevo koncedenta v roku, ki mu ga določi koncedent, poroča o svojem finančnem poslovanju v delu, ki se nanaša na opravljanje koncesijske dejavnosti. Koncesionar odgovarja za ravnanje zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, ki pri njem opravljajo zdravstvene storitve, ki so predmet koncesije. Koncesionar odgovornemu nosilcu zdravstvene dejavnosti in drugim delavcem, ki pri njem opravljajo zdravstvene storitve, ki so predmet koncesije, na podlagi pogodbe o zaposlitvi izplačuje plačo in zagotavlja druge pravice iz delovnega razmerja najmanj v obsegu, ki ga določajo predpisi in kolektivne pogodbe za zaposlene v javnem zdravstvenem zavodu.
+
1
+
Koncesijska pogodba preneha:
+
2
+
- s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
+
3
+
- s smrtjo koncesionarja,
+
4
+
- s stečajem ali zaradi drugega načina prenehanja koncesionarja,
+
5
+
- z odpovedjo pogodbe iz razlogov in pod pogoji, ki so določeni v koncesijski pogodbi,
+
6
+
- če je pravnomočno koncesijska odločba odpravljena ali izrečena za nično,
+
7
+
- v primeru odvzema koncesije,
+
8
+
- s sporazumom. Koncedent lahko v primeru prenehanja koncesijske pogodbe, če javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja koncesijske dejavnosti, do odločitve o novem koncesionarju določi začasnega prevzemnika koncesije med obstoječimi koncesionarji, vendar največ za dobo enega leta. Če drug koncesionar ne more začasno prevzeti koncesije, koncedent določi kot začasnega prevzemnika koncesije drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje te zdravstvene dejavnosti. Za čas prevzema koncesije na podlagi tega odstavka sklene koncedent z začasnim prevzemnikom koncesije pogodbo, s katero uredi začasno opravljanje koncesijske dejavnosti. V primeru prenehanja koncesijske pogodbe koncesionar izroči vso zdravstveno dokumentacijo javnemu zdravstvenemu zavodu ali začasnemu prevzemniku koncesije iz prejšnjega odstavka.
1
·
Koncedent z odločbo odvzame koncesijo, če:
1
·
Koncedent z odločbo odvzame koncesijo, če:
2
·
1. je koncesionarju dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti odvzeto v skladu s 3.b členom tega zakona,
2
·
1. je koncesionarju dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti odvzeto v skladu s 3.b členom tega zakona,
3
·
2. koncesionar ne izpolnjuje pogojev za opravljanje koncesijske dejavnosti iz prvega odstavka 44.č člena tega zakona,
3
·
2. koncesionar ne izpolnjuje pogojev za opravljanje koncesijske dejavnosti iz prvega odstavka 44.č člena tega zakona,
4
·
3. koncesionar krši koncesijsko odločbo ali koncesijsko pogodbo,
4
·
3. koncesionar krši koncesijsko odločbo ali koncesijsko pogodbo,
5
·
4. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije koncedenta obvesti o hujših kršitvah pogodbenih obveznosti iz pogodbe o financiranju koncesijske dejavnosti in predlaga odvzem koncesije,
5
·
4. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije koncedenta obvesti o hujših kršitvah pogodbenih obveznosti iz pogodbe o financiranju koncesijske dejavnosti in predlaga odvzem koncesije,
6
·
5. koncesionar krši predpise s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, kakovosti v zdravstvu, delovnih razmerij, davkov in prispevkov za socialno varnost, računovodstva in drugih predpisov v delu, ki se nanašajo na opravljanje zdravstvene dejavnosti,
6
·
5. koncesionar krši predpise s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, kakovosti v zdravstvu, delovnih razmerij, davkov in prispevkov za socialno varnost, računovodstva in drugih predpisov v delu, ki se nanašajo na opravljanje zdravstvene dejavnosti,
7
·
6. koncesionar ne začne opravljati koncesijske dejavnosti v roku, ki ga določa koncesijska odločba,
7
·
6. koncesionar ne začne opravljati koncesijske dejavnosti v roku, ki ga določa koncesijska odločba,
8
·
7. koncesionar neprekinjeno ne opravlja koncesijske dejavnosti šest mesecev ali dlje iz razlogov, ki jih ne določa 44.g člen tega zakona, ali če koncesionar iz razlogov, ki jih določa 44.g člen tega zakona, neprekinjeno več kot šest mesecev ne opravlja koncesijske dejavnosti in ne podpiše dodatka h koncesijski pogodbi o začasnem opravljanju koncesijske dejavnosti za obdobje največ dveh let,
8
·
7. koncesionar neprekinjeno ne opravlja koncesijske dejavnosti šest mesecev ali dlje iz razlogov, ki jih ne določa 44.g člen tega zakona, ali če koncesionar iz razlogov, ki jih določa 44.g člen tega zakona, neprekinjeno več kot šest mesecev ne opravlja koncesijske dejavnosti in ne podpiše dodatka h koncesijski pogodbi o začasnem opravljanju koncesijske dejavnosti za obdobje največ dveh let,
9
·
8. koncesionar prenese koncesijo na tretjo osebo oziroma se v času trajanja koncesijskega razmerja spremeni pravni status oziroma dejanski lastnik koncesionarja v nasprotju s tretjim odstavkom 42. člena tega zakona,
9
·
8. koncesionar prenese koncesijo na tretjo osebo oziroma se v času trajanja koncesijskega razmerja spremeni pravni status oziroma dejanski lastnik koncesionarja v nasprotju s tretjim odstavkom 42. člena tega zakona,
10
·
9. koncesionar v roku 15 dni koncedentu ni sporočil sprememb, povezanih z izpolnjevanjem pogojev za izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti iz 3.a člena tega zakona ali pogojev za opravljanje koncesijske dejavnosti iz prvega odstavka 44.č člena tega zakona,
10
·
9. koncesionar v roku 15 dni koncedentu ni sporočil sprememb, povezanih z izpolnjevanjem pogojev za izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti iz 3.a člena tega zakona ali pogojev za opravljanje koncesijske dejavnosti iz prvega odstavka 44.č člena tega zakona,
11
−
10. bi se zaradi spremembe obsega programa po petem odstavku 44.f člena tega zakona tekom koncesijskega razmerja obseg programa zmanjšal pod obseg, ki ga kot minimalni določa druga alineja prvega odstavka 44.a člena tega zakona oziroma pod obseg 80 odstotkov obsega programa, določenega v koncesijski odločbi, kot to določa tretja alineja petega odstavka 44.f člena tega zakona.
−
12
−
1. je koncesionarju dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti odvzeto v skladu s 3.b členom tega zakona,
−
13
−
2. koncesionar ne izpolnjuje pogojev za opravljanje koncesijske dejavnosti iz prvega odstavka 44.č člena tega zakona,
−
14
−
3. koncesionar krši koncesijsko odločbo ali koncesijsko pogodbo,
−
15
−
4. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije koncedenta obvesti o hujših kršitvah pogodbenih obveznosti iz pogodbe o financiranju koncesijske dejavnosti in predlaga odvzem koncesije,
−
16
−
5. koncesionar krši predpise s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, kakovosti v zdravstvu, delovnih razmerij, davkov in prispevkov za socialno varnost, računovodstva in drugih predpisov v delu, ki se nanašajo na opravljanje zdravstvene dejavnosti,
−
17
−
6. koncesionar ne začne opravljati koncesijske dejavnosti v roku, ki ga določa koncesijska odločba,
−
18
−
7. koncesionar neprekinjeno ne opravlja koncesijske dejavnosti šest mesecev ali dlje iz razlogov, ki jih ne določa 44.g člen tega zakona, ali če koncesionar iz razlogov, ki jih določa 44.g člen tega zakona, neprekinjeno več kot šest mesecev ne opravlja koncesijske dejavnosti in ne podpiše dodatka h koncesijski pogodbi o začasnem opravljanju koncesijske dejavnosti za obdobje največ dveh let,
−
19
−
8. koncesionar prenese koncesijo na tretjo osebo oziroma se v času trajanja koncesijskega razmerja spremeni pravni status oziroma dejanski lastnik koncesionarja v nasprotju s tretjim odstavkom 42. člena tega zakona,
−
20
−
9. koncesionar v roku 15 dni koncedentu ni sporočil sprememb, povezanih z izpolnjevanjem pogojev za izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti iz 3.a člena tega zakona ali pogojev za opravljanje koncesijske dejavnosti iz prvega odstavka 44.č člena tega zakona,
−
21
·
10. bi se zaradi spremembe obsega programa po petem odstavku 44.f člena tega zakona tekom koncesijskega razmerja obseg programa zmanjšal pod obseg, ki ga kot minimalni določa druga alineja prvega odstavka 44.a člena tega zakona oziroma pod obseg 80 odstotkov obsega programa, določenega v koncesijski odločbi, kot to določa tretja alineja petega odstavka 44.f člena tega zakona. Preden koncedent koncesionarju odvzame koncesijo, ga pisno opozori na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, in mu določi primeren rok za odpravo kršitev. Predhodno opozorilo ni potrebno, če gre za kršitve, ki imajo elemente kaznivega dejanja, če gre za primere iz 1., 6. in 8. točke prejšnjega odstavka ali če je koncesija odvzeta na podlagi 44.g člena tega zakona. Z dokončnostjo odločbe o odvzemu koncesije prenehata koncesijsko razmerje in koncesijska pogodba ter pogodba o financiranju koncesijske dejavnosti. Koncesionar in koncedent ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije morajo izpolniti obveznosti, ki so nastale do prenehanja koncesijskega razmerja.
11
·
10. bi se zaradi spremembe obsega programa po petem odstavku 44.f člena tega zakona tekom koncesijskega razmerja obseg programa zmanjšal pod obseg, ki ga kot minimalni določa druga alineja prvega odstavka 44.a člena tega zakona oziroma pod obseg 80 odstotkov obsega programa, določenega v koncesijski odločbi, kot to določa tretja alineja petega odstavka 44.f člena tega zakona. Preden koncedent koncesionarju odvzame koncesijo, ga pisno opozori na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, in mu določi primeren rok za odpravo kršitev. Predhodno opozorilo ni potrebno, če gre za kršitve, ki imajo elemente kaznivega dejanja, če gre za primere iz 1., 6. in 8. točke prejšnjega odstavka ali če je koncesija odvzeta na podlagi 44.g člena tega zakona. Z dokončnostjo odločbe o odvzemu koncesije prenehata koncesijsko razmerje in koncesijska pogodba ter pogodba o financiranju koncesijske dejavnosti. Koncesionar in koncedent ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije morajo izpolniti obveznosti, ki so nastale do prenehanja koncesijskega razmerja.
1
−
Zasebne zdravstvene delavce, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisani v register zasebnih zdravstvenih delavcev, ministrstvo, pristojno za zdravje, po uradni dolžnosti vpiše v evidenco dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti iz spremenjenega 3.c člena zakona in jim o tem najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona izda ugotovitveno odločbo. Ne glede na prejšnji stavek se za farmacevte strokovne delavce, vpisane v register zasebnih zdravstvenih delavcev, izda dovoljenje za izvajanje lekarniške dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo lekarniško delavnost. Postopki za izdajo, spremembo ali odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti iz 3.a člena zakona, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah tega zakona, pri čemer glede izpolnjevanja pogojev iz 1., 4., 5. in 7. točke četrtega odstavka spremenjenega 3.a člena zakona veljajo roki iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena. Postopki za podelitev, spremembo ali odvzem koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe iz 42., 44.f in 44.j člena zakona, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po predpisih, ki so veljali ob vložitvi vloge, pri čemer se glede uskladitve s spremenjenim 44.č, 44.f, in 44.e. členom zakona smiselno uporablja šestnajsti, sedemnajsti in osemnajsti odstavek prejšnjega člena.
−
1
·
Nadzor nad izvajanjem koncesijske odločbe in koncesijske pogodbe v delu, ki se nanaša na razmerje med koncedentom in koncesionarjem oziroma njune medsebojne pravice in obveznosti, izvaja koncedent. Za namen spremljanja in nadzora opravljanja koncesijske dejavnosti ministrstvo, pristojno za zdravje, v zbirko NIJZ 16 najpozneje v sedmih dneh od podeljene koncesije vnese naslednje podatke:
1
·
Nadzor nad izvajanjem koncesijske odločbe in koncesijske pogodbe v delu, ki se nanaša na razmerje med koncedentom in koncesionarjem oziroma njune medsebojne pravice in obveznosti, izvaja koncedent. Za namen spremljanja in nadzora opravljanja koncesijske dejavnosti ministrstvo, pristojno za zdravje, v zbirko NIJZ 16 najpozneje v sedmih dneh od podeljene koncesije vnese naslednje podatke:
2
·
1. številko objave javnega razpisa,
2
·
1. številko objave javnega razpisa,
3
·
2. naziv ali osebno ime koncesionarja,
3
·
2. naziv ali osebno ime koncesionarja,
4
·
3. osebno ime, EMŠO in številko zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti,
4
·
3. osebno ime, EMŠO in številko zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti,
5
·
4. osebno ime dejanskega lastnika,
5
·
4. osebno ime dejanskega lastnika,
6
·
5. sedež koncesionarja, naslov lokacije in območje opravljanja koncesijske dejavnosti iz prve alineje prvega odstavka 44.a člena tega zakona,
6
·
5. sedež koncesionarja, naslov lokacije in območje opravljanja koncesijske dejavnosti iz prve alineje prvega odstavka 44.a člena tega zakona,
7
·
6. naziv in sedež koncedenta,
7
·
6. naziv in sedež koncedenta,
8
·
7. številko in datum soglasja iz drugega in tretjega odstavka 44.a člena tega zakona,
8
·
7. številko in datum soglasja iz drugega in tretjega odstavka 44.a člena tega zakona,
9
·
8. številko in datum koncesijske odločbe,
9
·
8. številko in datum koncesijske odločbe,
10
·
9. obdobje, za katero je podeljena koncesija,
10
·
9. obdobje, za katero je podeljena koncesija,
11
·
10. vrsto in obseg opravljanja zdravstvenih storitev oziroma programov zdravstvene dejavnosti,
11
·
10. vrsto in obseg opravljanja zdravstvenih storitev oziroma programov zdravstvene dejavnosti,
12
·
11. številko in datum sklenitve koncesijske pogodbe,
12
·
11. številko in datum sklenitve koncesijske pogodbe,
13
·
12. številko in datum sklenitve pogodbe o financiranju koncesijske dejavnosti,
13
·
12. številko in datum sklenitve pogodbe o financiranju koncesijske dejavnosti,
14
·
13. podatek o začasnem prevzemniku koncesije (naziv koncesionarja oziroma izvajalca zdravstvene dejavnosti in obdobje začasnega prevzema),
14
·
13. podatek o začasnem prevzemniku koncesije (naziv koncesionarja oziroma izvajalca zdravstvene dejavnosti in obdobje začasnega prevzema),
15
·
14. datum prenehanja koncesije,
15
·
14. datum prenehanja koncesije,
16
·
15. številko in datum odločbe o odvzemu koncesije. Ob podelitvi koncesije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti samoupravna lokalna skupnost zagotovi vpis podatkov v evidenco iz prejšnjega odstavka, koncesijsko odločbo in koncesijsko pogodbo pa posreduje ministrstvu, pristojnemu za zdravje, v 15 dneh od sklenitve koncesijske pogodbe. Podatek iz 12. točke drugega odstavka tega člena zagotovi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v 15 dneh od sklenitve pogodbe o financiranju koncesijske dejavnosti. Podatki iz drugega odstavka tega člena se objavijo na osrednjem spletnem mestu organov državne uprave, pri čemer se EMŠO in številka zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti ne objavita. VI. OPRAVLJANJE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI
16
·
15. številko in datum odločbe o odvzemu koncesije. Ob podelitvi koncesije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti samoupravna lokalna skupnost zagotovi vpis podatkov v evidenco iz prejšnjega odstavka, koncesijsko odločbo in koncesijsko pogodbo pa posreduje ministrstvu, pristojnemu za zdravje, v 15 dneh od sklenitve koncesijske pogodbe. Podatek iz 12. točke drugega odstavka tega člena zagotovi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v 15 dneh od sklenitve pogodbe o financiranju koncesijske dejavnosti. Podatki iz drugega odstavka tega člena se objavijo na osrednjem spletnem mestu organov državne uprave, pri čemer se EMŠO in številka zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti ne objavita. VI. OPRAVLJANJE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI
17
+
Nadzor nad izvajanjem koncesijske odločbe in koncesijske pogodbe v delu, ki se nanaša na razmerje med koncedentom in koncesionarjem oziroma njune medsebojne pravice in obveznosti, izvaja koncedent. Za namen spremljanja in nadzora opravljanja koncesijske dejavnosti ministrstvo, pristojno za zdravje, v zbirko NIJZ 16 najpozneje v sedmih dneh od podeljene koncesije vnese naslednje podatke:
+
18
+
1. številko objave javnega razpisa,
+
19
+
2. naziv ali osebno ime koncesionarja,
+
20
+
3. osebno ime, EMŠO in številko zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti,
+
21
+
4. osebno ime dejanskega lastnika,
+
22
+
5. sedež koncesionarja, naslov lokacije in območje opravljanja koncesijske dejavnosti iz prve alineje prvega odstavka 44.a člena tega zakona,
+
23
+
6. naziv in sedež koncedenta,
+
24
+
7. številko in datum soglasja iz drugega in tretjega odstavka 44.a člena tega zakona,
+
25
+
8. številko in datum koncesijske odločbe,
+
26
+
9. obdobje, za katero je podeljena koncesija,
+
27
+
10. vrsto in obseg opravljanja zdravstvenih storitev oziroma programov zdravstvene dejavnosti,
+
28
+
11. številko in datum sklenitve koncesijske pogodbe,
+
29
+
12. številko in datum sklenitve pogodbe o financiranju koncesijske dejavnosti,
+
30
+
13. podatek o začasnem prevzemniku koncesije (naziv koncesionarja oziroma izvajalca zdravstvene dejavnosti in obdobje začasnega prevzema),
+
31
+
14. datum prenehanja koncesije,
+
32
+
15. številko in datum odločbe o odvzemu koncesije. Ob podelitvi koncesije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti samoupravna lokalna skupnost zagotovi vpis podatkov v evidenco iz prejšnjega odstavka, koncesijsko odločbo in koncesijsko pogodbo pa posreduje ministrstvu, pristojnemu za zdravje, v 15 dneh od sklenitve koncesijske pogodbe. Podatek iz 12. točke drugega odstavka tega člena zagotovi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v 15 dneh od sklenitve pogodbe o financiranju koncesijske dejavnosti. Podatki iz drugega odstavka tega člena se objavijo na osrednjem spletnem mestu organov državne uprave, pri čemer se EMŠO in številka zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti ne objavita.
+
1
−
Vsakdo ima pod enakimi pogoji in v skladu z zakonom pravico:
−
2
−
- do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda;
−
3
−
- do posvetovanja z ustreznimi specialisti, ki si jih sam izbere, oziroma da zahteva konziliarni pregled;
−
4
−
- izvedeti za diagnozo svoje bolezni in za obseg, način, kakovost ter predvideno trajanje zdravljenja;
−
5
−
- dati soglasje za kakršen koli medicinski poseg in da je predhodno obveščen o vseh možnih metodah diagnosticiranja in zdravljenja ter njihovih posledicah in učinkih;
−
6
−
- odkloniti predlagane medicinske posege;
−
7
−
- do vpogleda v zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na njegovo zdravstveno stanje, razen če zdravnik oceni, da bi to škodljivo vplivalo na bolnikovo zdravstveno stanje;
−
8
−
- zahtevati, da zdravstveni delavci in njihovi sodelavci brez njegove izrecne privolitve nikomur ne posredujejo podatkov o njegovem zdravstvenem stanju;
−
9
−
- zahtevati premestitev v drug zdravstveni zavod;
−
10
−
- do ugovora na pristojni organ nadzora, če meni, da niso bila uporabljena dovolj učinkovita sredstva za njegovo zdravljenje ali da so bila kršena etična načela;
−
11
−
- da se seznani s stroški zdravljenja in da zahteva obrazložitev računa za zdravstvene storitve;
−
12
−
- do povračila škode zaradi neustreznega zdravljenja. Za otroke do 15. leta starosti in za osebe pod skrbništvom uveljavljajo pravice iz prejšnjega odstavka njihovi starši oziroma skrbniki.
−
1
+
Ne glede na drugi, tretji, četrti, šesti, sedmi, osmi, deveti in enajsti odstavek 80. člena ZZDej upravni nadzor opravlja ministrstvo, pristojno zdravje, ali javna agencija, pristojna za kakovost v zdravstvu.
+
1
+
Ne glede na prvi in drugi odstavek 82. člena ZZDej sistemski nadzor odredi ministrstvo, pristojno za zdravje, ali javna agencija, pristojna za kakovost v zdravstvu, pri čemer se strokovni nadzor s svetovanjem, ki je del sistemskega nadzora, izvede kot izredni nadzor.
+
1
−
Vsakdo, ki svoje zdravljenje zaupa zdravstvenemu delavcu je ustrezno svojemu zdravstvenemu stanju dolžan:
−
2
−
- zdravstvenemu delavcu navesti resnične podatke o svojem zdravstvenem stanju;
−
3
−
- ravnati se po navodilih zdravstvenega delavca;
−
4
−
- aktivno sodelovati pri varovanju, krepitvi in povrnitvi lastnega zdravja. Če bolnik ne izpolnjuje pogojev in dolžnosti iz prejšnjega odstavka, mu zdravstveni delavec lahko odkloni pomoč, razen nujne medicinske pomoči.
−
+
1
+
Zdravstveni delavec, zaposlen pri javnem zdravstvenem zavodu, in koncesionar oziroma zdravstveni delavec, zaposlen pri koncesionarju, se v skladu s pogoji iz 62. in 64. člena tega zakona vključuje v program zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva iz 53. člena tega zakona na območju zdravstvene regije, kjer opravlja zdravstvene storitve, oziroma sosednjih zdravstvenih regij, in sicer pri izvajalcu neprekinjenega zdravstvenega varstva iz druge in tretje alineje drugega odstavka 53. člena tega zakona. Obveznost vključevanja velja za zdravstvene delavce, ki opravljajo zdravstvene storitve znotraj vrste zdravstvene dejavnosti, ki se zagotavlja v okviru neprekinjenega zdravstvenega varstva. Izvajalec neprekinjenega zdravstvenega varstva zdravstvenega delavca, zaposlenega za polni delovni čas, vključi v program zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva za najmanj 24 ur mesečno. V primeru zaposlitve za krajši delovni čas se minimalna mesečna obveznost zdravstvenega delavca preračuna sorazmerno glede na obseg zaposlitve za krajši delovni čas. Ne glede na prvi stavek tega odstavka se zdravstvene delavce, ki sodijo v kategorijo, za katero zakon, ki ureja delovna razmerja, določa posebno varstvo, vključi na način, da ne opravljajo nočnega in nadurnega dela. Zdravstveni delavec, ki je dopolnil 55 let, razen če je s kolektivno pogodbo določeno drugače, se v program zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva vključuje na podlagi pisnega soglasja. Zdravstveni delavec, ki se vključuje v program zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva na podlagi poziva izvajalca neprekinjenega zdravstvenega varstva, se vključuje na podlagi pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas ali podjemne pogodbe iz 53.c člena tega zakona. Podrobnejši pogoji zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva ter medsebojne pravice in obveznosti, vključno z obsegom (število ur tedensko oziroma mesečno) in načinom vključevanja zdravstvenega delavca, načinom njegovega nadomeščanja in posledicami v primeru kršitve obveznosti, se v skladu s prvo alinejo točke a) osmega odstavka 5. člena tega zakona uredijo s pogodbo med delodajalcem zdravstvenega delavca in izvajalcem neprekinjenega zdravstvenega varstva. Organizacijo in mesečni razpored zdravstvenih delavcev za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva na svojem območju določi izvajalec neprekinjenega zdravstvenega varstva, in sicer za obdobje naslednjih treh mesecev, pri čemer nabor zdravstvenih delavcev pridobi na podlagi pisnega poziva javnim zdravstvenim zavodom in koncesionarjem te oziroma sosednjih zdravstvenih regij za napotitev zdravstvenih delavcev, za katere velja obveznost vključevanja iz prvega odstavka tega člena. Seznam zdravstvenih delavcev iz prejšnjega stavka javni zdravstveni zavod oziroma koncesionar pripravi upoštevajoč delovno obremenitev zdravstvenih delavcev, predvidena soglasja glede nadurnega dela iz 52.b in 52.c člena tega zakona ter morebitno uvrstitev v kategorijo, za katero zakon, ki ureja delovna razmerja, določa posebno varstvo.
+
1
+
Za zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca, zaposlenega v javnem zdravstvenem zavodu, se meri dnevna delovna obremenitev glede na število opravljenih zdravstvenih storitev, upoštevajoč njihovo zahtevnost oziroma kompleksnost, in sicer:
+
2
+
- v rednem delovnem času,
+
3
+
- v času, ko opravlja nadurno delo in dežurstvo,
+
4
+
- v času, ko opravlja delo na podlagi podjemne pogodbe pri lastnem delodajalcu,
+
5
+
- v času, ko opravlja tržno dejavnost. Obseg minimalne mesečne delovne obremenitve, ki je določena na podlagi metodologije iz četrtega odstavka tega člena za posamezno delovno mesto na ravni posameznega javnega zdravstvenega zavoda in ki zagotavlja polno in kontinuirano dnevno delovno obremenitev zaposlenega, je sestavni del pogodbe o zaposlitvi in se kot merilo upošteva tudi za načrtovanje dela in organizacijo delovnih procesov. Javni zdravstveni zavod pripravlja mesečno analizo dnevne delovne obremenitve in o ugotovitvah, zlasti glede obsega opravljenih storitev po posameznem zdravstvenem delavcu in zdravstvenem sodelavcu posamezne organizacijske enote, poroča svetu zavoda in ministrstvu, pristojnemu za zdravje. Ne glede na prvi odstavek tega člena javni zdravstveni zavod dnevno delovno obremenitev spremlja tudi za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce, ki pri njem delo opravljajo na podlagi podjemne pogodbe. Enotno metodologijo za merjenje dnevne delovne obremenitve, pripravo analize delovnih obremenitev in način poročanja določi minister, pristojen za zdravje. Obveznost merjenja dnevne delovne obremenitve in poročanja iz tega člena velja tudi za koncesionarja oziroma zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce, ki pri njem opravljajo koncesijsko dejavnost.
+
1
+
Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v mreži javne zdravstvene službe delajo v enakomerno ali neenakomerno razporejenem delovnem času. Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev. Kadar je delo zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev ozko povezano z delom zdravnika, se začetek njihovega delovnega časa prilagodi delovnemu času zdravnika. Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, ki delajo na delovnih mestih v ambulantah ali v tehnološko zahtevnih diagnostičnih, terapevtskih in rehabilitacijskih enotah ter operacijskih dvoranah, se zaradi čim večje izkoriščenosti prostorov in opreme na delo lahko razporejajo v izmenah. Če delo na takih delovnih mestih traja 12 ali več ur dnevno, se lahko prične pred 8. uro zjutraj. Seznam takih delovnih mest določi delodajalec. Za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce, ki opravljajo delo v okviru mreže javne zdravstvene službe kot zasebni zdravstveni delavci s koncesijo, se delovni čas določi v koncesijski pogodbi.
+
1
+
Delo preko polnega delovnega časa ne sme presegati v povprečju osem ur tedensko. Časovna omejitev tedenskega delovnega časa preko polnega delovnega časa se upošteva kot povprečna omejitev v določenem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev, pri čemer se pri izračunu povprečja ne upoštevata letni dopust in odsotnost z dela zaradi bolezni. V primeru pisnega soglasja zdravstvenega delavca in zdravstvenega sodelavca lahko delo preko polnega delovnega časa presega omejitve iz tega člena. Zdravstvenega delavca in zdravstvenega sodelavca, ki s tem ne soglaša, delodajalec ne sme oškodovati. Iz soglasja mora biti razvidno tedensko število nadur, s katerim še soglaša zdravstveni delavec in zdravstveni sodelavec, ter rok veljavnosti soglasja. Delodajalec vodi posebno evidenco o izvajanju dela preko polnega delovnega časa zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, ki so podali soglasje po prejšnjem odstavku. Evidenco mora na podlagi zahteve predložiti pristojnim nadzornim organom in reprezentativnim sindikatom.
+
1
+
Zdravstveni delavec in zdravstveni sodelavec ima pravico do dnevnega počitka v trajanju nepretrgoma najmanj 12 ur in do tedenskega počitka v trajanju nepretrgoma najmanj 24 ur. Če je to potrebno zaradi zagotavljanja zdravstvenega varstva v dogovorjenem obsegu, se lahko minimalno trajanje dnevnega in tedenskega počitka zagotavlja kot povprečje v obdobju dveh mesecev. Zaradi zagotavljanja dežurstva lahko delovni čas zdravstvenega delavca in zdravstvenega sodelavca traja nepretrgoma največ 32 ur, od tega lahko traja delo v okviru polnega delovnega časa največ 10 ur v enem delovnem dnevu, v dveh zaporednih delovnih dneh pa največ 16 ur. Za delovni čas, ki nepretrgoma traja več kot 16 ur, je potrebno pisno soglasje zdravstvenega delavca in zdravstvenega sodelavca. Iz soglasja mora biti razvidno trajanje nepretrganega dela, s katerim še soglaša zdravstveni delavec in zdravstveni sodelavec, ter rok veljavnosti soglasja.
+
1
+
Zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu ali drugem javnem zavodu iz šestega odstavka 8. člena tega zakona, lahko opravlja zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali jih opravlja kot izvajalec zdravstvene dejavnosti, pod pogoji in omejitvami, določenimi s tem zakonom. Prepovedano je omogočanje opravljanja zdravstvenih storitev zdravstvenemu delavcu, ki ne izpolnjuje pogojev, določenih s tem zakonom. Izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki omogoča opravljanje zdravstvenih storitev zdravstvenemu delavcu iz prejšnjega odstavka, mora predhodno preveriti izpolnjevanje pogojev iz tega zakona. Opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki ni v skladu s pogoji in omejitvami, ki jih določa ta zakon, je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kadar zdravstveni delavec, zaposlen pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki ni javni zavod iz prvega odstavka tega člena, v času trajanja delovnega razmerja opravlja zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, se pogoji za opravljanje tega dela presojajo po pravilih zakona, ki ureja delovna razmerja, pri čemer morata delodajalec in zdravstveni delavec upoštevati obveznost zagotavljanja dnevnega in tedenskega počitka v skladu z 52.c členom tega zakona in zakona, ki ureja zdravniško službo.
1
·
Javni zavod lahko za opravljanje zdravstvenih storitev sklene podjemno pogodbo z zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem, ki ne posluje kot samostojni podjetnik posameznik, če:
1
·
Javni zavod lahko za opravljanje zdravstvenih storitev sklene podjemno pogodbo z zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem, ki ne posluje kot samostojni podjetnik posameznik, če:
2
·
- je takšno opravljanje zdravstvenih storitev za javni zavod učinkovitejše, kar javni zavod izkazuje s podatki dnevne delovne obremenjenosti zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev in analize materialnih stroškov po vrstah zdravstvenih dejavnosti,
2
·
- je takšno opravljanje zdravstvenih storitev za javni zavod učinkovitejše, kar javni zavod izkazuje s podatki dnevne delovne obremenjenosti zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev in analize materialnih stroškov po vrstah zdravstvenih dejavnosti,
3
·
- je takšno opravljanje zdravstvenih storitev potrebno z vidika zagotavljanja dostopnosti do zdravstvenih storitev in
3
·
- je takšno opravljanje zdravstvenih storitev potrebno z vidika zagotavljanja dostopnosti do zdravstvenih storitev in
4
·
- za opravljanje zdravstvenih storitev, ki so predmet pogodbe, ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi zaradi občasne narave teh storitev ali ni razpoložljivega ustreznega kadra ali gre za nadomeščanje začasno odsotnih zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev javnega zavoda. Zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec iz prejšnjega člena pred sklenitvijo podjemne pogodbe predloži veljavno soglasje iz prejšnjega člena. Podjemna pogodba, ki ni pravna podlaga za opravljanje tržne dejavnosti, se lahko sklene za največ 12 mesecev in vsebuje najmanj določbe o:
4
·
- za opravljanje zdravstvenih storitev, ki so predmet pogodbe, ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi zaradi občasne narave teh storitev ali ni razpoložljivega ustreznega kadra ali gre za nadomeščanje začasno odsotnih zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev javnega zavoda. Zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec iz prejšnjega člena pred sklenitvijo podjemne pogodbe predloži veljavno soglasje iz prejšnjega člena. Podjemna pogodba, ki ni pravna podlaga za opravljanje tržne dejavnosti, se lahko sklene za največ 12 mesecev in vsebuje najmanj določbe o:
5
·
1. vrstah in obsegu zdravstvenih storitev, ki jih bo zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec opravljal na podlagi podjemne pogodbe,
5
·
1. vrstah in obsegu zdravstvenih storitev, ki jih bo zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec opravljal na podlagi podjemne pogodbe,
6
·
2. času, v katerem bo zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec opravljal zdravstvene storitve na podlagi podjemne pogodbe, ob upoštevanju dnevnega in tedenskega počitka v skladu z 52.c členom tega zakona ter letnega dopusta, največje dovoljeno število ur, ki jih zdravstveni delavec lahko opravi na podlagi podjemne pogodbe dnevno in tedensko,
6
·
2. času, v katerem bo zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec opravljal zdravstvene storitve na podlagi podjemne pogodbe, ob upoštevanju dnevnega in tedenskega počitka v skladu z 52.c členom tega zakona ter letnega dopusta, največje dovoljeno število ur, ki jih zdravstveni delavec lahko opravi na podlagi podjemne pogodbe dnevno in tedensko,
7
·
3. plačilu za opravljene zdravstvene storitve,
7
·
3. plačilu za opravljene zdravstvene storitve,
8
·
4. zavarovanju poklicne odgovornosti, ki je obveznost javnega zavoda kot naročnika zdravstvenih storitev,
8
·
4. zavarovanju poklicne odgovornosti, ki je obveznost javnega zavoda kot naročnika zdravstvenih storitev,
9
·
5. roku za opravo zdravstvenih storitev,
9
·
5. roku za opravo zdravstvenih storitev,
10
·
6. neprenosljivosti opravljanja zdravstvenih storitev na tretjo osebo,
10
·
6. neprenosljivosti opravljanja zdravstvenih storitev na tretjo osebo,
11
·
7. možnosti predčasnega prenehanja. Pred sklenitvijo podjemne pogodbe javni zavod opravi analizo, s katero dokaže upravičenost sklenitve podjemne pogodbe, pri čemer upošteva vse vidike, povezane z opravljanjem zdravstvenih storitev, za katere se podjemna pogodba sklepa. Šteje se, da je podjemna pogodba upravičena, če iz podatkov o dnevni delovni obremenitvi zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev in podatkovne analize stroškov po vrstah zdravstvenih dejavnosti izhaja, da ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi za polni ali krajši delovni čas ali za dopolnilno delo in konkretna podjemna pogodba javnemu zavodu prinaša korist z vidika časa, strokovnosti, kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave oziroma zdravstvenih storitev, ki so predmet pogodbe. Podrobnejša merila za določitev višine plačila za opravljanje zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi določi minister, pristojen za zdravje. Po preteku obdobja iz tretjega odstavka tega člena se lahko z istim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem sklene nova podjemna pogodba v skladu s pogoji iz tega člena. Sklepanje podjemne pogodbe za opravljanje zdravstvenih storitev z lastnim zaposlenim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem ni dovoljeno, razen če gre za opravljanje zdravstvenih storitev v okviru državnih presejalnih programov in drugih posebnih programov, ki jih s sklepom, upoštevajoč dostopnost do zdravstvenih storitev ter izvajanje storitev v okviru tržne dejavnosti in javne službe, ki jih ne zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje ali proračun Republike Slovenije, določi minister, pristojen za zdravje, in je zagotovljen vir financiranja. Pogoji, ki se nanašajo na sklepanje podjemne pogodbe z drugim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem (prvi, tretji in četrti odstavek tega člena) in za izdajo soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti (3., 5. in 6. točka četrtega odstavka prejšnjega člena), veljajo tudi za primer sklepanja podjemne pogodbe z lastnim zaposlenim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem. Pri določanju obsega oziroma števila ur tedensko opravljenega dela na podlagi podjemne pogodbe pri lastnem delodajalcu se upošteva zahteve glede minimalnega počitka, ki jih določa 52.c člen tega zakona, in možnost izrabe letnega dopusta. 53.č člen Za namen spremljanja in izvajanja nadzora nad izdanimi soglasji iz 53.b člena tega zakona in sklenjenimi podjemnimi pogodbami iz prejšnjega člena javni zavod v zbirko NIJZ 16 najpozneje v sedmih dneh od izdaje soglasja vnaša naslednje podatke:
11
·
7. možnosti predčasnega prenehanja. Pred sklenitvijo podjemne pogodbe javni zavod opravi analizo, s katero dokaže upravičenost sklenitve podjemne pogodbe, pri čemer upošteva vse vidike, povezane z opravljanjem zdravstvenih storitev, za katere se podjemna pogodba sklepa. Šteje se, da je podjemna pogodba upravičena, če iz podatkov o dnevni delovni obremenitvi zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev in podatkovne analize stroškov po vrstah zdravstvenih dejavnosti izhaja, da ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi za polni ali krajši delovni čas ali za dopolnilno delo in konkretna podjemna pogodba javnemu zavodu prinaša korist z vidika časa, strokovnosti, kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave oziroma zdravstvenih storitev, ki so predmet pogodbe. Podrobnejša merila za določitev višine plačila za opravljanje zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi določi minister, pristojen za zdravje. Po preteku obdobja iz tretjega odstavka tega člena se lahko z istim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem sklene nova podjemna pogodba v skladu s pogoji iz tega člena. Sklepanje podjemne pogodbe za opravljanje zdravstvenih storitev z lastnim zaposlenim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem ni dovoljeno, razen če gre za opravljanje zdravstvenih storitev v okviru državnih presejalnih programov in drugih posebnih programov, ki jih s sklepom, upoštevajoč dostopnost do zdravstvenih storitev ter izvajanje storitev v okviru tržne dejavnosti in javne službe, ki jih ne zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje ali proračun Republike Slovenije, določi minister, pristojen za zdravje, in je zagotovljen vir financiranja. Pogoji, ki se nanašajo na sklepanje podjemne pogodbe z drugim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem (prvi, tretji in četrti odstavek tega člena) in za izdajo soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti (3., 5. in 6. točka četrtega odstavka prejšnjega člena), veljajo tudi za primer sklepanja podjemne pogodbe z lastnim zaposlenim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem. Pri določanju obsega oziroma števila ur tedensko opravljenega dela na podlagi podjemne pogodbe pri lastnem delodajalcu se upošteva zahteve glede minimalnega počitka, ki jih določa 52.c člen tega zakona, in možnost izrabe letnega dopusta. 53.č člen Za namen spremljanja in izvajanja nadzora nad izdanimi soglasji iz 53.b člena tega zakona in sklenjenimi podjemnimi pogodbami iz prejšnjega člena javni zavod v zbirko NIJZ 16 najpozneje v sedmih dneh od izdaje soglasja vnaša naslednje podatke:
12
·
- o izdanih soglasjih iz 53.b člena tega zakona:
12
·
- o izdanih soglasjih iz 53.b člena tega zakona:
13
·
1. osebno ime, številko, šifro in delovno mesto zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca, kateremu je izdano soglasje,
13
·
1. osebno ime, številko, šifro in delovno mesto zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca, kateremu je izdano soglasje,
14
·
2. naziv izvajalca zdravstvene dejavnosti v okviru mreže javne zdravstvene službe, za katerega zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec opravlja zdravstvene storitve na podlagi izdanega soglasja,
14
·
2. naziv izvajalca zdravstvene dejavnosti v okviru mreže javne zdravstvene službe, za katerega zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec opravlja zdravstvene storitve na podlagi izdanega soglasja,
15
·
3. vrsto zdravstvenih storitev, za katere je zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu izdano soglasje,
15
·
3. vrsto zdravstvenih storitev, za katere je zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu izdano soglasje,
16
·
4. obseg realiziranih ur opravljanja zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti v okviru mreže javne zdravstvene službe na podlagi izdanega soglasja (tedensko in mesečno, s prikazom števila ur po dnevih ter časom začetka in konca opravljanja dela),
16
·
4. obseg realiziranih ur opravljanja zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti v okviru mreže javne zdravstvene službe na podlagi izdanega soglasja (tedensko in mesečno, s prikazom števila ur po dnevih ter časom začetka in konca opravljanja dela),
17
·
5. časovno obdobje, za katerega je izdano soglasje (datum izdaje in poteka veljavnosti izdanega soglasja),
17
·
5. časovno obdobje, za katerega je izdano soglasje (datum izdaje in poteka veljavnosti izdanega soglasja),
18
·
6. obseg zaposlitve za krajši delovni čas od polnega,
18
·
6. obseg zaposlitve za krajši delovni čas od polnega,
19
·
7. število ur na teden, ki jih lahko zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec na podlagi izdanega soglasja opravi pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti v okviru mreže javne zdravstvene službe,
19
·
7. število ur na teden, ki jih lahko zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec na podlagi izdanega soglasja opravi pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti v okviru mreže javne zdravstvene službe,
20
·
8. podatek o preklicu soglasja (datum preklica),
20
·
8. podatek o preklicu soglasja (datum preklica),
21
·
- o sklenjenih pogodbah iz prejšnjega člena:
21
·
- o sklenjenih pogodbah iz prejšnjega člena:
22
·
1. osebno ime, številko, šifro in delovno mesto zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca, s katerim je bila sklenjena podjemna pogodba, ter podatek, ali gre za lastnega zaposlenega,
22
·
1. osebno ime, številko, šifro in delovno mesto zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca, s katerim je bila sklenjena podjemna pogodba, ter podatek, ali gre za lastnega zaposlenega,
23
·
2. vrsta zdravstvenih storitev, ki jih na podlagi sklenjene podjemne pogodbe opravlja zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec,
23
·
2. vrsta zdravstvenih storitev, ki jih na podlagi sklenjene podjemne pogodbe opravlja zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec,
24
·
3. obseg realiziranih ur opravljanja zdravstvenih storitev, ki jih na podlagi sklenjene podjemne pogodbe opravlja zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec (tedensko in mesečno, s prikazom števila ur po dnevih),
24
·
3. obseg realiziranih ur opravljanja zdravstvenih storitev, ki jih na podlagi sklenjene podjemne pogodbe opravlja zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec (tedensko in mesečno, s prikazom števila ur po dnevih),
25
·
4. časovno obdobje, za katerega je sklenjena podjemna pogodba (datum začetka in konca opravljanja dela),
25
·
4. časovno obdobje, za katerega je sklenjena podjemna pogodba (datum začetka in konca opravljanja dela),
26
·
5. mesečna vrednost izplačila po podjemni pogodbi, ki jih vnese najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec,
26
·
5. mesečna vrednost izplačila po podjemni pogodbi, ki jih vnese najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec,
27
·
6. podatek o prenehanju veljavnosti podjemne pogodbe iz prejšnjega člena. Zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec posreduje podatke iz 4. točke prve alineje prejšnjega odstavka, vključno s podatkom o času začetka in konca opravljanja dela, delodajalcu najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec, in sicer za vsak mesec veljavnega soglasja iz 53.b člena tega zakona. Koncesionar, pri katerem zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec opravlja delo na podlagi podjemne pogodbe iz prejšnjega člena:
27
·
6. podatek o prenehanju veljavnosti podjemne pogodbe iz prejšnjega člena. Zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec posreduje podatke iz 4. točke prve alineje prejšnjega odstavka, vključno s podatkom o času začetka in konca opravljanja dela, delodajalcu najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec, in sicer za vsak mesec veljavnega soglasja iz 53.b člena tega zakona. Koncesionar, pri katerem zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec opravlja delo na podlagi podjemne pogodbe iz prejšnjega člena:
28
·
- posreduje podatke iz 3. točke druge alineje prvega odstavka tega člena javnemu zavodu, ki je soglasje iz 53.b člena tega zakona podal, do 15. v mesecu za pretekli mesec, in sicer za vsak mesec veljavnosti podjemne pogodbe,
28
·
- posreduje podatke iz 3. točke druge alineje prvega odstavka tega člena javnemu zavodu, ki je soglasje iz 53.b člena tega zakona podal, do 15. v mesecu za pretekli mesec, in sicer za vsak mesec veljavnosti podjemne pogodbe,
29
·
- sproti vnaša podatke iz 3. točke druge alineje prvega odstavka tega člena v zbirko NIJZ 16. Javni zavod:
29
·
- sproti vnaša podatke iz 3. točke druge alineje prvega odstavka tega člena v zbirko NIJZ 16. Javni zavod:
30
·
- poroča svetu javnega zavoda in ministrstvu, pristojnemu za zdravje, o izdanih soglasjih iz 53.b člena tega zakona in sklenjenih podjemnih pogodbah iz prejšnjega člena ter vrednosti posameznih pogodb v preteklem letu, in sicer do 28. februarja ob pripravi letnih poročil, ki jim priloži tudi izpis iz zbirke NIJZ 16.
30
·
- poroča svetu javnega zavoda in ministrstvu, pristojnemu za zdravje, o izdanih soglasjih iz 53.b člena tega zakona in sklenjenih podjemnih pogodbah iz prejšnjega člena ter vrednosti posameznih pogodb v preteklem letu, in sicer do 28. februarja ob pripravi letnih poročil, ki jim priloži tudi izpis iz zbirke NIJZ 16.
31
+
Javni zavod lahko za opravljanje zdravstvenih storitev sklene podjemno pogodbo z zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem, ki ne posluje kot samostojni podjetnik posameznik, če:
+
32
+
- je takšno opravljanje zdravstvenih storitev za javni zavod učinkovitejše, kar javni zavod izkazuje s podatki dnevne delovne obremenjenosti zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev in analize materialnih stroškov po vrstah zdravstvenih dejavnosti,
+
33
+
- je takšno opravljanje zdravstvenih storitev potrebno z vidika zagotavljanja dostopnosti do zdravstvenih storitev in
+
34
+
- za opravljanje zdravstvenih storitev, ki so predmet pogodbe, ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi zaradi občasne narave teh storitev ali ni razpoložljivega ustreznega kadra ali gre za nadomeščanje začasno odsotnih zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev javnega zavoda. Zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec iz prejšnjega člena pred sklenitvijo podjemne pogodbe predloži veljavno soglasje iz prejšnjega člena. Podjemna pogodba, ki ni pravna podlaga za opravljanje tržne dejavnosti, se lahko sklene za največ 12 mesecev in vsebuje najmanj določbe o:
+
35
+
1. vrstah in obsegu zdravstvenih storitev, ki jih bo zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec opravljal na podlagi podjemne pogodbe,
+
36
+
2. času, v katerem bo zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec opravljal zdravstvene storitve na podlagi podjemne pogodbe, ob upoštevanju dnevnega in tedenskega počitka v skladu z 52.c členom tega zakona ter letnega dopusta, največje dovoljeno število ur, ki jih zdravstveni delavec lahko opravi na podlagi podjemne pogodbe dnevno in tedensko,
+
37
+
3. plačilu za opravljene zdravstvene storitve,
+
38
+
4. zavarovanju poklicne odgovornosti, ki je obveznost javnega zavoda kot naročnika zdravstvenih storitev,
+
39
+
5. roku za opravo zdravstvenih storitev,
+
40
+
6. neprenosljivosti opravljanja zdravstvenih storitev na tretjo osebo,
+
41
+
7. možnosti predčasnega prenehanja. Pred sklenitvijo podjemne pogodbe javni zavod opravi analizo, s katero dokaže upravičenost sklenitve podjemne pogodbe, pri čemer upošteva vse vidike, povezane z opravljanjem zdravstvenih storitev, za katere se podjemna pogodba sklepa. Šteje se, da je podjemna pogodba upravičena, če iz podatkov o dnevni delovni obremenitvi zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev in podatkovne analize stroškov po vrstah zdravstvenih dejavnosti izhaja, da ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi za polni ali krajši delovni čas ali za dopolnilno delo in konkretna podjemna pogodba javnemu zavodu prinaša korist z vidika časa, strokovnosti, kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave oziroma zdravstvenih storitev, ki so predmet pogodbe. Podrobnejša merila za določitev višine plačila za opravljanje zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi določi minister, pristojen za zdravje. Po preteku obdobja iz tretjega odstavka tega člena se lahko z istim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem sklene nova podjemna pogodba v skladu s pogoji iz tega člena. Sklepanje podjemne pogodbe za opravljanje zdravstvenih storitev z lastnim zaposlenim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem ni dovoljeno, razen če gre za opravljanje zdravstvenih storitev v okviru državnih presejalnih programov in drugih posebnih programov, ki jih s sklepom, upoštevajoč dostopnost do zdravstvenih storitev ter izvajanje storitev v okviru tržne dejavnosti in javne službe, ki jih ne zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje ali proračun Republike Slovenije, določi minister, pristojen za zdravje, in je zagotovljen vir financiranja. Pogoji, ki se nanašajo na sklepanje podjemne pogodbe z drugim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem (prvi, tretji in četrti odstavek tega člena) in za izdajo soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti (3., 5. in 6. točka četrtega odstavka prejšnjega člena), veljajo tudi za primer sklepanja podjemne pogodbe z lastnim zaposlenim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem. Pri določanju obsega oziroma števila ur tedensko opravljenega dela na podlagi podjemne pogodbe pri lastnem delodajalcu se upošteva zahteve glede minimalnega počitka, ki jih določa 52.c člen tega zakona, in možnost izrabe letnega dopusta.
+
1
+
Za namen spremljanja in izvajanja nadzora nad izdanimi soglasji iz 53.b člena tega zakona in sklenjenimi podjemnimi pogodbami iz prejšnjega člena javni zavod v zbirko NIJZ 16 najpozneje v sedmih dneh od izdaje soglasja vnaša naslednje podatke:
+
2
+
- o izdanih soglasjih iz 53.b člena tega zakona:
+
3
+
1. osebno ime, številko, šifro in delovno mesto zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca, kateremu je izdano soglasje,
+
4
+
2. naziv izvajalca zdravstvene dejavnosti v okviru mreže javne zdravstvene službe, za katerega zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec opravlja zdravstvene storitve na podlagi izdanega soglasja,
+
5
+
3. vrsto zdravstvenih storitev, za katere je zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu izdano soglasje,
+
6
+
4. obseg realiziranih ur opravljanja zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti v okviru mreže javne zdravstvene službe na podlagi izdanega soglasja (tedensko in mesečno, s prikazom števila ur po dnevih ter časom začetka in konca opravljanja dela),
+
7
+
5. časovno obdobje, za katerega je izdano soglasje (datum izdaje in poteka veljavnosti izdanega soglasja),
+
8
+
6. obseg zaposlitve za krajši delovni čas od polnega,
+
9
+
7. število ur na teden, ki jih lahko zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec na podlagi izdanega soglasja opravi pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti v okviru mreže javne zdravstvene službe,
+
10
+
8. podatek o preklicu soglasja (datum preklica),
+
11
+
- o sklenjenih pogodbah iz prejšnjega člena:
+
12
+
1. osebno ime, številko, šifro in delovno mesto zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca, s katerim je bila sklenjena podjemna pogodba, ter podatek, ali gre za lastnega zaposlenega,
+
13
+
2. vrsta zdravstvenih storitev, ki jih na podlagi sklenjene podjemne pogodbe opravlja zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec,
+
14
+
3. obseg realiziranih ur opravljanja zdravstvenih storitev, ki jih na podlagi sklenjene podjemne pogodbe opravlja zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec (tedensko in mesečno, s prikazom števila ur po dnevih),
+
15
+
4. časovno obdobje, za katerega je sklenjena podjemna pogodba (datum začetka in konca opravljanja dela),
+
16
+
5. mesečna vrednost izplačila po podjemni pogodbi, ki jih vnese najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec,
+
17
+
6. podatek o prenehanju veljavnosti podjemne pogodbe iz prejšnjega člena. Zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec posreduje podatke iz 4. točke prve alineje prejšnjega odstavka, vključno s podatkom o času začetka in konca opravljanja dela, delodajalcu najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec, in sicer za vsak mesec veljavnega soglasja iz 53.b člena tega zakona. Koncesionar, pri katerem zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec opravlja delo na podlagi podjemne pogodbe iz prejšnjega člena:
+
18
+
- posreduje podatke iz 3. točke druge alineje prvega odstavka tega člena javnemu zavodu, ki je soglasje iz 53.b člena tega zakona podal, do 15. v mesecu za pretekli mesec, in sicer za vsak mesec veljavnosti podjemne pogodbe,
+
19
+
- sproti vnaša podatke iz 3. točke druge alineje prvega odstavka tega člena v zbirko NIJZ 16. Javni zavod:
+
20
+
- poroča svetu javnega zavoda in ministrstvu, pristojnemu za zdravje, o izdanih soglasjih iz 53.b člena tega zakona in sklenjenih podjemnih pogodbah iz prejšnjega člena ter vrednosti posameznih pogodb v preteklem letu, in sicer do 28. februarja ob pripravi letnih poročil, ki jim priloži tudi izpis iz zbirke NIJZ 16.
+
+
1
+
Ne glede na prvi odstavek 147. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F, 52/16, 15/17 - odl. US, 22/19 - ZPosS, 81/19, 203/20 - ZIUPOPDVE, 119/21 - ZČmIS-A, 202/21 - odl. US, 15/22, 54/22 - ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 - ZIUZDS) sme zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec, ki v javnem zavodu dela polni delovni čas, izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim javnim zavodom, vendar največ za osem ur na teden, po poprejšnjem soglasju delodajalcev, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom.
+
1
+
Kot vir sredstev za del plače za delovno uspešnost iz 1. točke 29. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, 95/24) za zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih, ki nastane zaradi večjega obsega opravljenih zdravstvenih storitev v okviru javne zdravstvene službe, se uporabijo:
+
2
+
- sredstva, pridobljena na podlagi preseganja realizacije programov zdravstvene dejavnosti, kot so določeni v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, in sicer v višini, ki se nanaša na kalkulativni element plač in drugih prejemkov v skladu s predpisi, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti oziroma največ do 70 odstotkov vrednosti zdravstvenih storitev, kot je določena s cenikom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
+
3
+
- sredstva, pridobljena na podlagi glavarinskih količnikov, ki presegajo minimalno obremenitev, v skladu s programi zdravstvene dejavnosti, kot so določeni v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, in sicer v višini, ki se nanaša na kalkulativni element plač in drugih prejemkov v skladu s predpisi, kolektivnimi pogodbami in drugimi splošnimi akti oziroma največ do 70 odstotkov vrednosti zdravstvenih storitev, kot je določena s cenikom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
+
4
+
- sredstva, zagotovljena na podlagi pogodbe o medsebojnem sodelovanju med dvema ali več javnimi zdravstvenimi zavodi za opravljanje zdravstvenih storitev iz osmega odstavka 5. člena tega zakona, na način prenosa sredstev enega javnega zdravstvenega zavoda drugemu. Podrobnejša navodila za porabo sredstev iz prejšnjega odstavka, upoštevajoč poslovno uspešnost javnega zdravstvenega zavoda, strokovnost, kakovost in varnost izvajanja zdravstvenih storitev ter razvojno naravnanost javnega zdravstvenega zavoda, določi minister, pristojen za zdravje.
1
−
Zdravstveni zavodi in zasebni zdravstveni delavci so dolžni voditi zdravstveno dokumentacijo in druge evidence v skladu s posebnim zakonom. V ta nameri se zdravstveni zavodi in zasebni zdravstveni delavci vključujejo v enoten in usklajen informacijski sistem. Kadar se osebni podatki o zdravstvenem stanju uporabljajo v znanstvenoraziskovalne namene, se morajo uporabljati na način, ki onemogoča razpoznavo osebe, na katero se nanašajo. To velja tudi za objavo rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela.
1
+
Zdravstveni zavodi in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti so dolžni voditi zdravstveno dokumentacijo in druge evidence v skladu s posebnim zakonom. V ta namen se zdravstveni zavodi in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti vključujejo v enoten in usklajen informacijski sistem. Kadar se osebni podatki o zdravstvenem stanju uporabljajo v znanstvenoraziskovalne namene, se morajo uporabljati na način, ki onemogoča razpoznavo osebe, na katero se nanašajo. To velja tudi za objavo rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela.
1
−
Zdravstveni delavci smejo uporabljati samo preverjene in strokovno neoporečne dopolnilne tradicionalne in alternativne oblike diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, ki ne škodujejo zdravju ljudi in jih odobri ministrstvo, pristojno za zdravstvo s soglasjem medicinsko-etične komisije.
1
+
Zdravstveni delavci smejo uporabljati samo preverjene in strokovno neoporečne dopolnilne tradicionalne in alternativne oblike diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, ki ne škodujejo zdravju ljudi in jih odobri ministrstvo, pristojno za zdravje, s soglasjem medicinsko-etične komisije.
1
−
Po tem zakonu so dovoljene samo tiste dopolnilne tradicionalne in alternativne oblike diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, ki ne škodujejo zdravju ljudi. Pogoje za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka in postopek za njeno odobritev določi minister, pristojen za zdravstvo. Dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena izdaja in odvzema ministrstvo, pristojno za zdravstvo. Izvajalec dejavnosti iz prvega odstavka tega člena mora o svojem delu voditi dokumentacijo, ki jo določi minister, pristojen za zdravstvo.
1
+
Po tem zakonu so dovoljene samo tiste dopolnilne tradicionalne in alternativne oblike diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, ki ne škodujejo zdravju ljudi. Pogoje za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka in postopek za njeno odobritev določi minister, pristojen za zdravje. Dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena izdaja in odvzema ministrstvo, pristojno za zdravje. Izvajalec dejavnosti iz prvega odstavka tega člena mora o svojem delu voditi dokumentacijo, ki jo določi minister, pristojen za zdravje.
1
−
Za dajanje soglasij k zasnovi znanstvenoraziskovalnih projektov ter za proučevanje vprašanj iz 57., 58. in 59. člena tega zakona ministrstvo, pristojno za zdravstvo oblikuje medicinsko-etično komisijo, ki jo sestavljajo priznani strokovnjaki in zdravstveni delavci. Sestavo, pristojnosti in način dela komisije določi minister, pristojen za zdravstvo.
1
+
Za dajanje soglasij k zasnovi znanstveno raziskovalnih projektov s področja zdravstva, soglasij k uporabi dopolnilnih tradicionalnih in alternativnih oblik diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, soglasij za opravljanje biomedicinskih raziskav, za dajanje mnenj v postopkih preizkušanja zdravil v skladu s predpisi, ki urejajo zdravila, za proučevanje drugih vprašanj ter oblikovanje mnenj in soglasij, ministrstvo, pristojno za zdravje, ustanovi komisijo za medicinsko etiko, ki jo sestavljajo strokovnjaki s področja medicine, medicinske etike ter drugih, z medicinsko etiko povezanih področjih in zdravstveni delavci. Pri posameznih izvajalcih zdravstvene dejavnosti, visokošolskih oziroma znanstvenoraziskovalnih zavodih ter poklicnih združenjih, zbornicah in društvih, se lahko za oblikovanje deontoloških mnenj oziroma stališč do posameznega konkretnega primera ustanovijo komisije za strokovno-etična vprašanja, če tako določa drug predpis ali akt izvajalca zdravstvene dejavnosti, visokošolskega oziroma znanstvenoraziskovalnega zavoda ali poklicnega združenja, zbornice ali društva. Za pridobitev mnenj in soglasij komisije za medicinsko etiko iz prvega odstavka tega člena se plačujejo pristojbine. Pristojbine so namenski prihodek državnega proračuna, ki se porabijo za financiranje delovanja komisije za medicinsko etiko. Višino pristojbine, ki je odvisna od zahtevnosti in obsežnosti zadeve, roke in način plačila določi Vlada Republike Slovenije. Sestavo, pristojnosti in način dela komisije za medicinsko etiko iz prvega odstavka tega člena, višino plačila predsedniku in članom te komisije ter natančnejšo določitev pristojnosti komisij za strokovno-etična vprašanja iz drugega odstavka tega člena določi minister, pristojen za zdravje.
1
−
Zdravstveno dejavnost lahko opravljajo zdravstveni delavci, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo, so strokovno usposobljeni za samostojno opravljanje dela v svojem poklicu in izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem zakonom in z drugimi predpisi. Določene strokovne naloge s področja zdravstvenega varstva opravljajo tudi zdravstveni sodelavci z ustrezno strokovno izobrazbo nezdravstvene smeri. Minister, pristojen za zdravstvo, predpiše seznam poklicev za zdravstveno dejavnost, v katerem so določeni poklici zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, njihovo delovno področje in stopnje zahtevnosti dela na področju zdravstvene dejavnosti.
1
+
Zdravstveno dejavnost lahko opravljajo zdravstveni delavci, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo, so strokovno usposobljeni za samostojno opravljanje dela v svojem poklicu in izpolnjujejo druge pogoje (kvalifikacija), določene s tem zakonom in z drugimi predpisi. Določene strokovne naloge s področja zdravstvenega varstva opravljajo tudi zdravstveni sodelavci z ustrezno strokovno izobrazbo nezdravstvene smeri. Minister, pristojen za zdravje, predpiše seznam poklicev za zdravstveno dejavnost, v katerem so določeni poklici zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, njihovo delovno področje in stopnje zahtevnosti dela na področju zdravstvene dejavnosti.
+
1
+
Ne glede na določbo prve alineje sedmega odstavka 63. člena tega zakona lahko diplomanti, ki v Republiki Sloveniji zaključijo študij v jeziku, ki ni slovenski, opravljajo strokovni izpit s pomočjo tolmača. Stroške tolmača krije kandidat sam. Če diplomanti iz prejšnjega odstavka nameravajo opravljati dejavnost v Republiki Sloveniji, se za dokazovanje znanja jezika smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev.
+
1
+
V primeru odvzema licence zdravstvenemu delavcu ali zdravstvenemu sodelavcu ministrstvo, pristojno za zdravje, kadar ni pristojne zbornice ali strokovnega združenje, ki ima javno pooblastilo iz 87.c člena tega zakona oziroma pristojna zbornica ali strokovno združenje, ki ima javno pooblastilo iz 87.c člena tega zakona, najpozneje v treh dneh od dneva dokončne oziroma pravnomočne odločitve o začasnem ali trajnem odvzemu licence, o tem prek informacijskega sistema za notranji trg, ki ga določa zakon, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, obvesti pristojne organe drugih držav članic Evropske unije, držav Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije. V obvestilu iz prejšnjega odstavka se navedejo podatki o zdravstvenem delavcu oziroma zdravstvenem sodelavcu:
+
2
+
- osebno ime, naslov bivališča, datum in kraj rojstva;
+
3
+
- poklic;
+
4
+
- podatek o organu, ki je sprejel odločitev o odvzemu licence;
+
5
+
- obseg omejitve ali prepovedi opravljanja poklica v zdravstveni dejavnosti in
+
6
+
- obdobje, za katerega velja odvzem licence. Ministrstvo, pristojno za zdravje, kadar ni pristojne zbornice ali strokovnega združenje, ki ima javno pooblastilo iz 87.c člena tega zakona oziroma pristojna zbornica ali strokovno združenje, ki ima javno pooblastilo iz 87.c člena tega zakona, nemudoma obvesti pristojne organe drugih držav članic Evropske unije, držav Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije o ponovni podelitvi licence zdravstvenemu delavcu ali zdravstvenemu sodelavcu, vključno z datumom podelitve licence.
1
−
Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci opravljajo pripravništvo, zdravniki pa še sekundariat v zdravstvenih zavodih ali pri zasebnih zdravstvenih delavcih. Pripravništvo in sekundariat lahko opravlja tudi oseba, ki ni v delovnem razmerju, pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
−
1
−
Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci z visoko in višjo strokovno izobrazbo se za opravljanje zahtevnejših nalog zdravstvene dejavnosti specializirajo na posameznih ožjih zdravstvenih strokovnih področjih. Vrste, trajanje in vsebino specializacije, postopek opravljanja specialističnega izpita ter imenovanje izpitne komisije za zdravnike, zobozdravnike in diplomirane inženirje farmacije določi pristojna zbornica s soglasjem ministra, pristojnega za zdravstvo, za druge zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce pa minister, pristojen za zdravstvo. Zdravnikom se sekundariat ali njegov del, če po vsebini ustreza programu specializacije, všteva v specializacijo.
1
+
Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci z višjo ali visoko strokovno izobrazbo ali z univerzitetno izobrazbo se za opravljanje zahtevnejših nalog zdravstvene dejavnosti specializirajo na posameznih ožjih zdravstvenih strokovnih področjih. Vrste, trajanje in vsebino specializacije, postopek opravljanja specialističnega izpita ter imenovanje izpitne komisije za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce v poklicih ali dejavnostih, za katere je javno pooblastilo za to podeljeno pristojni zbornici ali strokovnemu združenju, določi pristojna zbornica ali strokovno združenje v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, za druge zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce pa minister, pristojen za zdravje.
1
−
Zdravniku, zobozdravniku ali diplomiranemu inženirju farmacije odobri specializacijo pristojna zbornica na predlog zdravstvenega zavoda oziroma, če gre za zasebnega zdravstvenega delavca, na njegov predlog. Drugemu zdravstvenemu delavcu in zdravstvenemu sodelavcu z visoko strokovno izobrazbo odobri specializacijo ministrstvo, pristojno za zdravstvo, na predlog zdravstvenega zavoda oziroma, če gre za zasebnega zdravstvenega delavca, na njegov predlog. Zdravstvenim delavcem in zdravstvenim sodelavcem z višjo strokovno izobrazbo odobri specializacijo delodajalec, če gre za zasebnega zdravstvenega delavca pa ministrstvo, pristojno za zdravstvo. Zdravstvenim delavcem in zdravstvenim sodelavcem ne glede na stopnjo izobrazbe, ki niso zaposleni, odobri specializacijo ministrstvo, pristojno za zdravstvo. Pri odobravanju specializacij se upoštevajo kadrovski normativi, določeni s planom zdravstvenega varstva. Strokovno izpopolnjevanje
1
+
Zdravniku, zobozdravniku ali magistru farmacije odobri specializacijo pristojna zbornica na predlog zdravstvenega zavoda oziroma, če gre za drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti, na njegov predlog. Drugemu zdravstvenemu delavcu in zdravstvenemu sodelavcu z visoko strokovno izobrazbo odobri specializacijo ministrstvo, pristojno za zdravje, na predlog zdravstvenega zavoda oziroma, če gre za drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti, na njegov predlog. Zdravstvenim delavcem in zdravstvenim sodelavcem z višjo strokovno izobrazbo odobri specializacijo delodajalec, če gre za drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti pa ministrstvo, pristojno za zdravje. Zdravstvenim delavcem in zdravstvenim sodelavcem ne glede na stopnjo izobrazbe, ki niso zaposleni, odobri specializacijo ministrstvo, pristojno za zdravje. Pri odobravanju specializacij se upoštevajo kadrovski normativi, določeni s planom zdravstvenega varstva. Strokovno izpopolnjevanje
1
·
Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci imajo pravico in dolžnost strokovnega izpopolnjevanja, zato jim mora zavod omogočiti:
1
·
Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci imajo pravico in dolžnost strokovnega izpopolnjevanja, zato jim mora zavod omogočiti:
2
·
- stalno spremljanje razvoja zdravstvenih ved;
2
·
- stalno spremljanje razvoja zdravstvenih ved;
3
·
- občasno praktično izpopolnjevanje v ustreznih zdravstvenih zavodih;
3
·
- občasno praktično izpopolnjevanje v ustreznih zdravstvenih zavodih;
4
−
- občasno preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja. Vsebino, roke in postopke strokovnega izpopolnjevanja, razen za zdravnike in zobozdravnike, določi minister, pristojen za zdravstvo.
4
+
- občasno preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja. Vsebino, roke in postopke strokovnega izpopolnjevanja, razen za zdravnike in zobozdravnike, določi minister, pristojen za zdravje.
1
−
Zdravniki in zobozdravniki morajo vsakih sedem let dokazati strokovno usposobljenost za nadaljnje delo v svoji stroki. Natančnejše pogoje za določitev strokovnih dosežkov kot dokaza strokovne usposobljenosti, vsebino, roke in postopke preiskusa strokovne usposobljenosti, kolikor zdravnik ali zobozdravnik ne izpolnjujeta pogoja strokovnih dosežkov, ter potrebne evidence določi zdravniška zbornica, ki določi tudi zgornjo starostno mejo za opravljanje preskusa usposobljenosti. Zdravnik ali zobozdravnik, ki ne opravi uspešno preskusa strokovne usposobljenosti ali ne pride na preskus v določenem roku, se mora na svoje stroške ob rednem delu dodatno strokovno izpopolnjevati na ustreznem strokovnem področju. Po drugem neuspešnem preskusu strokovne usposobljenosti oziroma, če se drugič ne odzove na poziv za opravljanje preskusa, zdravniku ali zobozdravniku zdravniška zbornica odvzame dovoljenje za samostojno delo. Strokovno napredovanje
1
+
Strokovno napredovanje
1
−
Zdravstvenim delavcem in zdravstvenim sodelavcem z visoko izobrazbo lahko za aktivni prispevek na strokovnem, pedagoškem oziroma raziskovalnem področju ministrstvo, pristojno za zdravstvo, na predlog Zdravstvenega sveta podeli naziv svetnik ali višji svetnik. Minister, pristojen za zdravstvo, predpiše pogoje ter postopek za podelitev nazivov iz prejšnjega odstavka. Nagrade in priznanja
1
+
Zdravstvenim delavcem in zdravstvenim sodelavcem z visoko izobrazbo lahko za aktivni prispevek na strokovnem, pedagoškem oziroma raziskovalnem področju ministrstvo, pristojno za zdravje, na predlog Zdravstvenega sveta podeli naziv svetnik ali višji svetnik. Minister, pristojen za zdravje, predpiše pogoje ter postopek za podelitev nazivov iz prejšnjega odstavka. Nagrade in priznanja
1
−
Za dolgoletno in uspešno zdravstvenovzgojno, organizacijsko in strokovno delo se lahko zdravniku ali zobozdravniku podeli naziv primarij. Republika Slovenija podeljuje zdravstvenim delavcem in zdravstvenim sodelavcem nagrade in priznanja kot posebna družbena priznanja za izjemne uspehe širšega družbenega pomena, ki prispevajo k uspešnosti in učinkovitosti zdravstvenega varstva. Minister, pristojen za zdravstvo, predpiše natančnejše pogoje za podeljevanje naziva primarij ter nagrad in priznanj iz prejšnjega odstavka, sestavo komisije in postopek za podeljevanje. VIII. STROKOVNI ORGANI
1
+
Za dolgoletno in uspešno zdravstvenovzgojno, organizacijsko in strokovno delo se lahko zdravniku ali zobozdravniku podeli naziv primarij. Republika Slovenija podeljuje zdravstvenim delavcem in zdravstvenim sodelavcem nagrade in priznanja kot posebna družbena priznanja za izjemne uspehe širšega družbenega pomena, ki prispevajo k uspešnosti in učinkovitosti zdravstvenega varstva. Minister, pristojen za zdravje, predpiše natančnejše pogoje za podeljevanje naziva primarij ter nagrad in priznanj iz prejšnjega odstavka, sestavo komisije in postopek za podeljevanje. VII.A ZDRAVSTVENI DELAVEC OZIROMA ZDRAVSTVENI SODELAVEC, KI IMA V DRUGI DRŽAVI ČLANICI EVROPSKE UNIJE, DRŽAVI EVROPSKEGA GOSPODARSKEGA PROSTORA ALI ŠVICARSKI KONFEDERACIJI PRIDOBLJENO POKLICNO KVALIFIKACIJO
+
1
+
Zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec, ki ima v drugi državi članici Evropske unije, državi Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarski konfederaciji pridobljeno poklicno kvalifikacijo, je upravičen, da se njegova poklicna kvalifikacija prizna po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev. Po priznanju poklicne kvalifikacije se zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec iz prejšnjega odstavka na podlagi vloge vpiše v register iz šestega odstavka 64. člena tega zakona. Vloga za vpis v register zdravstvenih delavcev, ki vsebuje podatke iz osmega odstavka 64. člena tega zakona, se vloži pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, oziroma pri zbornici ali strokovnem združenju, ki ima javno pooblastilo iz 87.c člena tega zakona. Vlogi za vpis v register zdravstvenih delavcev se priloži:
+
2
+
1. potrdilo pooblaščene izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenskega jezika v skladu s 63. členom tega zakona;
+
3
+
2. potrdilo pristojnega organa oziroma organizacije iz druge države članice Evropske unije, države Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, ki pri predložitvi ne sme biti starejše od treh mesecev in iz katerega je razvidno:
+
4
+
- registracija pri pristojnem organu oziroma organizaciji;
+
5
+
- da ni obravnavan v postopku pred pristojnimi organi strokovnih združenj ali zbornic v zvezi z opravljanjem poklica (v nadaljnjem besedilu: disciplinski postopek), kazenskem ali drugem postopku, iz katerega izhaja prepoved opravljanja poklica oziroma je izrečena prepoved opravljanja poklica;
+
6
+
3. dokazilo o priznanju poklicne kvalifikacije v skladu s prvim odstavkom tega člena. Zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu, ki ima v drugi državi članici Evropske unije, državi Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarski konfederaciji pridobljeno poklicno kvalifikacijo za poklic, za katerega se v skladu s šestim odstavkom 64. člena tega zakona zahteva licenca, se licenca na podlagi vloge iz tretjega odstavka tega člena podeli istočasno z vpisom v register zdravstvenih delavcev, ob izpolnjevanju pogojev iz tega člena. Zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu iz prvega odstavka tega člena se vpis v register oziroma podelitev licence zavrne, če je iz potrdila pristojnega organa oziroma organizacije iz druge države članice Evropske unije, države Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije razvidno, da je obravnavan v disciplinskem, kazenskem ali drugem postopku ali če mu je bila v drugi državi članici Evropske unije, državi Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarski konfederaciji izrečena prepoved opravljanja poklica. Minimalne pogoje usposobljenosti in pridobljenih pravic iz Direktive 2005/36/ES za poklice, za katere velja avtomatično priznavanje poklicnih kvalifikacij, določi minister, pristojen za zdravje. Potrdila o pridobljenih poklicnih kvalifikacijah v skladu s 64. členom tega zakona izdaja ministrstvo, pristojno za zdravje, na podlagi vloge. Pogoje izdajanja potrdil podrobneje določi minister, pristojen za zdravje. VIII. STROKOVNI ORGANI
1
−
Strokovno doktrino o krepitvi zdravja, preprečevanju, ugotavljanju, zdravljenju, zdravstveni negi in rehabilitaciji zbolelih in poškodovanih ter rehabilitaciji otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju oblikujejo v medsebojnem sodelovanju razširjeni strokovni kolegiji, medicinska fakulteta in Zdravstveni svet. Razširjeni strokovni kolegiji se oblikujejo pri klinikah, inštitutih in drugih zavodih, ki jih določi minister, pristojen za zdravstvo, na predlog medicinske fakultete in predpiše tudi pogoje za njihovo delo. Razširjene strokovne kolegije sestavljajo svetniki, višji svetniki, fakultetni učitelji in drugi priznani strokovnjaki na področju zdravstvenega varstva.
1
+
Strokovno doktrino o krepitvi zdravja, preprečevanju, ugotavljanju, zdravljenju, zdravstveni negi in rehabilitaciji zbolelih, poškodovanih in oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju oblikujejo razširjeni strokovni kolegiji. Razširjeni strokovni kolegij je najvišji strokovni organ na posameznem področju, ki usklajuje predloge klinik, strokovnih združenj in zbornic, visokošolskih zavodov, zdravstvenih zavodov ter posameznih strokovnjakov. Razširjeni strokovni kolegiji se oblikujejo pri klinikah, inštitutih in drugih zdravstvenih zavodih, ki jih določi minister, pristojen za zdravje, na predlog klinik, strokovnih združenj in visokošolskih zavodov, ki izvajajo programe za zdravstvene delavce. Razširjene strokovne kolegije sestavljajo svetniki, višji svetniki, fakultetni učitelji in drugi priznani strokovnjaki na področju zdravstvenega varstva.
1
−
Strokovne podlage za oblikovanje zdravstvene politike in doktrinama vprašanja usklajuje Zdravstveni svet. kot republiški strokovni kolegij, ki se oblikuje pri ministrstvu, pristojnem za zdravstvo, iz predstavnikov razširjenih strokovnih kolegijev, medicinske fakultete in pristojnih zbornic. Zdravstveni svet:
1
+
Strokovne predloge razširjenih strokovnih kolegijev, ki vplivajo na vsebino in obseg zdravstvenega varstva, s tem pa na zdravstveno politiko in financiranje zdravstvenega varstva, obravnava in potrjuje zdravstveni svet kot najvišji strokovno usklajevalni organ na področju zdravstvenega varstva. Zdravstveni svet oblikuje vsebino zdravstvenih programov s stališča njihove izvedljivosti, enakomernega razvoja vseh strok in načela enake dostopnosti. Od razširjenih strokovnih kolegijev lahko zahteva, da strokovno doktrino prilagodijo ekonomskim možnostim države ali da predlagajo izvajanje programov po prioritetah in v omejenem obsegu. Zdravstveni svet se oblikuje pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, iz predstavnikov zdravstvene stroke, iz vrst svetnikov, višjih svetnikov, fakultetnih učiteljev in drugih priznanih strokovnjakov s področja zdravstvenega varstva, zdravstvene ekonomike in organizacije zdravstvenega varstva. Zdravstveni svet:
2
·
- spremlja sistemska, razvojna in kadrovska vprašanja zdravstvenega varstva ter predlaga ukrepe z opredelitvijo prednostnih nalog;
2
·
- spremlja sistemska, razvojna in kadrovska vprašanja zdravstvenega varstva ter predlaga ukrepe z opredelitvijo prednostnih nalog;
3
·
- spremlja zdravstvene potrebe v Republiki Sloveniji in predlaga zdravstvene programe;
3
·
- spremlja zdravstvene potrebe v Republiki Sloveniji in predlaga zdravstvene programe;
4
−
- sodeluje pri pripravi plana zdravstvenega -varstva ter kadrovskih in delovnih normativov;
4
+
- sodeluje pri pripravi plana zdravstvenega varstva ter kadrovskih in delovnih normativov;
5
−
- spremlja preskrbo z zdravili,in predlaga ukrepe;
5
+
- spremlja preskrbo z zdravili in predlaga ukrepe;
6
−
- obravnava druga pomembna vprašanja zdravstvenega varstva. Zdravstveni svet v sodelovanju z medicinsko fakulteto in drugimi zavodi predlaga in spremlja izvajanje:
6
+
- obravnava druga pomembna vprašanja zdravstvenega varstva. Zdravstveni svet spremlja izvajanje:
7
−
- programa preventivnega zdravstvenega varstva posameznih skupin prebivalstva v Republiki Sloveniji;
7
+
- preventivnega zdravstvenega varstva,
8
−
- programa razvojnoraziskovalnih nalog s področja zdravstvenega varstva, ki so pomembne za vso Republiko Slovenijo;
8
+
- razvojnoraziskovalnih nalog s področja zdravstvenega varstva,
9
−
- programa socialnomedicinske, higienske, epidemiološke in zdravstveno-ekološke dejavnosti, ki jo opravlja Inštitut za varovanje zdravja;
9
+
- programa dela NIJZ in NLZOH,
10
−
- programa celovite zdravstvene vzgoje in zdravstvenoprosvetne dejavnosti za prebivalstvo Republike Slovenije. Sestavo, način imenovanja in način dela Zdravstvenega sveta določi minister, pristojen za zdravstvo. K imenovanju članov Zdravstvenega sveta daje soglasje Skupščina Republike Slovenije. IX. NADZORSTVO
10
+
- programov krepitve zdravja. Sestavo, način imenovanja in način dela Zdravstvenega sveta določi minister, pristojen za zdravje. K imenovanju članov Zdravstvenega sveta daje soglasje Vlada Republike Slovenije. VIII.A OGLAŠEVANJE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI IN OZNAČEVANJE OBJEKTOV, V KATERIH SE OPRAVLJA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
+
1
+
Objekt, v katerem se opravlja zdravstvena dejavnost, se označi z napisom z naslednjimi podatki:
+
2
+
- osebno ime oziroma firma in naslov izvajalca zdravstvene dejavnosti,
+
3
+
- navedba, ali gre za izvajalca zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe ali izven nje,
+
4
+
- strokovni naslov izvajalca zdravstvene dejavnosti, kadar gre za zasebnega zdravstvenega delavca oziroma zasebnega zdravnika,
+
5
+
- vrsta zdravstvene dejavnosti, ki jo izvajalec zdravstvene dejavnosti opravlja,
+
6
+
- delovni čas izvajalca zdravstvene dejavnosti. Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka lahko napis na objektu vsebuje tudi seznam zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, ki opravljajo zdravstvene storitve, z navedbo strokovnega naslova. Napis na objektu je v slovenskem jeziku, na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku. IX. NADZORSTVO
1
−
Za zagotovitev strokovnosti dela zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev ter zavodov se organizirajo in izvajajo naslednje vrste nadzora:
1
+
Pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti se za zagotavljanje zakonitosti, strokovnosti, kakovosti in varnosti dela opravljajo naslednje vrste nadzora:
2
−
1. interni strokovni nadzor, ki ga izvajajo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci s samonadzorom in odgovorni za strokovnost dela v zavodu;
2
+
- notranji nadzor,
3
−
2. strokovni nadzor s svetovanjem, ki ga izvaja pristojna zbornica v sodelovanju s klinikami, inštituti in drugimi zavodi;
3
+
- strokovni nadzor s svetovanjem,
4
−
3. upravni nadzor, ki ga izvaja ministrstvo, pristojno za zdravstvo;
4
+
- upravni nadzor,
5
−
4. nadzor, ki ga izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zdravstveni zavod in zasebni zdravstveni delavec morata omogočiti opravljanje nadzora iz prejšnjega odstavka.
5
+
- sistemski nadzor,
+
6
+
- nadzor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije nad izpolnjevanjem pogodb z izvajalci zdravstvene dejavnosti,
+
7
+
- inšpekcijski nadzor. Izvajalec zdravstvene dejavnosti in njegovi zaposleni ali pogodbeni zdravstveni delavci oziroma zdravstveni sodelavci morajo omogočiti nemoteno opravljanje nadzora iz prejšnjega odstavka.
1
−
Interni strokovni, nadzor se izvaja na podlagi splošnega akta zdravstvenega zavoda.
−
1
−
O strokovnem nadzoru iz prejšnjega člena mora biti najkasneje v 15 dneh po pregledu sestavljen ugotovitveni zapisnik s predlogi ukrepov in rokov za odpravo morebitnih pomanjkljivosti. Zapisnik se pošlje zdravstvenemu, zavodu oziroma zasebnemu zdravstvenemu delavcu ter ministrstvu, pristojnemu za zdravstvo; kadar gre za strokovni pregled izven programa, pa tudi predlagatelju. Če se pri strokovnem nadzoru ugotovijo večje pomanjkljivosti v zdravstvenem zavodu oziroma pri zasebnem zdravstvenem delavcu, pristojna zbornica:
1
+
O ugotovitvah strokovnega nadzora s svetovanjem komisija iz prve alineje petega odstavka prejšnjega člena poda poročilo predsedniku pristojne zbornice oziroma strokovnega združenja, v katerem lahko predlaga naslednje ukrepe:
2
−
- zahteva dodatno strokovno izpopolnjevanje delavcev, za katere se ugotovi pomanjkljiva usposobljenost in po potrebi tudi ponovitev preskusa usposobljenosti;
2
+
- dodatno strokovno usposabljanje zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti,
3
−
- posameznemu zdravstvenemu delavcu oziroma zasebnemu zdravstvenemu delavcu odvzame dovoljenje za samostojno delo. Ministrstvo, pristojno za zdravstvo, lahko v primeru iz prejšnjega odstavka odredi ustrezne ukrepe, in sicer:
3
+
- dodelitev mentorja zdravstvenemu delavcu ali zdravstvenemu sodelavcu pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti,
4
−
- zahteva odpravo organizacijskih, materialnih in drugih pomanjkljivosti, ki pogojujejo neustrezno kvaliteto ali strokovnost dela in določi rok za odpravo pomanjkljivosti;
4
+
- odvzem licence ali izbris iz registra zdravnikov oziroma registra iz šestega odstavka 64. člena tega zakona, kadar za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti ni pogoj pridobitev licence,
5
−
- začasno, dokler niso odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti, prepove dejavnost zdravstvenega zavoda, njegove enote ali zasebnega zdravstvenega delavca.
5
+
- naznanitev suma storitve kaznivega dejanja pristojnim organom pregona,
+
6
+
- izboljšanje sistema ali procesa, pri katerem je prišlo do nepravilnosti,
+
7
+
- odpravo organizacijskih, materialnih in drugih nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti,
+
8
+
- vložitev predloga za izvedbo drugega nadzora iz 76. člena tega zakona. Komisija iz prve alineje petega odstavka prejšnjega člena poročilo iz prejšnjega odstavka pred posredovanjem pristojni zbornici oziroma strokovnemu združenju pošlje v mnenje izvajalcu zdravstvene dejavnosti, pri katerem se izvaja nadzor, in posameznemu zdravstvenemu delavcu ali zdravstvenemu sodelavcu, pri čemer določi rok, ki ne sme biti daljši od 30 dni. Strokovni nadzor s svetovanjem se zaključi s poročilom iz prvega odstavka tega člena ali z odreditvijo ukrepov predsednika pristojne zbornice oziroma strokovnega združenja. Če se pri strokovnem nadzoru s svetovanjem ugotovijo večje pomanjkljivosti in nepravilnosti, lahko pristojna zbornica ali strokovno združenje začasno, dokler niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti, prepove opravljanja dela posameznemu zdravstvenemu delavcu ali zdravstvenemu sodelavcu ali o tem obvesti ministrstvo, pristojno za zdravje, ki lahko začasno, dokler niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti, prepove opravljanje zdravstvene dejavnosti izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali njegovi notranji organizacijski enoti. O začasni prepovedi opravljanja zdravstvene dejavnosti iz prejšnjega stavka ministrstvo, pristojno za zdravje, na svoji spletni strani objavi številko in datum odločbe, navedbo izvajalca zdravstvene dejavnosti in njegove notranje organizacijske enote, zakonitega zastopnika in čas trajanja začasne prepovedi. Kadar pristojna zbornica oziroma strokovno združenje zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti in nepravilnosti zdravstvenemu delavcu ali zdravstvenemu sodelavcu odvzame licenco, ga izbriše iz registra ali mu začasno prepove opravljanje dela, na svoji spletni strani objavi številko in datum odločbe, osebno ime zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca, njegovo poklicno kvalifikacijo, naziv delodajalca in čas odvzema licence, izbrisa iz registra ali trajanja začasne prepovedi opravljanja dela. Izvajalec zdravstvene dejavnosti o posameznih izvedenih ukrepih poroča pristojni zbornici ali strokovnemu združenju. Če je iz poročila razvidno, da izvedeni ukrepi niso zadovoljivi oziroma pomanjkljivosti niso bile odpravljene, vzroki za neizvedbo ukrepov ali odpravo pomanjkljivosti pa so na strani izvajalca zdravstvene dejavnosti, pristojna zbornica ali strokovno združenje predlaga ministrstvu, pristojnemu za zdravje, odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti v skladu s četrto alinejo prvega odstavka 3.b člena tega zakona. Če gre za javni zdravstveni zavod ali drug javni zavod iz 8. člena tega zakona, lahko pristojna zbornica ali strokovno združenje poda svetu zavoda pobudo za razrešitev direktorja zavoda. Če je bil strokovni nadzor s svetovanjem opravljen v javnem zdravstvenem zavodu ali drugem javnem zavodu iz 8. člena tega zakona, o ugotovitvah strokovnega nadzora s svetovanjem, ukrepih in realizaciji ukrepov direktor javnega zavoda obvesti svet zavoda. Pristojna zbornica oziroma strokovno združenje za namen spremljanja doseganja strokovnosti dela izvajalcev zdravstvene dejavnosti vodi evidenco izvedenih strokovnih nadzorov s svetovanjem in odrejenih ukrepov, ki vsebuje:
+
9
+
- navedbo nadzorovanega izvajalca zdravstvene dejavnosti, njegove notranje organizacijske enote, zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca, oziroma nadzorovane zdravstvene obravnave,
+
10
+
- sedež oziroma kraj opravljanja nadzora,
+
11
+
- datum uvedbe in zaključka nadzora,
+
12
+
- ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti,
+
13
+
- odrejene ukrepe,
+
14
+
- izvedene ukrepe. Podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka se hranijo trajno. Določbe tega zakona glede opravljanja strokovnega nadzora s svetovanjem se smiselno uporabljajo tudi za ministrstvo, pristojno za zdravje, kadar opravlja strokovni nadzor s svetovanjem na podlagi 79.a člena tega zakona.
+
1
+
V primeru, da za posamezne poklicne skupine zdravstvenih delavcev ni organizirane pristojne zbornice ali strokovnega združenja z javnim pooblastilom v skladu s tem zakonom, opravlja strokovni nadzor ministrstvo, pristojno za zdravje. Način izvajanja strokovnega nadzora s svetovanjem iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za zdravje.
1
−
Uradna oseba, ki opravlja upravni nadzor, lahko izjemoma odredi začasni ukrep, da se prepreči neposredna nevarnost za zdravje ljudi ali za zdravstvene razmere. Proti začasnim ukrepom ima zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravstveni delavec v osmih dneh pravico pritožbe na ministrstvo, pristojno za zdravstvo. Pritožba ne zadrži izvršitve ukrepov. Če se pri pregledu ugotovi, da zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec zavoda ali zasebni zdravstveni delavec ni sposoben opravljati nalog, ki so mu zaupane, se o tem obvesti pristojno zbornico in delodajalca.
1
+
Uradna oseba, ki opravlja upravni nadzor, lahko izjemoma odredi začasni ukrep, da se prepreči neposredna nevarnost za zdravje ljudi ali za zdravstvene razmere. Proti začasnim ukrepom ima zdravstveni zavod oziroma drug izvajalec zdravstvene dejavnosti v osmih dneh pravico pritožbe na ministrstvo, pristojno za zdravje. Pritožba ne zadrži izvršitve ukrepov. Če se pri pregledu ugotovi, da zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec zavoda ali drug izvajalec zdravstvene dejavnosti ni sposoben opravljati nalog, ki so mu zaupane, se o tem obvesti pristojno zbornico in delodajalca.
1
−
Strokovni nadzor se financira iz republiškega proračuna. Če se pri strokovnem nadzoru ugotovijo nepravilnosti, poravna stroške nadzora zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravstveni delavec, pri katerem so bile nepravilnosti ugotovljene.
1
+
Urad, pristojen za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, lahko, če obstajajo razlogi za sum, da so nastale nepravilnosti v zvezi z organizacijo ali strokovnostjo delovnega procesa ali nepravilnosti v zvezi s kakovostjo in varnostjo dela zdravstvenih delavcev, zdravstvenih sodelavcev ali zdravstvenih storitev pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki zahtevajo celovit strokovni in upravni nadzor, odredi sistemski nadzor. Sistemski nadzor pomeni sočasno izvedbo upravnega in strokovnega nadzora s svetovanjem po tem zakonu, lahko pa k sočasni izvedbi nadzora urad, pristojen za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, pozove tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za nadzor po 83. členu tega zakona in inšpekcijske organe iz 83.a člena tega zakona. Na poziv urada, pristojnega za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, posamezne pristojne zbornice oziroma strokovna združenja imenujejo za izvedbo strokovnega nadzora s svetovanjem svoje člane v komisijo za izvedbo sistemskega nadzora, ki jo imenuje urad, pristojen za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. Izvedbo sistemskega nadzora vodi predsednik komisije za izvedbo sistemskega nadzora, ki je predstavnik ministrstva, pristojnega za zdravje, vsak član komisije pa izvaja nadzor v skladu s pooblastili in postopki izvajanja posamezne vrste nadzora. Glede zaključka postopka sistemskega nadzora in glede vodenja evidence o izvedenih sistemskih nadzorih se uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo izvajanje upravnega nadzora. Minister, pristojen za zdravje, v sodelovanju s pristojnimi zbornicami oziroma strokovnimi združenji določi postopek in način izvajanja sistemskega nadzora.
1
−
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije nadzira izpolnjevanje pogodb, ki jih je sklenil za opravljanje zdravstvene dejavnosti. X. ZDRUŽENJA IN ZBORNICE
1
+
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije nadzira izpolnjevanje pogodb, ki jih je sklenil za opravljanje zdravstvene dejavnosti.
1
−
Inšpekcija, pristojna za zdravje, opravlja nadzor nad izvajanjem prvega odstavka 3. člena, prvega odstavka, 1., 2., 4., 5. in 7. točke četrtega odstavka, petega in enajstega odstavka 3.a člena, desetega odstavka 5. člena, tretjega odstavka 15. člena, 24.a, 24.č in 34. člena, drugega odstavka 35. člena, petega odstavka 51. člena, prvega odstavka 51.a člena, 52. člena, drugega odstavka 53.a člena, 53.b člena, prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 53.c člena, 53.č člena, prvega odstavka 54. člena, prvega in drugega odstavka 62. člena, prvega in šestega odstavka 64. člena ter 75.a in 75.b člena tega zakona. Inšpekcija, pristojna za delo, opravlja nadzor nad izvajanjem 52.a, 52.b, 52.c in 53.d člena tega zakona. Informacijski pooblaščenec opravlja nadzor nad izvajanjem tretjega odstavka 3. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in nad izvajanjem 3.č člena tega zakona.
1
+
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona opravljajo inšpekcija, pristojna za zdravje, inšpekcija, pristojna za delo, informacijski pooblaščenec, inšpekcija, pristojna za kulturo in medije, inšpekcija, pristojna za nadzor plač v javnem sektorju, inšpekcija, pristojna za proračun, Tržni inšpektorat Republike Slovenije ter inšpekcija, pristojna za šolstvo in šport. Inšpekcija, pristojna za zdravje, opravlja nadzor nad izvajanjem prvega odstavka 3. člena, prvega odstavka, 1., 2., 4., 5. in 7. točke četrtega odstavka, petega in enajstega odstavka 3.a člena, desetega odstavka 5. člena, tretjega odstavka 15. člena, 24.a, 24.č in 34. člena, drugega odstavka 35. člena, petega odstavka 51. člena, prvega odstavka 51.a člena, 52. člena, drugega odstavka 53.a člena, 53.b člena, prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 53.c člena, 53.č člena, prvega odstavka 54. člena, prvega in drugega odstavka 62. člena, prvega in šestega odstavka 64. člena ter 75.a in 75.b člena tega zakona. Inšpekcija, pristojna za delo, opravlja nadzor nad izvajanjem 52.a, 52.b, 52.c in 53.d člena tega zakona. Informacijski pooblaščenec opravlja nadzor nad izvajanjem tretjega odstavka 3. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in nad izvajanjem 3.č člena tega zakona. Inšpekcija, pristojna za kulturo in medije, opravlja nadzor nad izvajanjem 63. člena tega zakona. Inšpekcija, pristojna za nadzor plač v javnem sektorju, opravlja nadzor nad izvajanjem 53.e člena tega zakona. Inšpekcija, pristojna za proračun, opravlja nadzor nad izvajanjem 91.a člena tega zakona. Tržni inšpektorat Republike Slovenije opravlja nadzor nad izvajanjem drugega odstavka 38. člena tega zakona. Inšpekcija, pristojna za šolstvo in šport, opravlja nadzor nad izvajanjem 33. člena tega zakona. Inšpekcijski organi iz tega člena izvajajo nadzor v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijsko nadzorstvo, in predpisi, ki urejajo delovanje teh inšpekcijskih organov. Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ima inšpekcijski organ poleg pooblastil, določenih v zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, tudi naslednja pooblastila:
2
·
1. prepove opravljanje zdravstvene dejavnosti izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki nima dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti iz prvega odstavka 3. člena tega zakona,
2
·
1. prepove opravljanje zdravstvene dejavnosti izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki nima dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti iz prvega odstavka 3. člena tega zakona,
3
·
2. predlaga ministrstvu, pristojnemu za zdravje, da odvzame dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti iz 3.a člena tega zakona ali izbriše zasebnega zdravstvenega delavca iz registra zasebnih zdravstvenih delavcev,
3
·
2. predlaga ministrstvu, pristojnemu za zdravje, da odvzame dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti iz 3.a člena tega zakona ali izbriše zasebnega zdravstvenega delavca iz registra zasebnih zdravstvenih delavcev,
4
·
3. do izdaje spremenjenega ali novega dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti iz enajstega odstavka 3.a člena tega zakona prepove opravljanje te zdravstvene dejavnosti,
4
·
3. do izdaje spremenjenega ali novega dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti iz enajstega odstavka 3.a člena tega zakona prepove opravljanje te zdravstvene dejavnosti,
5
·
4. prepove uporabo imena v nasprotju s tretjim odstavkom 15. člena tega zakona oziroma odredi uporabo imena v skladu s tretjim odstavkom 15. člena tega zakona,
5
·
4. prepove uporabo imena v nasprotju s tretjim odstavkom 15. člena tega zakona oziroma odredi uporabo imena v skladu s tretjim odstavkom 15. člena tega zakona,
6
·
5. prepove opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu, ki ni vpisan v register iz šestega odstavka 64. člena tega zakona oziroma ki nima veljavne licence, če je licenca pogoj za opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti,
6
·
5. prepove opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu, ki ni vpisan v register iz šestega odstavka 64. člena tega zakona oziroma ki nima veljavne licence, če je licenca pogoj za opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti,
7
·
6. prepove oglaševanje zdravstvene dejavnosti, ki ni v skladu s tem zakonom, in na stroške izvajalca zdravstvene dejavnosti odredi odstranitev prepovedanih sredstev in načinov oglaševanja,
7
·
6. prepove oglaševanje zdravstvene dejavnosti, ki ni v skladu s tem zakonom, in na stroške izvajalca zdravstvene dejavnosti odredi odstranitev prepovedanih sredstev in načinov oglaševanja,
8
·
7. prepove opravljanje dela ponudniku storitev, ki ni vložil prijave za občasno oziroma začasno opravljanje storitev iz 24.a člena tega zakona,
8
·
7. prepove opravljanje dela ponudniku storitev, ki ni vložil prijave za občasno oziroma začasno opravljanje storitev iz 24.a člena tega zakona,
9
·
8. do odprave nepravilnosti prepove opravljanje dela zdravstvenemu delavcu in zdravstvenemu sodelavcu, ki opravlja delo brez pisnega soglasja iz tretjega odstavka 52.c člena tega zakona,
9
·
8. do odprave nepravilnosti prepove opravljanje dela zdravstvenemu delavcu in zdravstvenemu sodelavcu, ki opravlja delo brez pisnega soglasja iz tretjega odstavka 52.c člena tega zakona,
10
·
9. prepove opravljanje dela zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu, ki opravlja zdravstveno dejavnost v nasprotju s 53.b in 53.c členom tega zakona,
10
·
9. prepove opravljanje dela zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu, ki opravlja zdravstveno dejavnost v nasprotju s 53.b in 53.c členom tega zakona,
11
·
10. prepove opravljanje dela zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu, ki nima soglasja iz prvega odstavka 53.b člena tega zakona oziroma zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu, ki ni posredoval podatkov za vpis v evidenco oziroma ni posredoval resničnih podatkov iz 53.č člena tega zakona,
11
·
10. prepove opravljanje dela zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu, ki nima soglasja iz prvega odstavka 53.b člena tega zakona oziroma zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu, ki ni posredoval podatkov za vpis v evidenco oziroma ni posredoval resničnih podatkov iz 53.č člena tega zakona,
12
·
11. prepove izvajalcu zdravstvene dejavnosti omogočanje opravljanja dela zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu, ki ne izpolnjuje pogojev iz 53.b člena tega zakona,
12
·
11. prepove izvajalcu zdravstvene dejavnosti omogočanje opravljanja dela zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu, ki ne izpolnjuje pogojev iz 53.b člena tega zakona,
13
·
12. prepove opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti zdravstvenemu delavcu, ki nima ustrezne strokovne izobrazbe, ni ustrezno usposobljen za samostojno opravljanje dela v svojem poklicu in ne izpolnjuje drugih pogojev (kvalifikacija) iz prvega odstavka 62. člena tega zakona,
13
·
12. prepove opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti zdravstvenemu delavcu, ki nima ustrezne strokovne izobrazbe, ni ustrezno usposobljen za samostojno opravljanje dela v svojem poklicu in ne izpolnjuje drugih pogojev (kvalifikacija) iz prvega odstavka 62. člena tega zakona,
14
·
13. prepove opravljanje dela zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu, ki pri svojem delu v neposrednem stiku s pacientom ne uporablja slovenskega jezika v skladu s 63. členom tega zakona,
14
·
13. prepove opravljanje dela zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu, ki pri svojem delu v neposrednem stiku s pacientom ne uporablja slovenskega jezika v skladu s 63. členom tega zakona,
15
·
14. predlaga ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ali pristojni zbornici ali strokovnemu združenju, da odvzame licenco zdravstvenemu delavcu ali da zdravstvenega delavca izbriše iz registra iz šestega odstavka 64. člena tega zakona. X. ZDRUŽENJA IN ZBORNICE
15
·
14. predlaga ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ali pristojni zbornici ali strokovnemu združenju, da odvzame licenco zdravstvenemu delavcu ali da zdravstvenega delavca izbriše iz registra iz šestega odstavka 64. člena tega zakona. X. ZDRUŽENJA IN ZBORNICE
1
−
Zdravniki in zobozdravniki, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in delajo neposredno z bolniki, se obvezno združujejo v Zdravniško zbornico Slovenije, ki ima naslednje naloge:
−
2
−
1. sprejme kodeks medicinske deontologije, preverja ravnanje zdravnikov in ukrepa v zvezi s kršenjem kodeksa;
−
3
−
2. daje, podaljšuje in odvzema dovoljenja za samostojno opravljanje dela zdravnikov oziroma zobozdravnikov;
−
4
−
3. načrtuje, spremlja in nadzoruje sekundariat, specializacijo in druge oblike podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja svojih članov s preverjanjem usposobljenosti;
−
5
−
4. izvaja strokovni nadzor s svetovanjem;
−
6
−
5. sodeluje pri pripravi zakonov, planskih dokumentov, kadrovskih načrtov in drugih predpisov s področja zdravstva;
−
7
−
6. sodeluje pri oblikovanju dodiplomskega izobraževalnega programa za zdravnike in zobozdravnike;
−
8
−
7. soodloča pri določanju izhodišč za sklepanje pogodb z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
−
9
−
8. zastopa interese zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov pri sklepanju pogodb z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
−
10
−
9. sodeluje pri sklepanju kolektivnih pogodb in sklepa kolektivne pogodbe v imenu zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov kot delodajalcev;
−
11
−
10. opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom. Naloge iz 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka opravlja zdravniška zbornica kot javna pooblastila. Za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka zbornica vodi register zdravnikov in zobozdravnikov. Zbornica sprejme statut, h kateremu da soglasje Vlada Republike Slovenije v delu, ki se nanaša na javna pooblastila. Zbornica je pravna oseba.
−
1
−
Glede na interes zdravstvenih delavcev in zdravstvenih zavodov se lahko ustanovijo tudi druge zbornice. Zbornice so pravne osebe. XI. KAZENSKE DOLOČBE
1
+
Glede na interes zdravstvenih delavcev iz posamezne poklicne skupine se lahko ustanovijo poklicne zbornice ali strokovna združenja. Zbornica oziroma strokovno združenje iz prejšnjega odstavka je pravna oseba zasebnega prava, ki se ustanovi in deluje po Zakonu o društvih, če ta zakon ne določa drugače.
+
1
+
V zbornico ali strokovno združenje iz 87. člena tega zakona se lahko, glede na interes, vključujejo tudi pravne osebe. Ime zbornice oziroma strokovnega združenja mora vsebovati tudi besedo »zbornica« ali »strokovno združenje«.
+
1
+
Zbornica ali strokovno združenje, ki mu minister, pristojen za zdravje, podeli pooblastilo, opravlja kot javno pooblastilo naslednje naloge:
+
2
+
- vodi register izvajalcev posamezne zdravstvene dejavnosti;
+
3
+
- izdaja potrdila o vpisu in izbrisu iz registra za zasebne izvajalce;
+
4
+
- izvaja strokovni nadzor s svetovanjem;
+
5
+
- izdaja, podaljšuje in odvzema licence izvajalcem posamezne zdravstvene dejavnosti;
+
6
+
- načrtuje specializacije in specialistične izpite;
+
7
+
- v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, izda pravilnike, s katerimi podrobneje uredi področje, na katerem izvaja naloge javnega pooblastila;
+
8
+
- v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, določa priporočene tarife za izvajalce;
+
9
+
- izdaja potrdila o preizkusu znanja slovenskega strokovnega jezika za zdravstvene delavce oziroma zdravstvene sodelavce. Pri izvajanju nalog iz tega člena zbornica ali strokovno združenje upošteva zakon, ki ureja splošni upravni postopek in zakon, ki ureja upravni spor. Zoper odločitev zbornice oziroma strokovnega združenja je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za zdravje. Izvajanje nalog, ki jih zbornica oziroma strokovno združenje opravlja kot javno pooblastilo, nadzira ministrstvo, pristojno za zdravje.
+
1
+
Zbornica ali strokovno združenje ministru, pristojnemu za zdravje, lahko poda pobudo z obrazloženim interesom za izvajanje javnih pooblastil. Minister, pristojen za zdravje, ob upoštevanju javnega interesa ter načela racionalne rabe javnega premoženja odloči o pobudi v roku enega meseca od njenega prejema. Začetek postopka podelitve javnega pooblastila se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Izbira se opravi na javnem natečaju ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja javna naročila, o javnem razpisu.
+
1
+
Zbornica ali strokovno združenje, kateremu se podeli javno pooblastilo, mora ob prijavi v postopek podelitve javnega pooblastila izpolnjevati najmanj naslednja merila:
+
2
+
- imeti mora včlanjenih najmanj 60% vseh zdravstvenih delavcev, ki izvajajo naloge s področja delovanja zbornice ali strokovnega združenja;
+
3
+
- delovati mora na področju zagotavljanja strokovnosti in kakovosti v posameznem poklicu oziroma na področju, ki ga pokriva;
+
4
+
- delovati mora na področju celotne države;
+
5
+
- imeti mora usposobljene kadre za izvajanje javnih pooblastil;
+
6
+
- imeti mora vzpostavljeno vso infrastrukturo za učinkovito izvajanje javnih pooblastil;
+
7
+
- podati mora izračun stroškov izvajanja javnih pooblastil. Minister, pristojen za zdravje, glede na izpolnjevanje meril izda odločbo v upravnem postopku, s katero posamezni zbornici oziroma strokovnemu združenju podeli pooblastilo za opravljanje vseh ali posameznih nalog iz 87.c člena. Odločba o dodelitvi javnih pooblastil se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
+
1
+
Minister, pristojen za zdravje, lahko podeljeno javno pooblastilo omeji ali odvzame, če ugotovi, da izvajalec ne izpolnjuje dodeljenih javnih pooblastil, in jih začne izvajati v okviru ministrstva, pristojnega za zdravje, ali jih dodeli drugi organizaciji v skladu s postopkom iz tega zakona. Odločba o odvzemu javnega pooblastila se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. XI. KAZENSKE DOLOČBE
1
·
Z globo od 3.000 do 50.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
1
·
Z globo od 3.000 do 50.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
2
·
1. opravlja zdravstvene storitve oziroma zdravstveno dejavnost brez dovoljenja iz prvega odstavka 3. člena tega zakona,
2
·
1. opravlja zdravstvene storitve oziroma zdravstveno dejavnost brez dovoljenja iz prvega odstavka 3. člena tega zakona,
3
·
2. uporabi presežek prihodkov nad odhodki v nasprotju z drugim odstavkom 3. člena tega zakona,
3
·
2. uporabi presežek prihodkov nad odhodki v nasprotju z drugim odstavkom 3. člena tega zakona,
4
·
3. nima zaposlenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti iz 1. točke četrtega odstavka 3.a člena tega zakona oziroma pri kateri zdravstvene storitve opravljajo osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev iz tega zakona ali zakona, ki ureja zdravniško službo (2. točka četrtega odstavka 3.a člena tega zakona),
4
·
3. nima zaposlenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti iz 1. točke četrtega odstavka 3.a člena tega zakona oziroma pri kateri zdravstvene storitve opravljajo osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev iz tega zakona ali zakona, ki ureja zdravniško službo (2. točka četrtega odstavka 3.a člena tega zakona),
5
·
4. ni vključena v enotni zdravstveno-informacijski sistem v skladu s 4. točko četrtega odstavka 3.a člena tega zakona,
5
·
4. ni vključena v enotni zdravstveno-informacijski sistem v skladu s 4. točko četrtega odstavka 3.a člena tega zakona,
6
·
5. se kljub pisni izjavi ne odzove na poziv ministrstva, pristojnega za zdravje, v skladu s 7. točko četrtega odstavka 3.a člena tega zakona,
6
·
5. se kljub pisni izjavi ne odzove na poziv ministrstva, pristojnega za zdravje, v skladu s 7. točko četrtega odstavka 3.a člena tega zakona,
7
·
6. ima odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, ki ne izpolnjuje pogojev iz petega odstavka 3.a člena tega zakona,
7
·
6. ima odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, ki ne izpolnjuje pogojev iz petega odstavka 3.a člena tega zakona,
8
·
7. ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ne sporoči sprememb v skladu z enajstim odstavkom 3.a člena tega zakona,
8
·
7. ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ne sporoči sprememb v skladu z enajstim odstavkom 3.a člena tega zakona,
9
·
8. ne obvesti o nameravanem prenehanju opravljanja zdravstvene dejavnosti ali ne zagotovi predaje oziroma prevzema zdravstvene dokumentacije v skladu s 3.č členom tega zakona,
9
·
8. ne obvesti o nameravanem prenehanju opravljanja zdravstvene dejavnosti ali ne zagotovi predaje oziroma prevzema zdravstvene dokumentacije v skladu s 3.č členom tega zakona,
10
·
9. ne vodi evidence o sklenjenih pogodbah v skladu z desetim odstavkom 5. člena tega zakona,
10
·
9. ne vodi evidence o sklenjenih pogodbah v skladu z desetim odstavkom 5. člena tega zakona,
11
·
10. uporablja ime v nasprotju s tretjim odstavkom 15. člena tega zakona oziroma ne uporablja imena v skladu s tretjim odstavkom 15. člena tega zakona,
11
·
10. uporablja ime v nasprotju s tretjim odstavkom 15. člena tega zakona oziroma ne uporablja imena v skladu s tretjim odstavkom 15. člena tega zakona,
12
·
11. ne vodi ločene evidence prihodkov in odhodkov iz javnih sredstev in zasebne zdravstvene dejavnosti iz 10. točke prvega odstavka 44.f člena tega zakona,
12
·
11. ne vodi ločene evidence prihodkov in odhodkov iz javnih sredstev in zasebne zdravstvene dejavnosti iz 10. točke prvega odstavka 44.f člena tega zakona,
13
·
12. za opravljanje občasnih oziroma začasnih zdravstvenih storitev sklene pogodbo s ponudnikom storitev, ki ni vložil oziroma podaljšal pisne prijave za občasno ali začasno opravljanje storitev iz 24.a člena tega zakona,
13
·
12. za opravljanje občasnih oziroma začasnih zdravstvenih storitev sklene pogodbo s ponudnikom storitev, ki ni vložil oziroma podaljšal pisne prijave za občasno ali začasno opravljanje storitev iz 24.a člena tega zakona,
14
·
13. ji je bil podeljen naziv učni zavod, pa ne omogoči praktičnega pouka učencev in študentov v skladu s 33. členom tega zakona,
14
·
13. ji je bil podeljen naziv učni zavod, pa ne omogoči praktičnega pouka učencev in študentov v skladu s 33. členom tega zakona,
15
·
14. ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz prvega odstavka 34. člena tega zakona za izvajanje pripravništev ali specializacij, ki jih izvaja,
15
·
14. ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz prvega odstavka 34. člena tega zakona za izvajanje pripravništev ali specializacij, ki jih izvaja,
16
·
15. ne sprejme na usposabljanje pripravnika ali specializanta v skladu z drugim odstavkom 34. člena tega zakona,
16
·
15. ne sprejme na usposabljanje pripravnika ali specializanta v skladu z drugim odstavkom 34. člena tega zakona,
17
·
16. izda račun za opravljeno zdravstveno storitev ter uporabljena zdravila, medicinske pripomočke in živila za posebne zdravstvene namene v nasprotju s prvim odstavkom 38. člena tega zakona,
17
·
16. izda račun za opravljeno zdravstveno storitev ter uporabljena zdravila, medicinske pripomočke in živila za posebne zdravstvene namene v nasprotju s prvim odstavkom 38. člena tega zakona,
18
·
17. oglašuje, ponuja ali zaračuna zdravstveno storitev v nasprotju z drugim odstavkom 38. člena tega zakona,
18
·
17. oglašuje, ponuja ali zaračuna zdravstveno storitev v nasprotju z drugim odstavkom 38. člena tega zakona,
19
·
18. opravlja zdravstvene storitve oziroma zdravstveno dejavnost v nasprotju s petim in šestim odstavkom 38. člena tega zakona,
19
·
18. opravlja zdravstvene storitve oziroma zdravstveno dejavnost v nasprotju s petim in šestim odstavkom 38. člena tega zakona,
20
·
19. pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa ne upošteva polnega delovnega časa kot povprečne delovne obveznosti v obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev, v skladu s prvim odstavkom 52.a člena tega zakona,
20
·
19. pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa ne upošteva polnega delovnega časa kot povprečne delovne obveznosti v obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev, v skladu s prvim odstavkom 52.a člena tega zakona,
21
·
20. odredi delo prek polnega delovnega časa v nasprotju z 52.b členom tega zakona,
21
·
20. odredi delo prek polnega delovnega časa v nasprotju z 52.b členom tega zakona,
22
·
21. ne vodi posebne evidence o izvajanju dela prek polnega delovnega časa iz četrtega odstavka 52.b člena tega zakona,
22
·
21. ne vodi posebne evidence o izvajanju dela prek polnega delovnega časa iz četrtega odstavka 52.b člena tega zakona,
23
·
22. ne zagotovi minimalnega dnevnega in tedenskega počitka oziroma ne zagotovi enakovrednega nadomestnega počitka v skladu s prvim in drugim odstavkom 52.c člena tega zakona,
23
·
22. ne zagotovi minimalnega dnevnega in tedenskega počitka oziroma ne zagotovi enakovrednega nadomestnega počitka v skladu s prvim in drugim odstavkom 52.c člena tega zakona,
24
·
23. organizira delo, ki nepretrgoma traja več kot 16 ur, brez pridobitve pisnega soglasja zdravstvenega delavca in zdravstvenega sodelavca v skladu s tretjim odstavkom 52.c člena tega zakona,
24
·
23. organizira delo, ki nepretrgoma traja več kot 16 ur, brez pridobitve pisnega soglasja zdravstvenega delavca in zdravstvenega sodelavca v skladu s tretjim odstavkom 52.c člena tega zakona,
25
·
24. omogoči opravljanje zdravstvenih storitev v nasprotju z drugim odstavkom 53.a člena tega zakona,
25
·
24. omogoči opravljanje zdravstvenih storitev v nasprotju z drugim odstavkom 53.a člena tega zakona,
26
·
25. izda soglasje v nasprotju s 53.b členom tega zakona,
26
·
25. izda soglasje v nasprotju s 53.b členom tega zakona,
27
·
26. omogoči opravljanje dela zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu na podlagi soglasja v nasprotju s 53.b členom tega zakona,
27
·
26. omogoči opravljanje dela zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu na podlagi soglasja v nasprotju s 53.b členom tega zakona,
28
·
27. sklene podjemno pogodbo v nasprotju s 53.c členom tega zakona,
28
·
27. sklene podjemno pogodbo v nasprotju s 53.c členom tega zakona,
29
·
28. ne poroča v zbirko NIJZ 16 o izdanih soglasjih iz 53.b člena tega zakona in sklenjenih podjemnih pogodbah iz 53.c člena tega zakona v skladu s 53.č členom tega zakona,
29
·
28. ne poroča v zbirko NIJZ 16 o izdanih soglasjih iz 53.b člena tega zakona in sklenjenih podjemnih pogodbah iz 53.c člena tega zakona v skladu s 53.č členom tega zakona,
30
·
29. ne posreduje podatkov oziroma posreduje neresnične podatke o obsegu opravljenega dela (število ur po dnevih) na podlagi izdanega soglasja iz 53.b člena tega zakona (tretji odstavek 53.č člena tega zakona),
30
·
29. ne posreduje podatkov oziroma posreduje neresnične podatke o obsegu opravljenega dela (število ur po dnevih) na podlagi izdanega soglasja iz 53.b člena tega zakona (tretji odstavek 53.č člena tega zakona),
31
·
30. ne vnaša podatkov iz 53.č člena tega zakona v zbirko NIJZ 16 v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 53.č člena tega zakona,
31
·
30. ne vnaša podatkov iz 53.č člena tega zakona v zbirko NIJZ 16 v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 53.č člena tega zakona,
32
·
31. omogoči delo zdravstvenemu delavcu v nasprotju s 53.d členom tega zakona,
32
·
31. omogoči delo zdravstvenemu delavcu v nasprotju s 53.d členom tega zakona,
33
·
32. ne vodi zdravstvene dokumentacije in drugih evidenc v skladu s posebnim zakonom oziroma se ne vključi v enoten in usklajen informacijski sistem, kot to določa prvi odstavek 54. člena tega zakona,
33
·
32. ne vodi zdravstvene dokumentacije in drugih evidenc v skladu s posebnim zakonom oziroma se ne vključi v enoten in usklajen informacijski sistem, kot to določa prvi odstavek 54. člena tega zakona,
34
·
33. zaposli zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca, ki nima ustreznega znanja slovenskega jezika iz 63. člena tega zakona ali v svojih aktih ne opredeli ustrezne stopnje znanja slovenskega jezika v skladu z drugim odstavkom 63. člena tega zakona,
34
·
33. zaposli zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca, ki nima ustreznega znanja slovenskega jezika iz 63. člena tega zakona ali v svojih aktih ne opredeli ustrezne stopnje znanja slovenskega jezika v skladu z drugim odstavkom 63. člena tega zakona,
35
·
34. zaposli ali ima na drugi zakoniti podlagi zagotovljenega zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca, ki ne izpolnjuje pogojev iz 62. ali 64. člena tega zakona za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti,
35
·
34. zaposli ali ima na drugi zakoniti podlagi zagotovljenega zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca, ki ne izpolnjuje pogojev iz 62. ali 64. člena tega zakona za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti,
36
·
35. oglašuje zdravstveno dejavnost v nasprotju s 75.a členom tega zakona,
36
·
35. oglašuje zdravstveno dejavnost v nasprotju s 75.a členom tega zakona,
37
·
36. označi objekt, v katerem se opravlja zdravstvena dejavnost, oziroma napis na objektu v nasprotju s 75.b členom tega zakona,
37
·
36. označi objekt, v katerem se opravlja zdravstvena dejavnost, oziroma napis na objektu v nasprotju s 75.b členom tega zakona,
38
·
37. na območjih lokalnih skupnosti, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, nima na objektu, v katerem se opravlja zdravstvena dejavnost, napisa tudi v jeziku narodne skupnosti, kot to določa tretji odstavek 75.b člena tega zakona,
38
·
37. na območjih lokalnih skupnosti, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, nima na objektu, v katerem se opravlja zdravstvena dejavnost, napisa tudi v jeziku narodne skupnosti, kot to določa tretji odstavek 75.b člena tega zakona,
39
·
38. onemogoča ali ovira nadzor (drugi odstavek 76. člena),
39
·
38. onemogoča ali ovira nadzor (drugi odstavek 76. člena),
40
−
39. pravočasno ne izvede ukrepov iz 79., 80. oziroma 82. člena tega zakona.
−
41
−
1. opravlja zdravstvene storitve oziroma zdravstveno dejavnost brez dovoljenja iz prvega odstavka 3. člena tega zakona,
−
42
−
2. uporabi presežek prihodkov nad odhodki v nasprotju z drugim odstavkom 3. člena tega zakona,
−
43
−
3. nima zaposlenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti iz 1. točke četrtega odstavka 3.a člena tega zakona oziroma pri kateri zdravstvene storitve opravljajo osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev iz tega zakona ali zakona, ki ureja zdravniško službo (2. točka četrtega odstavka 3.a člena tega zakona),
−
44
−
4. ni vključena v enotni zdravstveno-informacijski sistem v skladu s 4. točko četrtega odstavka 3.a člena tega zakona,
−
45
−
5. se kljub pisni izjavi ne odzove na poziv ministrstva, pristojnega za zdravje, v skladu s 7. točko četrtega odstavka 3.a člena tega zakona,
−
46
−
6. ima odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, ki ne izpolnjuje pogojev iz petega odstavka 3.a člena tega zakona,
−
47
−
7. ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ne sporoči sprememb v skladu z enajstim odstavkom 3.a člena tega zakona,
−
48
−
8. ne obvesti o nameravanem prenehanju opravljanja zdravstvene dejavnosti ali ne zagotovi predaje oziroma prevzema zdravstvene dokumentacije v skladu s 3.č členom tega zakona,
−
49
−
9. ne vodi evidence o sklenjenih pogodbah v skladu z desetim odstavkom 5. člena tega zakona,
−
50
−
10. uporablja ime v nasprotju s tretjim odstavkom 15. člena tega zakona oziroma ne uporablja imena v skladu s tretjim odstavkom 15. člena tega zakona,
−
51
−
11. ne vodi ločene evidence prihodkov in odhodkov iz javnih sredstev in zasebne zdravstvene dejavnosti iz 10. točke prvega odstavka 44.f člena tega zakona,
−
52
−
12. za opravljanje občasnih oziroma začasnih zdravstvenih storitev sklene pogodbo s ponudnikom storitev, ki ni vložil oziroma podaljšal pisne prijave za občasno ali začasno opravljanje storitev iz 24.a člena tega zakona,
−
53
−
13. ji je bil podeljen naziv učni zavod, pa ne omogoči praktičnega pouka učencev in študentov v skladu s 33. členom tega zakona,
−
54
−
14. ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz prvega odstavka 34. člena tega zakona za izvajanje pripravništev ali specializacij, ki jih izvaja,
−
55
−
15. ne sprejme na usposabljanje pripravnika ali specializanta v skladu z drugim odstavkom 34. člena tega zakona,
−
56
−
16. izda račun za opravljeno zdravstveno storitev ter uporabljena zdravila, medicinske pripomočke in živila za posebne zdravstvene namene v nasprotju s prvim odstavkom 38. člena tega zakona,
−
57
−
17. oglašuje, ponuja ali zaračuna zdravstveno storitev v nasprotju z drugim odstavkom 38. člena tega zakona,
−
58
−
18. opravlja zdravstvene storitve oziroma zdravstveno dejavnost v nasprotju s petim in šestim odstavkom 38. člena tega zakona,
−
59
−
19. pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa ne upošteva polnega delovnega časa kot povprečne delovne obveznosti v obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev, v skladu s prvim odstavkom 52.a člena tega zakona,
−
60
−
20. odredi delo prek polnega delovnega časa v nasprotju z 52.b členom tega zakona,
−
61
−
21. ne vodi posebne evidence o izvajanju dela prek polnega delovnega časa iz četrtega odstavka 52.b člena tega zakona,
−
62
−
22. ne zagotovi minimalnega dnevnega in tedenskega počitka oziroma ne zagotovi enakovrednega nadomestnega počitka v skladu s prvim in drugim odstavkom 52.c člena tega zakona,
−
63
−
23. organizira delo, ki nepretrgoma traja več kot 16 ur, brez pridobitve pisnega soglasja zdravstvenega delavca in zdravstvenega sodelavca v skladu s tretjim odstavkom 52.c člena tega zakona,
−
64
−
24. omogoči opravljanje zdravstvenih storitev v nasprotju z drugim odstavkom 53.a člena tega zakona,
−
65
−
25. izda soglasje v nasprotju s 53.b členom tega zakona,
−
66
−
26. omogoči opravljanje dela zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu na podlagi soglasja v nasprotju s 53.b členom tega zakona,
−
67
−
27. sklene podjemno pogodbo v nasprotju s 53.c členom tega zakona,
−
68
−
28. ne poroča v zbirko NIJZ 16 o izdanih soglasjih iz 53.b člena tega zakona in sklenjenih podjemnih pogodbah iz 53.c člena tega zakona v skladu s 53.č členom tega zakona,
−
69
−
29. ne posreduje podatkov oziroma posreduje neresnične podatke o obsegu opravljenega dela (število ur po dnevih) na podlagi izdanega soglasja iz 53.b člena tega zakona (tretji odstavek 53.č člena tega zakona),
−
70
−
30. ne vnaša podatkov iz 53.č člena tega zakona v zbirko NIJZ 16 v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 53.č člena tega zakona,
−
71
−
31. omogoči delo zdravstvenemu delavcu v nasprotju s 53.d členom tega zakona,
−
72
−
32. ne vodi zdravstvene dokumentacije in drugih evidenc v skladu s posebnim zakonom oziroma se ne vključi v enoten in usklajen informacijski sistem, kot to določa prvi odstavek 54. člena tega zakona,
−
73
−
33. zaposli zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca, ki nima ustreznega znanja slovenskega jezika iz 63. člena tega zakona ali v svojih aktih ne opredeli ustrezne stopnje znanja slovenskega jezika v skladu z drugim odstavkom 63. člena tega zakona,
−
74
−
34. zaposli ali ima na drugi zakoniti podlagi zagotovljenega zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca, ki ne izpolnjuje pogojev iz 62. ali 64. člena tega zakona za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti,
−
75
−
35. oglašuje zdravstveno dejavnost v nasprotju s 75.a členom tega zakona,
−
76
−
36. označi objekt, v katerem se opravlja zdravstvena dejavnost, oziroma napis na objektu v nasprotju s 75.b členom tega zakona,
−
77
−
37. na območjih lokalnih skupnosti, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, nima na objektu, v katerem se opravlja zdravstvena dejavnost, napisa tudi v jeziku narodne skupnosti, kot to določa tretji odstavek 75.b člena tega zakona,
−
78
−
38. onemogoča ali ovira nadzor (drugi odstavek 76. člena),
−
79
·
39. pravočasno ne izvede ukrepov iz 79., 80. oziroma 82. člena tega zakona. Z globo od 1.000 do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali zasebni zdravstveni delavec. Z globo od 300 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in zasebnega zdravstvenega delavca. Prekrškovni organ za vodenje postopka o prekršku iz 38. in 39. točke prvega odstavka tega člena je inšpekcija, pristojna za zdravje.
40
·
39. pravočasno ne izvede ukrepov iz 79., 80. oziroma 82. člena tega zakona. Z globo od 1.000 do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali zasebni zdravstveni delavec. Z globo od 300 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in zasebnega zdravstvenega delavca. Prekrškovni organ za vodenje postopka o prekršku iz 38. in 39. točke prvega odstavka tega člena je inšpekcija, pristojna za zdravje.
1
·
Z globo od 300 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravstveni delavec ali zdravstveni sodelavec, ki:
1
·
Z globo od 300 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravstveni delavec ali zdravstveni sodelavec, ki:
2
·
1. opravlja zdravstvene storitve oziroma zdravstveno dejavnost brez dovoljenja iz prvega odstavka 3. člena tega zakona,
2
·
1. opravlja zdravstvene storitve oziroma zdravstveno dejavnost brez dovoljenja iz prvega odstavka 3. člena tega zakona,
3
·
2. kljub premestitvi ali preselitvi pacienta ali če pacient izbere drugega zdravnika, ki nadaljuje zdravljenje, temu ne posreduje dokumentacije iz petega odstavka 51. člena tega zakona,
3
·
2. kljub premestitvi ali preselitvi pacienta ali če pacient izbere drugega zdravnika, ki nadaljuje zdravljenje, temu ne posreduje dokumentacije iz petega odstavka 51. člena tega zakona,
4
·
3. se ne vključi v program neprekinjenega zdravstvenega varstva v skladu s prvim odstavkom 51.a člena tega zakona,
4
·
3. se ne vključi v program neprekinjenega zdravstvenega varstva v skladu s prvim odstavkom 51.a člena tega zakona,
5
·
4. zapusti delovno mesto preden dobi nadomestitev, če to pomeni nevarnost za zdravje pacientov (prvi odstavek 52. člena),
5
·
4. zapusti delovno mesto preden dobi nadomestitev, če to pomeni nevarnost za zdravje pacientov (prvi odstavek 52. člena),
6
·
5. v času stavke ne zagotavlja storitev v skladu z drugim odstavkom 52. člena tega zakona,
6
·
5. v času stavke ne zagotavlja storitev v skladu z drugim odstavkom 52. člena tega zakona,
7
·
6. opravlja zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti v nasprotju s 53.b členom tega zakona,
7
·
6. opravlja zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti v nasprotju s 53.b členom tega zakona,
8
·
7. opravlja zdravstvene storitve na podlagi soglasja iz 53.b člena tega zakona v času dnevnega oziroma tedenskega počitka iz 52.c člena tega zakona,
8
·
7. opravlja zdravstvene storitve na podlagi soglasja iz 53.b člena tega zakona v času dnevnega oziroma tedenskega počitka iz 52.c člena tega zakona,
9
·
8. opravlja zdravstvene storitve na podlagi podjemne pogodbe v nasprotju z drugim odstavkom 53.c člena tega zakona,
9
·
8. opravlja zdravstvene storitve na podlagi podjemne pogodbe v nasprotju z drugim odstavkom 53.c člena tega zakona,
10
·
9. ne sporoči podatkov o dejanskem obsegu ur opravljanja zdravstvenih storitev svojemu delodajalcu oziroma mu posreduje neresnične podatke (drugi odstavek 53.č člena tega zakona),
10
·
9. ne sporoči podatkov o dejanskem obsegu ur opravljanja zdravstvenih storitev svojemu delodajalcu oziroma mu posreduje neresnične podatke (drugi odstavek 53.č člena tega zakona),
11
·
10. opravlja delo v zdravstveni dejavnosti, pa ni usposobljen v skladu s prvim odstavkom 62. člena tega zakona,
11
·
10. opravlja delo v zdravstveni dejavnosti, pa ni usposobljen v skladu s prvim odstavkom 62. člena tega zakona,
12
−
11. opravlja delo v zdravstveni dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za samostojno opravljanje dela iz 64. člena tega zakona.
−
13
−
1. opravlja zdravstvene storitve oziroma zdravstveno dejavnost brez dovoljenja iz prvega odstavka 3. člena tega zakona,
−
14
−
2. kljub premestitvi ali preselitvi pacienta ali če pacient izbere drugega zdravnika, ki nadaljuje zdravljenje, temu ne posreduje dokumentacije iz petega odstavka 51. člena tega zakona,
−
15
−
3. se ne vključi v program neprekinjenega zdravstvenega varstva v skladu s prvim odstavkom 51.a člena tega zakona,
−
16
−
4. zapusti delovno mesto preden dobi nadomestitev, če to pomeni nevarnost za zdravje pacientov (prvi odstavek 52. člena),
−
17
−
5. v času stavke ne zagotavlja storitev v skladu z drugim odstavkom 52. člena tega zakona,
−
18
−
6. opravlja zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti v nasprotju s 53.b členom tega zakona,
−
19
−
7. opravlja zdravstvene storitve na podlagi soglasja iz 53.b člena tega zakona v času dnevnega oziroma tedenskega počitka iz 52.c člena tega zakona,
−
20
−
8. opravlja zdravstvene storitve na podlagi podjemne pogodbe v nasprotju z drugim odstavkom 53.c člena tega zakona,
−
21
−
9. ne sporoči podatkov o dejanskem obsegu ur opravljanja zdravstvenih storitev svojemu delodajalcu oziroma mu posreduje neresnične podatke (drugi odstavek 53.č člena tega zakona),
−
22
−
10. opravlja delo v zdravstveni dejavnosti, pa ni usposobljen v skladu s prvim odstavkom 62. člena tega zakona,
−
23
·
11. opravlja delo v zdravstveni dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za samostojno opravljanje dela iz 64. člena tega zakona. Z globo od 300 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek ponudnik storitev, ki:
12
·
11. opravlja delo v zdravstveni dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za samostojno opravljanje dela iz 64. člena tega zakona. Z globo od 300 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek ponudnik storitev, ki:
24
·
- opravlja zdravstvene storitve in ni vložil prijave oziroma podaljšal prijave za občasno ali začasno opravljanje storitev iz 24.a člena tega zakona,
13
·
- opravlja zdravstvene storitve in ni vložil prijave oziroma podaljšal prijave za občasno ali začasno opravljanje storitev iz 24.a člena tega zakona,
25
·
- prejemniku storitev ne sporoči podatkov iz 24.č člena tega zakona.
14
·
- prejemniku storitev ne sporoči podatkov iz 24.č člena tega zakona.
+
1
+
Za prekrške iz tega zakona se lahko v hitrem postopku izreče globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
1
−
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek zasebni zdravstveni delavec oziroma sodelavec, ki:
−
2
−
1. opravlja zasebno zdravstveno dejavnost, pa ne izpolnjuje pogojev iz 35. člena tega zakona;
−
3
−
2. opravlja zasebno zdravstveno dejavnost na nedovoljenem področju (38. člen);
−
4
−
3. opravlja zdravstveno dejavnost v nasprotju z vpisom v register (40. člen).
−
1
−
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec dopolnilne tradicionalne in alternativne, oblike diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, ki svojo dejavnost opravlja brez predpisanega dovoljenja ali v nasprotju s predpisanimi pogoji (59. člen). XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
+
XI.a POSEBNE DOLOČBE
+
1
+
Ne glede na zakon, ki ureja posebni davek na določene prejemke, se posebni davek na določene prejemke od izplačil na podlagi podjemnih pogodb iz šestega odstavka 53.c člena tega zakona ne plačuje. Sredstva, namenjena posebnemu davku na prejemke iz tega odstavka, se v celoti nameni za sklepanje teh podjemnih pogodb, in sicer za izplačilo na podlagi te podjemne pogodbe. Javni zavod Finančni upravi Republike Slovenije sporoči podatke o zneskih izplačil iz prejšnjega odstavka za posamezni mesec za posameznega zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca, in sicer najpozneje do konca tekočega meseca za pretekli mesec. Javni zavod v primeru sklenitve podjemne pogodbe iz šestega odstavka 53.c člena tega zakona za tega zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca vodi evidenco, iz katere so razvidne opravljene zdravstvene storitve ki jih ta opravi za javni zavod v in izven rednega delovnega časa, vključno z datumom in časovnim obdobjem zdravstvenih storitev. Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2028. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
−
Obstoječi zdravstveni zavodi in naravna zdravilišča morajo uskladiti svojo organiziranost in delovanje s tem zakonom v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Ministrstvo, pristojno za zdravstvo, v enem letu po uveljavitvi tega zakona opravi verifikacijo vseh obstoječih zdravstvenih zavodov in naravnih zdravilišč ter preveri izpolnjevanje pogojev za naziv klinika in inštitut.
1
+
Obstoječi zdravstveni zavodi in naravna zdravilišča morajo uskladiti svojo organiziranost in delovanje s tem zakonom v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Ministrstvo, pristojno za zdravstvo, v enem letu po uveljavitvi tega zakona opravi verifikacijo vseh obstoječih zdravstvenih zavodov in naravnih zdravilišč ter preveri izpolnjevanje pogojev za naziv klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek.
1
−
Ustanovitelji javnih zavodov, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, so dolžni v šestin mesecih od sprejema plana zdravstvenega varstva odločiti, kateri javni zavodi nadaljujejo z delom kot javni zdravstveni zavodi. Zdravstveni zavodi, drugi zavodi in organizacije, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in so pridobili pravico javnosti po zakonu o zavodih, ter druge pravne osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost kot javno službo, si morajo v roku iz prejšnjega odstavka pridobiti koncesijo za opravljanje javne službe, sicer jim po tem roku preneha pravica za opravljanje javne službe.
1
+
Ustanovitelji javnih zavodov, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, so dolžni v šestih mesecih od sprejema plana zdravstvenega varstva odločiti, kateri javni zavodi nadaljujejo z delom kot javni zdravstveni zavodi. Zdravstveni zavodi, drugi zavodi in organizacije, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in so pridobili pravico javnosti po zakonu o zavodih, ter druge pravne osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost kot javno službo, si morajo v roku iz prejšnjega odstavka pridobiti koncesijo za opravljanje javne službe, sicer jim po tem roku preneha pravica za opravljanje javne službe.
1
−
Obveznost sekundariata nastopi za zdravnike, ki bodo opravili pripravništvo in strokovni izpit po preteku 12 mesecev po uveljavitvi tega zakona. Zdravniki, ki so opravili strokovni izpit in začeli samostojno delati pred uveljavitvijo določbe iz prejšnjega odstavka, niso dolžni opraviti sekundariata. Obveznost iz prvega odstavka 71. člena nastopi za vse zdravnike in zobozdravnike najkasneje 24 mesecev po uveljavitvi tega zakona in se začne izvajati po programu, ki-ga sprejme pristojna zbornica s soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravstvo.
1
+
Obveznost sekundariata nastopi za zdravnike, ki bodo opravili pripravništvo in strokovni izpit po preteku 12 mesecev po uveljavitvi tega zakona. Zdravniki, ki so opravili strokovni izpit in začeli samostojno delati pred uveljavitvijo določbe iz prejšnjega odstavka, niso dolžni opraviti sekundariata. Obveznost iz prvega odstavka 71. člena nastopi za vse zdravnike in zobozdravnike najkasneje 24 mesecev po uveljavitvi tega zakona in se začne izvajati po programu, ki ga sprejme pristojna zbornica s soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravstvo.
1
−
Minister, pristojen za zdravstvo, sprejme izvršilne predpise po tem zakonu v šestih mesecih od -uveljavitve tega zakona. Ministrstvo, pristojno za zdravstvo, postavi register iz 40. člena tega zakona najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
1
+
Minister, pristojen za zdravstvo, sprejme izvršilne predpise po tem zakonu v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. Ministrstvo, pristojno za zdravstvo, postavi register iz 40. člena tega zakona najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 501-01/91-1/3 Ljubljana, dne 12. februarja 1992. Skupščina Republike Slovenije Predsednik dr. France Bučar l. r.
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. aprila 2025. Št. 003-02-1/2025-77 Ljubljana, dne 1. maja 2025 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI (ZZDej-N)
−
1
−
Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi navodila v zvezi z razmejitvijo vrst prihodkov in odhodkov po opravljenih storitvah v okviru javne zdravstvene službe in tržne dejavnosti iz novega tretjega odstavka 3. člena zakona najpozneje v štirih mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za zdravje, določi vrste zdravstvenih dejavnostih in vrste zdravstvenih storitev ter povezavo med njimi v skladu s spremenjenim tretjim odstavkom 3.a člena zakona najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi pogoje za kader, prostore in opremo za opravljanje posamezne vrste zdravstvene dejavnosti ter postopek verifikacije iz spremenjenega dvanajstega odstavka 3.a člena zakona najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona. Vlada Republike Slovenije določi zdravstvene regije iz novega četrtega odstavka 4. člena zakona najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za zdravje, določi minimalni obseg zdravstvenih storitev iz četrte alineje spremenjenega drugega odstavka 4. člena zakona najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za obrambo določi način, obseg in pogoje delovanja ter vključevanja vojaške zdravstvene službe v javno zdravstveno službo v skladu z novim sedmim odstavkom 4. člena zakona najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona. Vlada Republika Slovenija določi mrežo javne zdravstvene službe na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti v skladu s prvim odstavkom spremenjenega 5. člena zakona najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za zdravje, določi zdravstvene storitve iz točke c) osmega odstavka spremenjenega 5. člena zakona najpozneje v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi pogoje glede organizacije in načina dela službe nujne medicinske pomoči v skladu z drugim odstavkom spremenjenega 6. člena zakona najpozneje v štirih mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za zdravje, določi vrste zdravstvene dejavnosti, ki jih opravlja bolnišnica, v skladu s petim odstavkom spremenjenega 16. člena zakona najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za zdravje, uskladi Pravilnik o pogojih in postopku za pridobitev naziva klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek (Uradni list RS, št. 72/06, 49/09 in 138/21) s spremenjenim 18. členom zakona najpozneje v štirih mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za zdravje, uskladi Pravilnik o podrobnejših pogojih za imenovanje, sestavo in številčno razmerje predstavnikov v svetu javnega zdravstvenega zavoda ter postopku za izbiro članov v svetih javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija (Uradni list RS, št. 158/22 in 53/23 - popr.) s spremenjenim 28.a členom zakona najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi postopek potrjevanja ustreznosti programa usposabljanja iz 4. točke drugega odstavka spremenjenega 29. člena zakona najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za zdravje, uskladi Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne službe (Uradni list RS, št. 99/22) s šestim odstavkom spremenjenega 38. člena zakona najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije določi najvišjo dovoljeno ceno zdravstvenih storitev iz sedmega odstavka spremenjenega 38. člena zakona najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za zdravje, določi enotno metodologijo za merjenje delovnih obremenitev, pripravo analize delovnih obremenitev in način poročanja iz četrtega odstavka novega 51.b člena zakona najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi organizacijo in financiranje neprekinjenega zdravstvenega varstva, merila za razmejitev posameznih oblik dela, s katerimi se zagotavlja, in njihovo evidentiranje, način uvajanja zdravstvenih delavcev, evidentiranje opravljenih zdravstvenih in drugih storitev in merila za povezovanje izvajalcev neprekinjenega zdravstvenega varstva po posameznih strokovnih področjih ali območjih iz tretjega odstavka spremenjenega 53. člena zakona najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za zdravje, uskladi Pravilnik o merilih za določitev višine plačila opravljanja zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi ali drugih pogodbah civilnega prava (Uradni list RS, št. 15/17) s četrtim odstavkom spremenjenega 53.c člena zakona najpozneje v petih mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi navodila za porabo sredstev za del plače za delovno uspešnost, ki nastane zaradi večjega obsega opravljenih zdravstvenih storitev v okviru javne zdravstvene službe, v skladu z drugim odstavkom novega 53.e člena zakona najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za zdravje, uskladi predpisa iz trinajstega odstavka 80. člena in četrtega odstavka 82. člena zakona s tem zakonom najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki so pridobili dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti pred uveljavitvijo tega zakona, in zasebni zdravstveni delavci, vpisani v register zasebnih zdravstvenih delavcev pred uveljavitvijo tega zakona, v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona, predložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 1., 4., 5. in 7. točke spremenjenega četrtega odstavka 3.a člena zakona. Ne glede na prejšnji stavek se predložitev dokazila o ustrezni informacijski in telekomunikacijski tehnologiji ne zahteva za izvajalce zdravstvene dejavnosti ali zasebne zdravstvene delavce, za katere NIJZ obvesti ministrstvo, pristojno za zdravje, da so vključeni v centralni informacijski sistem, ministrstvo, pristojno za zdravje, pa ta podatek objavi na osrednjem spletnem mestu organov državne uprave. Izvajalci zdravstvene dejavnosti in zasebni zdravstveni delavci iz prejšnjega odstavka vlogo za verifikacijo v skladu s spremenjenim devetim odstavkom 3.a člena zakona vložijo v naslednjih rokih:
−
2
−
- v 12 mesecih od uveljavitve predpisa iz spremenjenega dvanajstega odstavka 3.a člena tega zakona za prostore in opremo, verificirano do 31. decembra 2000;
−
3
−
- v 18 mesecih od uveljavitve predpisa iz spremenjenega dvanajstega odstavka 3.a člena tega zakona za prostore in opremo, verificirano do 31. decembra 2006;
−
4
−
- v 24 mesecih od uveljavitve predpisa iz spremenjenega dvanajstega odstavka 3.a člena tega zakona za prostore in opremo, verificirano do 31. decembra 2012;
−
5
−
- v 30 mesecih od uveljavitve predpisa iz spremenjenega dvanajstega odstavka 3.a člena tega zakona za prostore in opremo, verificirano po 1. januarju 2013. Če vloga iz prvega in drugega odstavka tega člena ni vložena v roku, ministrstvo, pristojno za zdravje, začne postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti v skladu s 3.b členom zakona. Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve pri subjektih, ki imajo v poslovnem registru vpisano zdravstveno dejavnost, najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, preveri, ali za v poslovni register vpisano zdravstveno dejavnost obstaja dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti iz spremenjenega 3.a člena zakona ali odločba o vpisu v register zasebnih zdravstvenih delavcev iz 35. člena zakona. Če ugotovi, da dovoljenje ali odločba iz prejšnjega stavka ne obstaja, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve pri navedenem subjektu po uradni dolžnosti izvede postopek izbrisa te zdravstvene dejavnosti iz poslovnega registra. Vlada Republike Slovenije oziroma samoupravna lokalna skupnost uskladi akte o ustanovitvi javnih zdravstvenih zavodov z mrežo javne zdravstvene službe iz spremenjenih 4. in 5. člena zakona najpozneje v osmih mesecih od določitve mreže javne zdravstvene službe. Vojaška zdravstvena enota pridobi dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti v skladu s spremenjenim 3.a členom zakona najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona. Ministrstvo, pristojno za obrambo, sklene dogovor iz novega šestega odstavka 4. člena zakona z ministrstvom, pristojnim za zdravje, glede vključevanja vojaške zdravstvene službe v javno zdravstveno službo najpozneje do 31. decembra 2025. Izvajalci specialistične bolnišnične obravnave, ki so pridobili dovoljenje za opravljanje te dejavnosti pred uveljavitvijo tega zakona, uskladijo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti s spremenjenim 16. členom zakona na način, da v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona predložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev glede kadra, prostorov in opreme za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti v skladu s spremenjenim 16. členom zakona. Če vloga iz prejšnjega stavka ni vložena v roku, ministrstvo, pristojno za zdravje, začne postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje specialistične bolnišnične dejavnosti v skladu s 3.b členom zakona. Vlada Republike Slovenije oziroma samoupravna lokalna skupnost uskladi akte o ustanovitvi javnih zdravstvenih zavodov z določbami spremenjenih 15., 16., 28.a, 29., 30.a in 31. člena ter novih 29.b, 29.c in 30.b člena zakona najpozneje v osmih mesecih od uveljavitve tega zakona. Sveti zavodov uskladijo statute javnih zdravstvenih zavodov z akti iz petega in devetega odstavka tega člena v petih mesecih od njihove uveljavitve. Dosedanji člani sveta zavoda ne glede na izpolnjevanje pogojev iz spremenjenega četrtega odstavka 28.a člena zakona opravljajo svojo funkcijo do izteka svojega mandata. Dosedanji direktorji javnih zdravstvenih zavodov in dosedanji strokovni direktorji javnih zdravstvenih zavodov oziroma strokovni vodje javnih zavodov ne glede na izpolnjevanje pogojev iz drugega, tretjega in sedmega odstavka spremenjenega 29. člena zakona opravljajo svojo funkcijo do izteka svojega mandata. Ne glede na prejšnji stavek direktor javnega zdravstvenega zavoda in strokovni direktor javnega zdravstvenega zavoda oziroma strokovni vodja javnega zdravstvenega zavoda predloži potrdilo iz 4. točke drugega odstavka spremenjenega 29. člena zakona svetu zavoda v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona. Če potrdila v navedenem roku ne predloži, se šteje, da je izpolnjen pogoj za predčasno razrešitev direktorja javnega zdravstvenega zavoda iz 1. točke osmega odstavka spremenjenega 29. člena zakona. Ne glede na prvi, drugi in tretji stavek tega odstavka direktorjem javnih zdravstvenih zavodov in strokovnim direktorjem oziroma strokovnim vodjem javnih zdravstvenih zavodov v treh mesecih od uveljavitve tega zakona po samem zakonu prenehajo veljati soglasja za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali kot izvajalec zdravstvene dejavnosti iz 53.b člena zakona. Dosedanji vršilci dolžnosti direktorja in vršilci dolžnosti strokovnega direktorja, pomočniki direktorja in pomočniki strokovnega direktorja javnega zdravstvenega zavoda ter predstojniki klinike, kliničnega inštituta in kliničnega oddelka ne glede na izpolnjevanje pogojev iz desetega odstavka spremenjenega 29. člena zakona opravljajo svojo funkcijo do izteka svojega mandata. Direktorji javnih zdravstvenih zavodov zagotovijo, da vodje področij oziroma vodje organizacijskih enot javnega zdravstvenega zavoda pogoje iz novega 29.c člena zakona izpolnijo najpozneje v petih mesecih od uveljavitve tega zakona. Če vodja navedenih pogojev v roku iz prejšnjega stavka ne izpolni, direktor javnega zdravstvenega zavoda naloge vodenja tega področja oziroma organizacijske enote poveri osebi, ki pogoje izpolnjuje. Svet zavoda določi način opravljanja tržne dejavnosti v javnem zdravstvenem zavodu v skladu z drugim odstavkom spremenjenega 31. člena zakona najpozneje v devetih mesecih od uveljavitve tega zakona. Koncesionarji, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na podlagi koncesijske odločbe in koncesijske pogodbe, ki je bila sklenjena pred uveljavitvijo tega zakona, uskladijo izvajanje dejavnosti s spremenjenimi določbami 3.a, 44.č, 44.f in 44.e člena zakona na način, da v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona koncedentu sporočijo podatke o odgovornem nosilcu zdravstvene dejavnosti iz spremenjenega 3.a člena zakona za vrsto zdravstvene dejavnosti, ki je predmet koncesije, dejanskem lastniku iz tretjega odstavka spremenjenega 44.č člena zakona in obsegu koncesijske dejavnosti iz spremenjenega 44.e člena zakona. Če koncesionar v roku iz prejšnjega stavka ne vloži vloge, se to šteje kot razlog za odvzem koncesije iz 2. točke spremenjenega prvega odstavka 44.j člena zakona. Koncedent pri določanju obsega koncesijske dejavnosti v skladu s tem odstavkom ne upošteva omejitve iz druge alineje spremenjenega prvega odstavka 44.a člena zakona. Ne glede na prejšnji odstavek se za koncesijske pogodbe, sklenjene pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 64/17), ki obsega koncesijske dejavnosti nimajo določenega v koncesijski odločbi oziroma koncesijski pogodbi, za obseg koncesijske dejavnosti šteje obseg, določen s pogodbo o financiranju koncesijske dejavnosti, veljavno na dan uveljavitve tega zakona. Koncedent po uradni dolžnosti najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi koncesijske odločbe in v navedenem roku v podpis posreduje tudi predloge usklajenih koncesijskih pogodb. Če koncesionar v 30 dneh od prejema predloga koncesijske pogodbe ne podpiše, v tem delu velja ureditev, kot je določena v koncesijski odločbi. Koncesionarji, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na podlagi koncesijske odločbe in koncesijske pogodbe, ki je bila sklenjena pred uveljavitvijo tega zakona, uskladijo pogodbo o financiranju koncesijske dejavnosti v skladu z novim šestim odstavkom 44.f člena zakona na način, da jim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona v podpis posreduje predloge usklajenih pogodb o financiranju koncesijske dejavnosti. Če koncesionar v roku iz prejšnjega stavka ne podpiše pogodbe o financiranju koncesijske dejavnosti, pogodba o financiranju koncesijske dejavnosti po samem zakonu preneha veljati 30. dan po prejemu pogodbe v podpis. NIJZ samoupravnim lokalnim skupnostim zagotovi možnost vpisa podatkov o podeljenih koncesijah na primarni ravni v skladu s tretjim odstavkom spremenjenega 44.k člena zakona najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa zagotovi vpis podatkov o sklenjenih pogodbah o financiranju koncesijske dejavnosti v evidenco iz drugega odstavka spremenjenega 44.k člena zakona najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Ministrstvo, pristojno za zdravje, zagotovi objavo podatkov iz petega odstavka spremenjenega 44.k člena zakona najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. Soglasja zdravstvenim delavcem, zaposlenim v javnem zavodu, iz 53.b člena zakona, veljavna na dan uveljavitve tega zakona, ostanejo v veljavi do poteka veljavnosti, vendar ne dlje kot 12 mesecev od uveljavitve tega zakona. Podjemne pogodbe ali druge pogodbe iz 53.c člena zakona, ki so veljavne na dan uveljavitve tega zakona, ostanejo v veljavi do poteka veljavnosti, vendar ne dlje kot 12 mesecev od uveljavitve tega zakona. NIJZ uskladi zbirko NIJZ 16 s spremenjenim 53.č členom zakona najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Javni zavod v zbirko podatkov NIJZ 16 vnese podatke o izdanih soglasjih iz spremenjenega 53.b člena zakona in sklenjenih podjemnih pogodbah iz 53.c člena zakona v skladu s prvim odstavkom spremenjenega 53.č člena zakona najpozneje v petih mesecih od uveljavitve tega zakona. Koncesionar v zbirko podatkov NIJZ 16 vnese podatke o sklenjenih podjemnih pogodbah iz 53.c člena zakona v skladu s tretjim odstavkom spremenjenega 53.č člena zakona najpozneje v petih mesecih od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Ne glede na prvi odstavek 119. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, 95/24; v nadaljnjem besedilu: ZSTSPJS) se določbe, ki urejajo del plače za delovno uspešnost iz 1. točke 29. člena ZSTSPJS za zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih, začnejo uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona pod pogojem, da se pred začetkom uporabe teh določb v skladu s 74. členom ZSTSPJS v kolektivni pogodbi dejavnosti ali poklica uveljavijo kriteriji za določitev dela plače za delovno uspešnost. Do začetka uporabe določb, ki urejajo delovno uspešnosti iz 1. točke 29. člena ZSTSPJS, se za izplačevanje delovne uspešnosti za zaposlene v plačnih skupinah B in E v javnih zdravstvenih zavodih uporabljajo prva in druga alineja 21. člena ter 22. do 22.e člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 46/13, 25/14 - ZFU, 50/14, 95/14 - ZUPPJS15, 82/15, 23/17 - ZDOdv, 67/17, 84/18, 204/21, 139/22, 38/24, 48/24 - odl. US in 95/24 - ZSTSPJS; v nadaljnjem besedilu: ZSPJS), 27. do 34. člen in Priloga 2 Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17, 80/18, 136/22 in 12/24), Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08, 89/08 in 175/20), 7. člen Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 68/17, 4/18, 30/18, 116/21, 180/21, 29/22, 89/22, 112/22, 157/22, 25/23, 64/23 in 79/23) ter pravilniki, izdani na podlagi tretjega odstavka 22.a člena ZSPJS. Prvi in drugi odstavek tega člena prenehata veljati 1. januarja 2026, z začetkom uporabe teh določb v skladu s 119. členom ZSTSPJS.
−
1
−
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
−
2
−
1. Zakon o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija (Uradni list RS, št. 54/17 in 16/20 - ORZIUFSZZ7),
−
3
−
2. 12. člen Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (Uradni list RS, št. 112/21, 189/21, 206/21 - ZDUPŠOP in 132/22),
−
4
−
3. drugi odstavek 45. člena, 46. člen ter druga, tretja in četrta alineja prvega odstavka 51. člena ZIUZDS,
−
5
−
4. drugi odstavek 40. člena, 41., 44., 54., 66. in 67. člen Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo, 15/08 - ZPacP, 58/08, 107/10 - ZPPKZ, 40/12 - ZUJF, 88/16 - ZdZPZD, 40/17, 64/17 - ZZDej-K, 49/18, 66/19, 199/21, 136/23 - ZIUZDS in 35/24),
−
6
−
5. sedma alineja drugega odstavka 6. člena in tretji odstavek 7. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 - ZUPJS, 87/11, 40/12 - ZUJF, 21/13 - ZUTD-A, 91/13, 99/13 - ZUPJS-C, 99/13 - ZSVarPre-C, 111/13 - ZMEPIZ-1, 95/14 - ZUJF-C, 47/15 - ZZSDT, 61/17 - ZUPŠ, 64/17 - ZZDej-K, 36/19, 189/20 - ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 - ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 - ZNUZSZS, 141/22 - ZNUNBZ, 40/23 - ZČmIS-1 in 78/23),
−
7
−
6. Pravilnik o merilih za razvrščanje bolnišnic (Uradni list RS, št. 43/98 in 71/03),
−
8
−
7. Pravilnik o vodenju registra zasebnih zdravstvenih delavcev (Uradni list RS, št. 24/92, 98/99 - ZZdrS in 35/00). Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki pa se do uveljavitve ustreznih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, uporabljajo še naprej, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:
−
9
−
1. Pravilnik o pogojih za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 24/92, 98/99 - ZZdrS in 64/17 - ZZDej-K),
−
10
−
2. Pravilnik o postopku verifikacije zdravstvenih programov in dejavnosti, ki se opravljajo na področju zdravstvene in zdraviliške dejavnosti (Uradni list RS, št. 70/03, 73/08 in 64/17 - ZZDej-K),
−
11
−
3. Pravilnik o pripravi in sprejemu tehničnih smernic na področju zdravstvene in zdraviliške dejavnosti (Uradni list RS, št. 122/04 in 64/17 - ZZDej-K),
−
12
−
4. Pravilnik o pogojih, pod katerimi zdravniku ni treba opravljati dežurstva (Uradni list RS, št. 44/09),
−
13
−
5. Pravilnik o vrstah zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 58/22, 89/22, 14/23, 34/23, 9/24, 95/24 in 112/24),
−
14
−
6. Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči (Uradni list RS, št. 81/15 in 93/15 - popr.),
−
15
−
7. Pravilnik o prevozih pacientov (Uradni list RS, št. 107/09, 31/10 in 81/15),
−
16
−
8. Pravilnik o pogojih izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči (Uradni list RS, št. 81/16 in 94/24),
−
17
−
9. Pravilnik o dispečerski službi zdravstva (Uradni list RS, št. 58/17). Z dnem začetka uporabe prvega odstavka novega 53.e člena zakona preneha veljati 16. člen Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (Uradni list RS, št. 100/22, 141/22 - ZNUNBZ, 76/23, 136/23 - ZIUZDS in 112/24 - ZDIUZDZ) in Pravilnik o določitvi dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve (Uradni list RS, št. 11/24 in 24/24).
−
1
−
Določba 5. točke prvega odstavka spremenjenega 3.b člena zakona se začne uporabljati 12 mesecev od uveljavitve tega zakona. Peti odstavek spremenjenega 5. člena zakona se začne uporabljati 18 mesecev od uveljavitve tega zakona. Omejitev na zdravstvene regije iz osmega in devetega odstavka spremenjenega 5. člena zakona se začne uporabljati šest mesecev od uveljavitve tega zakona. Deveti odstavek spremenjenega 29. člena zakona se začne uporabljati 18 mesecev od uveljavitve tega zakona. Določba drugega odstavka spremenjenega 53.b člena zakona se začne uporabljati pet mesecev od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 501-01/25-5/67 Ljubljana, dne 23. aprila 2025 EPA 1917-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−