← Back to list
Zakon o zemljiški knjigi
ZZK-1
155articles changed
+9added
+34removed
+112modified
added 7285removed 10090words
435paragraphs
Version history
1
−
7. zemljiškoknjižno dovolilo, glavna nepremičnina in pomožna nepremičnina pomeni enako kakor v Stvarnopravnem zakoniku (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20, v nadaljnjem besedilu: SPZ).
1
+
(1) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
2
·
1. kataster je zemljiški kataster, kataster stavb ali druga evidenca o nepremičninah, ki je po zakonu, ki ureja evidentiranje nepremičnin, temeljna evidenca podatkov o zemljiških parcelah ali stavbah in posameznih delih stavb,
2
·
1. kataster je zemljiški kataster, kataster stavb ali druga evidenca o nepremičninah, ki je po zakonu, ki ureja evidentiranje nepremičnin, temeljna evidenca podatkov o zemljiških parcelah ali stavbah in posameznih delih stavb,
3
·
2. zemljiška parcela je prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami,
3
·
2. zemljiška parcela je prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami,
4
·
3. pojma stavba in posamezni del stavbe imata enak pomen kot po zakonu, ki ureja evidentiranje nepremičnin,
4
·
3. pojma stavba in posamezni del stavbe imata enak pomen kot po zakonu, ki ureja evidentiranje nepremičnin,
5
·
4. identifikacijski znak zemljiške parcele je identifikacijska oznaka, kot je vpisana v zemljiškem katastru,
5
·
4. identifikacijski znak zemljiške parcele je identifikacijska oznaka, kot je vpisana v zemljiškem katastru,
6
·
5. identifikacijski znak stavbe ali njenega posameznega dela je identifikacijska oznaka, kot je vpisana v katastru stavb,
6
·
5. identifikacijski znak stavbe ali njenega posameznega dela je identifikacijska oznaka, kot je vpisana v katastru stavb,
7
·
6. geodetska uprava je državni organ, ki je po zakonu, ki ureja evidentiranje nepremičnin, pristojen za vodenje in vzdrževanje katastra,
7
·
6. geodetska uprava je državni organ, ki je po zakonu, ki ureja evidentiranje nepremičnin, pristojen za vodenje in vzdrževanje katastra,
8
·
7. zemljiškoknjižno dovolilo, glavna nepremičnina in pomožna nepremičnina pomeni enako kakor v Stvarnopravnem zakoniku (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20, v nadaljnjem besedilu: SPZ).
8
·
7. zemljiškoknjižno dovolilo, glavna nepremičnina in pomožna nepremičnina pomeni enako kakor v Stvarnopravnem zakoniku (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20, v nadaljnjem besedilu: SPZ).
9
·
(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu v zvezi z etažno lastnino, pomenijo:
9
·
(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu v zvezi z etažno lastnino, pomenijo:
10
·
1. stavba v etažni lastnini je stavba, katere deli so predmet etažne lastnine,
10
·
1. stavba v etažni lastnini je stavba, katere deli so predmet etažne lastnine,
11
·
2. posamezni del v etažni lastnini je posamezni del stavbe v etažni lastnini, ki je predmet lastninske pravice v dobro določene osebe ali oseb (v nadaljnjem besedilu: etažni lastnik), vključene v etažno lastnino,
11
·
2. posamezni del v etažni lastnini je posamezni del stavbe v etažni lastnini, ki je predmet lastninske pravice v dobro določene osebe ali oseb (v nadaljnjem besedilu: etažni lastnik), vključene v etažno lastnino,
12
·
3. splošni skupni del stavbe v etažni lastnini je zemljiška parcela ali posamezni del stavbe, ki je predmet solastnine, vključene v etažno lastnino v dobro vsakokratnih etažnih lastnikov vseh posameznih delov v etažni lastnini v posamezni stavbi v etažni lastnini,
12
·
3. splošni skupni del stavbe v etažni lastnini je zemljiška parcela ali posamezni del stavbe, ki je predmet solastnine, vključene v etažno lastnino v dobro vsakokratnih etažnih lastnikov vseh posameznih delov v etažni lastnini v posamezni stavbi v etažni lastnini,
13
·
4. posebni skupni del stavbe v etažni lastnini je zemljiška parcela ali posamezni del stavbe, ki je predmet solastnine, vključene v etažno lastnino v dobro vsakokratnih etažnih lastnikov enega ali več, vendar ne vseh posameznih delov v etažni lastnini v posamezni stavbi v etažni lastnini.
13
·
4. posebni skupni del stavbe v etažni lastnini je zemljiška parcela ali posamezni del stavbe, ki je predmet solastnine, vključene v etažno lastnino v dobro vsakokratnih etažnih lastnikov enega ali več, vendar ne vseh posameznih delov v etažni lastnini v posamezni stavbi v etažni lastnini.
14
·
(3) Kadar se ta zakon sklicuje na SPZ, se določbe SPZ uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
14
·
(3) Kadar se ta zakon sklicuje na SPZ, se določbe SPZ uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
15
·
(4) Kadar SPZ uporablja pojem zgradba, se pri uporabi določb tega zakona šteje, da uporablja pojem objekt. Informacijski sistem e-ZK in portal e-ZK
15
·
(4) Kadar SPZ uporablja pojem zgradba, se pri uporabi določb tega zakona šteje, da uporablja pojem objekt. Informacijski sistem e-ZK in portal e-ZK
+
1
+
(1) Informacijski sistem za podporo informatizirane zemljiške knjige (v nadaljnjem besedilu: informacijski sistem e-ZK) je programska oprema, ki jo upravlja Center za informatiko na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Center za informatiko) in ki vključuje naslednje module za informacijsko podporo:
+
2
+
1. vlaganja elektronskih zemljiškoknjižnih predlogov in obvestil o pravnih dejstvih, ki so podlaga za vpis po uradni dolžnosti,
+
3
+
2. vodenja elektronskih vpisnikov in elektronskih spisov v zemljiškoknjižnih postopkih,
+
4
+
3. vodenja informatizirane glavne knjige in informatizirane zbirke listin,
+
5
+
4. objave oklicev v zemljiškoknjižnih postopkih in
+
6
+
5. izdelave izpisov iz zemljiške knjige, sodnih pisanj v zemljiškoknjižnih postopkih in poročil o stanju zemljiškoknjižnih postopkov in
+
7
+
6. spletne storitve v zvezi s poizvedbami v informatizirani glavni knjigi.
+
8
+
(2) Portal e-ZK je javno spletišče, ki je sestavni del sistema e-ZK.
+
9
+
2. TEMELJNA NAČELA Načelo javnosti
1
·
(1) V zemljiško knjigo se vpisujejo nepremičnine, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic.
1
·
(1) V zemljiško knjigo se vpisujejo nepremičnine, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic.
2
·
(2) Nepremičnine, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo (v nadaljnjem besedilu: nepremičnine), so:
2
·
(2) Nepremičnine, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo (v nadaljnjem besedilu: nepremičnine), so:
3
·
1. zemljiška parcela,
3
·
1. zemljiška parcela,
4
−
2. objekt oziroma njegov posamezen del, če zakon določa, da je lahko samostojen predmet stvarnih pravic. Podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo
4
+
2. stavba, zgrajena na podlagi stavbne pravice,
+
5
+
3. če je oblikovana etažna lastnina:
+
6
+
- stavba v etažni lastnini in
+
7
+
- posamezni deli te stavbe.
+
8
+
(3) Kot nepremičnina se v zemljiško knjigo vpiše tudi stavbna pravica. Podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo
1
−
(1) Nepremičnine se v zemljiško knjigo vpisujejo z identifikacijskim znakom.
1
+
(1) Nepremičnine se v zemljiško knjigo vpisujejo z identifikacijskim znakom. 3.2. Pravice 3.2.1. Vrste pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo Pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo
2
−
(2) Če na zemljiški parceli stoji objekt, katerega lastnik je imetnik stavbne pravice na tej zemljiški parceli, se pri zemljiški parceli poočiti tudi ta podatek.
−
3
−
(3) Če na nepremičnini stoji objekt, katerega deli so v etažni lastnini, se pri zemljiški parceli poočiti tudi ta podatek.
−
4
−
(4) Če na zemljiški parceli stoji objekt, ki ni samostojen predmet stvarnih pravic in ki se evidentira v katastru s svojim identifikacijskim znakom, se pri zemljiški parceli poočiti tudi ta podatek.
−
5
−
(5) Pri nepremičnini, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, se poočitijo tudi drugi podatki o nepremičnini, ki so evidentirani v katastru in ki jih predpiše minister, pristojen za pravosodje. 3.2. Pravice 3.2.1. Vrste pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo Pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo
−
1
·
(1) V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne pravice na nepremičninah:
1
·
(1) V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne pravice na nepremičninah:
2
·
1. lastninska pravica,
2
·
1. lastninska pravica,
3
·
2. hipoteka,
3
·
2. hipoteka,
4
·
3. služnostna pravica,
4
·
3. služnostna pravica,
5
·
4. pravica stvarnega bremena,
5
·
4. pravica stvarnega bremena,
6
·
5. stavbna pravica.
6
·
5. stavbna pravica.
7
·
(2) V zemljiško knjigo se vpisujejo tudi naslednje obligacijske pravice na nepremičninah:
7
·
(2) V zemljiško knjigo se vpisujejo tudi naslednje obligacijske pravice na nepremičninah:
8
·
1. pravica prepovedi odtujitve oziroma obremenitve, če je nastala na podlagi pravnega posla lastnika in
8
·
1. pravica prepovedi odtujitve oziroma obremenitve, če je nastala na podlagi pravnega posla lastnika in
9
·
- če so izpolnjeni pogoji za vpis te prepovedi v zemljiško knjigo po SPZ, ali
9
·
- če so izpolnjeni pogoji za vpis te prepovedi v zemljiško knjigo po SPZ, ali
10
−
- če je nastala na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ,
10
+
- če je nastala na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali darilne pogodbe za primer smrti,
11
·
2. zakupna in najemna pravica,
11
·
2. zakupna in najemna pravica,
12
·
3. predkupna oziroma odkupna pravica, če je nastala na podlagi pravnega posla,
12
·
3. predkupna oziroma odkupna pravica, če je nastala na podlagi pravnega posla,
13
·
4. posebna pravica uporabe javnega dobra,
13
·
4. posebna pravica uporabe javnega dobra,
14
·
5. druge pravice, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. Pravni položaj nepremičnine in način vpisov pravic in pravnih dejstev
14
·
5. druge pravice, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. Pravni položaj nepremičnine in način vpisov pravic in pravnih dejstev
1
−
4. pri nepremičnini, ki je pomožna nepremičnina, to pravno dejstvo.
1
+
(1) Osnovni pravni položaj nepremičnine po tem zakonu je:
2
·
1. vknjižena lastninska pravica, katere predmet je nepremičnina,
2
·
1. vknjižena lastninska pravica, katere predmet je nepremičnina,
3
·
2. pri nepremičnini, ki je splošni ali posebni skupni del stavbe v etažni lastnini, to pravno dejstvo,
3
·
2. pri nepremičnini, ki je splošni ali posebni skupni del stavbe v etažni lastnini, to pravno dejstvo,
4
·
3. pri stavbi, zgrajeni na podlagi stavbne pravnice, to pravno dejstvo,
4
·
3. pri stavbi, zgrajeni na podlagi stavbne pravnice, to pravno dejstvo,
5
·
4. pri nepremičnini, ki je pomožna nepremičnina, to pravno dejstvo.
5
·
4. pri nepremičnini, ki je pomožna nepremičnina, to pravno dejstvo.
6
·
(2) Osnovni pravni položaj nepremičnine se v zemljiško knjigo vpiše pri nepremičnini.
6
·
(2) Osnovni pravni položaj nepremičnine se v zemljiško knjigo vpiše pri nepremičnini.
7
·
(3) Širši pravni položaj nepremičnine po tem zakonu vključuje:
7
·
(3) Širši pravni položaj nepremičnine po tem zakonu vključuje:
8
·
1. osnovni pravni položaj nepremičnine in
8
·
1. osnovni pravni položaj nepremičnine in
9
·
2. vse pravice in pravna dejstva, ki nepogojno ali pogojno omejujejo ali izključujejo vknjiženo lastninsko pravico na nepremičnini.
9
·
2. vse pravice in pravna dejstva, ki nepogojno ali pogojno omejujejo ali izključujejo vknjiženo lastninsko pravico na nepremičnini.
10
·
(4) Pravice in pravna dejstva, ki nepogojno ali pogojno omejujejo ali izključujejo vknjiženo lastninsko pravico na nepremičnini, so:
10
·
(4) Pravice in pravna dejstva, ki nepogojno ali pogojno omejujejo ali izključujejo vknjiženo lastninsko pravico na nepremičnini, so:
11
·
1. predznamovana lastninska pravica,
11
·
1. predznamovana lastninska pravica,
12
·
2. vknjižene in predznamovane izvedene pravice in
12
·
2. vknjižene in predznamovane izvedene pravice in
13
·
3. pravna dejstva, zaznamovana v zemljiški knjigi, razen zaznamb, ki se nanašajo na osebna stanja imetnika.
13
·
3. pravna dejstva, zaznamovana v zemljiški knjigi, razen zaznamb, ki se nanašajo na osebna stanja imetnika.
14
·
(5) Izvedene pravice po tem zakonu so stvarne pravice iz 2. do 5. točke prvega odstavka 13. člena tega zakona in obligacijske pravice iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.
14
·
(5) Izvedene pravice po tem zakonu so stvarne pravice iz 2. do 5. točke prvega odstavka 13. člena tega zakona in obligacijske pravice iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.
15
·
(6) Pravice in pravna dejstva iz četrtega odstavka tega člena se v zemljiško knjigo vpišejo pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine, če ni v naslednjih odstavkih drugače določeno.
15
·
(6) Pravice in pravna dejstva iz četrtega odstavka tega člena se v zemljiško knjigo vpišejo pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine, če ni v naslednjih odstavkih drugače določeno.
16
·
(7) Pri izvedeni stvarni pravici se vpišejo:
16
·
(7) Pri izvedeni stvarni pravici se vpišejo:
17
·
1. pravice in pravna dejstva, ki nepogojno ali pogojno omejujejo ali izključujejo to pravico, in
17
·
1. pravice in pravna dejstva, ki nepogojno ali pogojno omejujejo ali izključujejo to pravico, in
18
·
2. druga pravna dejstva, za katere zakon določa, da se vpišejo pri izvedeni stvarni pravici.
18
·
2. druga pravna dejstva, za katere zakon določa, da se vpišejo pri izvedeni stvarni pravici.
19
·
(8) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za zaznambo znižanja obrestne mere ali spremembe zapadlosti terjatve, prireditve ali podreditve vrstnega reda poplačila svoje terjatve, zavarovane s hipoteko, v korist drugega imetnika hipoteke.
19
·
(8) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za zaznambo znižanja obrestne mere ali spremembe zapadlosti terjatve, prireditve ali podreditve vrstnega reda poplačila svoje terjatve, zavarovane s hipoteko, v korist drugega imetnika hipoteke.
20
·
(9) Zaznambe, ki se nanašajo na osebna stanja imetnika, ali začetek stečajnega postopka nad imetnikom, se vpišejo pri tem imetniku. 3.2.2. Podatki o pravici, ki se vpišejo v zemljiško knjigo Splošno pravilo
20
·
(9) Zaznambe, ki se nanašajo na osebna stanja imetnika, ali začetek stečajnega postopka nad imetnikom, se vpišejo pri tem imetniku. 3.2.2. Podatki o pravici, ki se vpišejo v zemljiško knjigo Splošno pravilo
1
·
(1) Pravica se vpiše tako, da se označi vrsta te pravice.
1
·
(1) Pravica se vpiše tako, da se označi vrsta te pravice.
2
−
(2) Pri vpisu pridobitve pravice se navede imetnik oziroma imetnica (v nadaljnjem besedilu: imetnik) te pravice, če zakon ne določa drugače.
2
+
(2) Pri vpisu pridobitve pravice se vpišejo podatki o osebi, ki je imetnik ali imetnica (v nadaljnjem besedilu: oseba kot imetnik) te pravice, če zakon ne določa drugače.
3
−
(3) Če je zaradi določne opredelitve pravice to potrebno, se vpiše tudi natančen opis vsebine pravice kot izhaja iz listine, ki je podlaga za vpis. Če je opis preobsežen se v vpisu navede mesto v listini, kjer je ta vsebina podrobneje opisana.
3
+
(3) Če pravica učinkuje v korist vsakokratnega lastnika druge nepremičnine, se pri vpisu pridobitve te pravice namesto podatkov o osebi vpiše identifikacijski znak nepremičnine, vsakokratni lastnik katere je imetnik te pravice (v nadaljnjem besedilu: nepremičnina kot imetnik).
4
−
(4) O posamezni vrsti pravice se vpišejo tudi drugi podatki, ki jih za to vrsto pravice določa zakon. Vpis solastnine in skupne lastnine
4
+
(4) Če je zaradi določne opredelitve pravice to potrebno, se vpiše tudi natančen opis vsebine pravice kot izhaja iz listine, ki je podlaga za vpis. Če je opis preobsežen se v vpisu navede mesto v listini, kjer je ta vsebina podrobneje opisana.
+
5
+
(5) O posamezni vrsti pravice se vpišejo tudi drugi podatki, ki jih za to vrsto pravice določa zakon. Vpis lastninske pravice
1
−
(1) Solastninska pravica se vpiše tako, da se navede tudi podatek o idealnem deležu.
1
+
(1) Lastninska pravica posamezne osebe kot osnovni pravni položaj nepremičnine se vpiše tako, da se poleg vrste pravice vpiše tudi idealni delež tega osnovnega pravnega položaja nepremičnine.
2
−
(2) Pri solastnini na skupnih delih objekta v etažni lastnini, se ne vpišejo posamezni solastniki, temveč se podatek o idealnem deležu vpiše v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela objekta, ki je predmet etažne lastnine.
2
+
(2) Solastnina se vpiše tako, da se vpiše toliko osnovnih pravnih položajev iz prejšnjega odstavka, kot je število solastniških deležev.
3
−
(3) Skupna lastnina se vpiše nerazdelno v korist vseh skupnih lastnikov. Vpis hipoteke
3
+
(3) Skupna lastnina se vpiše tako, da se pri istem osnovnem pravnem položaju iz prvega odstavka tega člena kot imetniki vpišejo vsi skupni lastniki.
+
4
+
(4) Če je lastnik nepremičnine pridobil posamezne solastniške deleže na tej nepremičnini z različnimi vpisi, se ti deleži združijo v nov osnovni pravni položaj iz prvega odstavka tega člena, pri katerem se vpiše idealni delež, ki je enak vsoti združenih idealnih deležev.
+
5
+
(5) Združitev solastniških deležev ni dovoljena, če so pri posameznih solastniških deležih vpisane različne pravice ali pravna dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona.
+
6
+
(6) Če zemljiškoknjižno sodišče v breme dela idealnega deleža posameznega lastnika dovoli prenos ali vpis ustanovitve izvedene pravice ali pravnega dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona, se ob izvedbi tega vpisa osnovni pravni položaj razdeli na:
+
7
+
1. osnovni pravni položaj:
+
8
+
- pri katerem se vpiše idealni delež, ki je enak deležu, v breme katerega je bil dovoljen prenos ali vpis ustanovitve izvedene pravice ali pravnega dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona, in
+
9
+
- pri njem izvede vpis lastninske pravice novega imetnika ali ustanovitev izvedene pravice ali pravnega dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona,
+
10
+
2. osnovni pravni položaj, pri katerem se vpiše preostali idealni delež, ki je enak celotnemu deležu, zmanjšanem za idealni delež iz prejšnje točke. Vpis etažne lastnine
1
·
Oblikovanje etažne lastnine se vpiše tako, da se:
1
·
Oblikovanje etažne lastnine se vpiše tako, da se:
2
·
1. vpiše stavba v etažni lastnini in vsi njeni posamezni deli,
2
·
1. vpiše stavba v etažni lastnini in vsi njeni posamezni deli,
3
·
2. pri vsakem posameznem delu v etažni lastnini vpiše:
3
·
2. pri vsakem posameznem delu v etažni lastnini vpiše:
4
·
- lastninska pravica kot njen osnovni pravni položaj v korist osebe kot imetnika in
4
·
- lastninska pravica kot njen osnovni pravni položaj v korist osebe kot imetnika in
5
·
- delež solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini,
5
·
- delež solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini,
6
·
3. pri vsaki nepremičnini, ki je splošni skupni del stavbe v etažni lastnini, kot njen osnovni pravni položaj vpiše to pravno dejstvo,
6
·
3. pri vsaki nepremičnini, ki je splošni skupni del stavbe v etažni lastnini, kot njen osnovni pravni položaj vpiše to pravno dejstvo,
7
·
4. pri vsaki nepremičnini, ki je posebni skupni del stavbe v etažni lastnini, kot njen osnovni pravni položaj vpiše:
7
·
4. pri vsaki nepremičnini, ki je posebni skupni del stavbe v etažni lastnini, kot njen osnovni pravni položaj vpiše:
8
·
- to pravno dejstvo in
8
·
- to pravno dejstvo in
9
·
- lastninska pravica v korist tistih posameznih delov v etažni lastnini, v etažno lastnino vsakokratnega etažnega lastnika na katerem je vključena,
9
·
- lastninska pravica v korist tistih posameznih delov v etažni lastnini, v etažno lastnino vsakokratnega etažnega lastnika na katerem je vključena,
10
·
5. pri vsaki nepremičnini, ki je splošni skupni del več stavb v etažni lastnini ali splošni skupni del stavbe v etažni lastnini in pomožna nepremičnina druge glavne nepremičnine, se vpiše:
10
·
5. pri vsaki nepremičnini, ki je splošni skupni del več stavb v etažni lastnini ali splošni skupni del stavbe v etažni lastnini in pomožna nepremičnina druge glavne nepremičnine, se vpiše:
11
·
- to pravno dejstvo in
11
·
- to pravno dejstvo in
12
·
- delež solastnine vsake od teh stavb v etažni lastnini ali vsakokratnega lastnika drugih glavnih nepremičnin. Vpis povezanih nepremičnin
12
·
- delež solastnine vsake od teh stavb v etažni lastnini ali vsakokratnega lastnika drugih glavnih nepremičnin. Vpis povezanih nepremičnin
13
+
5. pri vsaki nepremičnini, ki je splošni skupni del več stavb v etažni lastnini ali splošni skupni del stavbe v etažni lastnini in pomožna nepremičnina druge glavne nepremičnine, se vpiše:
+
14
+
- to pravno dejstvo in
+
15
+
- delež solastnine vsake od teh stavb v etažni lastnini ali vsakokratnega lastnika drugih glavnih nepremičnin.
+
+
1
+
(1) Povezane nepremičnine se vpišejo tako, da se:
+
2
+
1. pri glavni nepremičnini vpiše:
+
3
+
- delež lastnine na pomožni nepremičnini in
+
4
+
- lastninska pravica kot njen osnovni položaj v korist osebe kot imetnika,
+
5
+
2. pri pomožni nepremičnini vpiše:
+
6
+
- to pravno dejstvo in
+
7
+
- lastninska pravica ali delež solastnine v korist vsakokratnega lastnika glavne nepremičnine.
+
8
+
(2) Vpis povezanih nepremičnin ni dovoljen, če je glavna nepremičnina že vpisana kot pomožna nepremičnina druge glavne nepremičnine. Vpis hipoteke
1
·
(1) Hipoteka se vpiše tako, da se vpišejo podatki o terjatvi, zavarovani s hipoteko:
1
·
(1) Hipoteka se vpiše tako, da se vpišejo podatki o terjatvi, zavarovani s hipoteko:
2
·
1. višina glavnice terjatve in valuta, v kateri je višina glavnice izražena,
2
·
1. višina glavnice terjatve in valuta, v kateri je višina glavnice izražena,
3
·
2. če se glavnica terjatve valorizira z valutno oziroma drugo valorizacijsko klavzulo, se navede tudi ta podatek z vsebino, kot izhaja iz listine, ki je podlaga za vpis,
3
·
2. če se glavnica terjatve valorizira z valutno oziroma drugo valorizacijsko klavzulo, se navede tudi ta podatek z vsebino, kot izhaja iz listine, ki je podlaga za vpis,
4
·
3. če od terjatve pred njeno zapadlostjo tečejo obresti, se navede tudi podatek o obrestni meri teh pogodbenih obresti in začetek teka teh obresti,
4
·
3. če od terjatve pred njeno zapadlostjo tečejo obresti, se navede tudi podatek o obrestni meri teh pogodbenih obresti in začetek teka teh obresti,
5
·
4. zapadlost glavnice terjatve:
5
·
4. zapadlost glavnice terjatve:
6
·
- če je zapadlost določena z rokom se vpiše podatek o zadnjem dnevu tega roka,
6
·
- če je zapadlost določena z rokom se vpiše podatek o zadnjem dnevu tega roka,
7
·
- če se glavnica plačuje v več obrokih, se vpiše podatek o zadnjem dnevu roka zapadlosti zadnjega obroka,
7
·
- če se glavnica plačuje v več obrokih, se vpiše podatek o zadnjem dnevu roka zapadlosti zadnjega obroka,
8
−
- če je zapadlost terjatve odvisna od odpoklica upnika, se vpiše ta podatek.
8
+
- če je zapadlost terjatve odvisna od odpoklica upnika, se vpiše ta podatek. Skupna hipoteka
9
−
(2) Če je hipoteka ustanovljena samo na posameznem idealnem deležu, se navedejo tudi podatki o tem idealnem deležu. Skupna hipoteka
−
1
−
(1) Skupna hipoteka se vpiše tako, da se navede podatek, da gre za skupno hipoteko, in določi glavna nepremičnina, pri kateri se poleg podatkov iz 16. člena tega zakona vpiše tudi podatek, da gre za glavno nepremičnino, in podatki o identifikacijskem znaku drugih nepremičnin, ki so predmet skupne hipoteke.
1
+
(1) Skupna hipoteka se vpiše tako, da se:
2
−
(2) Pri drugih nepremičninah, ki so predmet skupne hipoteke, se skupna hipoteka zaznamuje tako, da se vpiše samo oznaka, da gre za skupno hipoteko, in identifikacijski znak glavne nepremičnine. Maksimalna hipoteka
2
+
1. hipoteka vpiše pri vseh osnovnih pravnih položajih vsake nepremičnine, ki so predmet skupne hipoteke in
+
3
+
2. ena od nepremičnin iz prejšnje točke določi kot glavna nepremičnina.
+
4
+
(2) Če se skupna hipoteka izbriše pri vseh osnovnih pravnih položajih nepremičnine, ki je bila določena kot glavna nepremičnina, se hkrati z vpisom tega izbrisa določi nova glavna nepremičnina.
+
5
+
(3) Prejšnja odstavka se smiselno uporabljata tudi za vpis drugih izvedenih pravic ali pravnih dejstev iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona, ki obstajajo pri osnovnih pravnih položajih dveh ali več nepremičnin. Maksimalna hipoteka
1
−
Če je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, se te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opišejo. Zemljiški dolg
1
+
Če je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, se te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opišejo.
1
−
Naslov pred 20. členom in 20. člen se črtata.
1
+
Stavbna pravica
+
1
+
(1) Stavbna pravica se vpiše tako, da se:
+
2
+
1. vpiše stavbna pravica kot nova nepremičnina in pri njej podatki o osebi, ki je imetnik stavbne pravic, in
+
3
+
2. pri osnovnem pravnem položaju zemljiške parcele, na kateri se ustanovi stavbna pravica, vpiše stavbna pravica kot izvedena pravica in pri njej identifikacijski znak stavbne pravice kot nepremičnine iz prejšnje točke.
+
4
+
(2) Če imetnik stavbne pravice zgradi stavbo na podlagi stavbne pravice, se na predlog imetnika vpiše stavba, zgrajena na podlagi stavbne pravice, in pri njenem osnovnem pravnem položaju navede identifikacijski znak stavbne pravice kot nepremičnine, na podlagi katere je bila zgrajena.
+
5
+
(3) Vpis iz prejšnjega odstavka učinkuje kot vknjižba lastninske pravice na stavbi v korist vsakokratnega imetnika stavbne pravice.
+
6
+
(4) Če sodišče dovoli izbris stavbne pravice, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris vseh pravic in pravnih dejstev, ki nepogojno ali pogojno omejujejo ali izključujejo to stavbno pravico. Časovna omejenost pravice
1
·
(1) V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi.
1
·
(1) V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi.
2
−
(2) Če se je kateri od podatkov o osebi iz prejšnjega odstavka, ki je vpisan v zemljiški knjigi, spremenil in ta sprememba v zemljiški knjigi še ni poočitena, je treba predlogu za vpis priložiti tudi listino, ki bi bila podlaga za takšno poočitev.
2
+
(2) Če je v zemljiški knjigi vpisan samo datum rojstva osebe, ki dovoljuje vpis, se šteje, da je zahteva iz prvega odstavka tega člena izpolnjena, če je v zemljiškoknjižnem dovolilu naveden podatek o EMŠO te osebe.
3
−
(3) Če je v zemljiški knjigi vpisan samo datum rojstva osebe, ki dovoljuje vpis, se šteje, da je zahteva iz prvega odstavka tega člena izpolnjena, če je v zemljiškoknjižnem dovolilu naveden podatek o EMŠO te osebe.
3
+
(3) Zemljiškoknjižno dovolilo mora obsegati izjavo osebe, ki dovoljuje vpis, z vsebino določeno v SPZ. 4.1.3. Posebne določbe o overitvi zemljiškoknjižnega dovolila Overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu
4
−
(4) Zemljiškoknjižno dovolilo mora obsegati izjavo osebe, ki dovoljuje vpis, z vsebino določeno v SPZ. 4.1.3. Posebne določbe o overitvi zemljiškoknjižnega dovolila Overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu
−
1
−
(1) Zemljiškoknjižnemu dovolilu, ki ga v imenu mladoletne osebe, ki je poslovno nesposobna, izstavijo starši, mora biti priložen izpisek iz rojstne matične knjige, iz katerega izhaja, da je oseba, ki je zemljiškoknjižno dovolilo izstavila, roditelj mladoletne osebe.
1
+
(1) Zemljiškoknjižnemu dovolilu, ki ga v imenu mladoletne osebe, ki je poslovno nesposobna, izstavijo starši, mora biti priložen izpisek iz matičnega registra, iz katerega izhaja, da je oseba, ki je zemljiškoknjižno dovolilo izstavila, roditelj mladoletne osebe.
2
·
(2) Če je za pravni posel, iz katerega izhaja obveznost izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo iz prejšnjega odstavka, potrebno dovoljenje, odobritev oziroma soglasje pristojnega organa socialnega skrbstva oziroma drugega pristojnega državnega organa, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo tudi to dovoljenje, odobritev oziroma soglasje.
2
·
(2) Če je za pravni posel, iz katerega izhaja obveznost izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo iz prejšnjega odstavka, potrebno dovoljenje, odobritev oziroma soglasje pristojnega organa socialnega skrbstva oziroma drugega pristojnega državnega organa, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo tudi to dovoljenje, odobritev oziroma soglasje.
3
·
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga je izstavila poslovno omejeno sposobna oseba.
3
·
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga je izstavila poslovno omejeno sposobna oseba.
4
·
(4) Če je v zemljiški knjigi zaznamovano podaljšanje roditeljske pravice po polnoletnosti oziroma popolni ali delni odvzem poslovne sposobnosti, se za zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga v imenu imetnika pravice, na katerega se nanaša navedena zaznamba, izstavi roditelj oziroma skrbnik, smiselno uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka tega člena. Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve pravice na podlagi pravnega posla
4
·
(4) Če je v zemljiški knjigi zaznamovano podaljšanje roditeljske pravice po polnoletnosti oziroma popolni ali delni odvzem poslovne sposobnosti, se za zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga v imenu imetnika pravice, na katerega se nanaša navedena zaznamba, izstavi roditelj oziroma skrbnik, smiselno uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka tega člena. Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve pravice na podlagi pravnega posla
1
−
(1) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve stvarne pravice, pridobljene na podlagi pravnega posla in to zemljiškoknjižno dovolilo ni vsebovano že v listini o pravnem poslu, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico oziroma ustanoviti drugo stvarno pravico, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena tudi listina o tem pravnem poslu.
1
+
(1) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve stvarne pravice, pridobljene na podlagi pravnega posla in to zemljiškoknjižno dovolilo ni vsebovano že v listini o pravnem poslu, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico oziroma ustanoviti drugo stvarno pravico, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena tudi listina o tem pravnem poslu. Listina o pravnem poslu iz prejšnjega stavka je lahko zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena v izvirniku ali v prepisu.
2
·
(2) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve obligacijske pravice, ki je bila pridobljena na podlagi pravnega posla, in to zemljiškoknjižno dovolilo ni vsebovano že v listini o pravnem poslu, na podlagi katerega je ta pravica nastala, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena tudi listina o tem pravnem poslu.
2
·
(2) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve obligacijske pravice, ki je bila pridobljena na podlagi pravnega posla, in to zemljiškoknjižno dovolilo ni vsebovano že v listini o pravnem poslu, na podlagi katerega je ta pravica nastala, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena tudi listina o tem pravnem poslu.
3
·
(3) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje pridobitev lastninske pravice v korist osebe, ki ima položaj tujca po zakonu, ki ureja ugotavljanje vzajemnosti kot pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena pravnomočna odločba ministrstva, pristojnega za pravosodje, o ugotovitvi vzajemnosti.
3
·
(3) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje pridobitev lastninske pravice v korist osebe, ki ima položaj tujca po zakonu, ki ureja ugotavljanje vzajemnosti kot pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena pravnomočna odločba ministrstva, pristojnega za pravosodje, o ugotovitvi vzajemnosti.
4
·
(4) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje pridobitev lastninske pravice v korist osebe, ki ni oseba iz prejšnjega odstavka, mora notar v overitveni klavzuli navesti javno listino, na podlagi katere je preveril državljanstvo te osebe oziroma njen sedež. Potrdilo o plačilu davkov
4
·
(4) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje pridobitev lastninske pravice v korist osebe, ki ni oseba iz prejšnjega odstavka, mora notar v overitveni klavzuli navesti javno listino, na podlagi katere je preveril državljanstvo te osebe oziroma njen sedež. Potrdilo o plačilu davkov
1
·
(1) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice in je oseba, ki izstavlja zemljiškoknjižno dovolilo, v zvezi s pravnim poslom, iz katerega izhaja obveznost prenosa lastninske pravice, zavezana za plačilo davka na promet nepremičnin oziroma drugega davka, razen davka na dodano vrednost, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo finančne uprave o plačilu tega davka oziroma davkov.
1
·
(1) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice in je oseba, ki izstavlja zemljiškoknjižno dovolilo, v zvezi s pravnim poslom, iz katerega izhaja obveznost prenosa lastninske pravice, zavezana za plačilo davka na promet nepremičnin oziroma drugega davka, razen davka na dodano vrednost, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo finančne uprave o plačilu tega davka oziroma davkov.
2
·
(2) Na zahtevo stranke mora potrdilo iz prejšnjega odstavka pridobiti notar. Finančna uprava notarju omogoči prevzem v elektronski obliki prek informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije.
2
·
(2) Na zahtevo stranke mora potrdilo iz prejšnjega odstavka pridobiti notar. Finančna uprava notarju omogoči prevzem v elektronski obliki prek informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije.
3
·
(3) Notar na zahtevo stranke listino o pravnem poslu pretvori v elektronsko obliko in jo po varni elektronski poti pošlje finančni upravi.
3
·
(3) Notar na zahtevo stranke listino o pravnem poslu pretvori v elektronsko obliko in jo po varni elektronski poti pošlje finančni upravi.
4
·
(4) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ki je obdavčena z davkom na dodano vrednost, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložen račun s podatki, ki so kot obvezni določeni z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost, če te sestavine niso vsebovane že v listini o pravnem poslu iz prvega odstavka 36. člena tega zakona. Listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih
4
·
(4) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ki je obdavčena z davkom na dodano vrednost, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložen račun s podatki, ki so kot obvezni določeni z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost, če te sestavine niso vsebovane že v listini o pravnem poslu iz prvega odstavka 36. člena tega zakona. Listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih
5
+
(1) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice in je oseba, ki izstavlja zemljiškoknjižno dovolilo, v zvezi s pravnim poslom, iz katerega izhaja obveznost prenosa lastninske pravice, zavezana za plačilo davka na promet nepremičnin oziroma drugega davka, razen davka na dodano vrednost, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo finančne uprave o plačilu tega davka oziroma davkov.
+
6
+
(2) Na zahtevo stranke mora potrdilo iz prejšnjega odstavka pridobiti notar. Finančna uprava notarju omogoči prevzem v elektronski obliki prek informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije.
+
7
+
(3) Notar na zahtevo stranke listino o pravnem poslu pretvori v elektronsko obliko in jo po varni elektronski poti pošlje finančni upravi.
+
8
+
(4) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ki je obdavčena z davkom na dodano vrednost, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložen račun s podatki, ki so kot obvezni določeni z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost, če te sestavine niso vsebovane že v listini o pravnem poslu iz prvega odstavka 36. člena tega zakona.
+
1
−
(1) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo pristojnega organa o namenu rabe nepremičnine po prostorskih aktih in o morebitnih prostorskih ukrepih, ki veljajo na območju, na katerem leži nepremičnina (v nadaljnjem besedilu: lokacijska informacija).
1
+
(1) Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo pristojnega organa o namenu rabe nepremičnine po prostorskih aktih in o morebitnih prostorskih ukrepih, ki veljajo na območju, na katerem leži nepremičnina (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o namenski rabi zemljišča).
2
−
(2) Če je bilo zemljiškoknjižno dovolilo iz prejšnjega odstavka izstavljeno v zvezi s pravnim poslom, za katerega je po zakonu, ki ureja promet tiste vrste nepremičnin, med katere glede na namen rabe, naveden v lokacijski informaciji, spada nepremičnina, na katero se nanaša zemljiškoknjižno dovolilo, potrebno pridobiti soglasje oziroma odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo pristojnega organa, da takšno soglasje oziroma odobritev ni potrebna, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo tudi navedeno soglasje, odobritev oziroma potrdilo.
2
+
(2) Če je bilo zemljiškoknjižno dovolilo iz prejšnjega odstavka izstavljeno v zvezi s pravnim poslom, za katerega je po zakonu, ki ureja promet tiste vrste nepremičnin, med katere glede na namen rabe, naveden v potrdilu o namenski rabi zemljišča, spada nepremičnina, na katero se nanaša zemljiškoknjižno dovolilo, potrebno pridobiti soglasje oziroma odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo pristojnega organa, da takšno soglasje oziroma odobritev ni potrebna, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo tudi navedeno soglasje, odobritev oziroma potrdilo.
3
−
(3) Če se zemljiškoknjižno dovolilo nanaša na nepremičnino, na kateri po podatkih lokacijske informacije obstaja predkupna pravica občine, in je bilo izstavljeno v zvezi s pravnim poslom, pri katerem je treba po zakonu, ki ureja to predkupno pravico, občini omogočiti uresničitev predkupne pravice, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, oziroma notarski zapisnik, v katerem notar ugotovi dejstva iz katerih izhaja, da je bila občini omogočena uresničitev predkupne pravice v skladu z zakonom, ki ureja postopek uresničitve te predkupne pravice in da je ta ni uveljavljala oziroma uresničila.
3
+
(3) Če se zemljiškoknjižno dovolilo nanaša na nepremičnino, na kateri po podatkih potrdila o namenski rabi zemljišča obstaja predkupna pravica občine, in je bilo izstavljeno v zvezi s pravnim poslom, pri katerem je treba po zakonu, ki ureja to predkupno pravico, občini omogočiti uresničitev predkupne pravice, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, oziroma notarski zapisnik, v katerem notar ugotovi dejstva iz katerih izhaja, da je bila občini omogočena uresničitev predkupne pravice v skladu z zakonom, ki ureja postopek uresničitve te predkupne pravice in da je ta ni uveljavljala oziroma uresničila.
4
·
(4) Določbe prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo za zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim se dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice na samostojnem delu objekta v etažni lastnini.
4
·
(4) Določbe prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo za zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim se dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice na samostojnem delu objekta v etažni lastnini.
5
−
(5) Na zahtevo stranke mora lokacijsko informacijo iz prvega odstavka tega člena pridobiti notar. Če ima notar elektronski dostop do informatizirane evidence, v kateri je vpisan podatek o namenu rabe nepremičnine po prostorskih aktih in o morebitnih prostorskih ukrepih, notar vpogleda v to evidenco in v overitvenem potrdilu navede številko transakcije, pod katero je opravil vpogled v to evidenco. 4.2. Vknjižbe Pojem vknjižbe
5
+
(5) Če ima notar elektronski dostop do informatizirane evidence, v kateri je vpisan podatek o namenu rabe nepremičnine po prostorskih aktih in o morebitnih prostorskih ukrepih, notar vpogleda v to evidenco in v overitvenem potrdilu navede številko transakcije, pod katero je opravil vpogled v to evidenco. Pouk o vložitvi zemljiškoknjižnega predloga
+
1
+
(1) Ob sestavi notarskega zapisa ali overitvi podpisa na listini, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, mora notar stranke poučiti, da bo nemudoma vložil zemljiškoknjižni predlog na podlagi tega zemljiškoknjižnega dovolila, razen če stranke temu izrecno nasprotujejo ali če je v listini o pravnem poslu iz prvega ali drugega odstavka 36. člena tega zakona drugače določeno.
+
2
+
(2) Pouk iz prejšnjega odstavka ter morebitno izjavo strank o nasprotovanju vložitvi zemljiškoknjižnega predloga mora notar zapisati v notarski zapis ali na listino, na kateri overja podpis. 4.2. Vknjižbe Pojem vknjižbe
1
−
8.naslednjih listin, če zakon določa, da se stvarne pravice pridobijo, spremenijo ali prenehajo na njeni podlagi:
1
+
(1) Vknjižba pravic se dovoli na podlagi naslednjih listin:
2
−
- druge pravnomočne sodne odločbe,
−
3
−
- druge listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa,
−
4
−
- druge pravnomočne ali dokončne odločbe drugega državnega organa ali
−
5
−
- sporazuma o mirni rešitvi spora, sklenjenega v predhodnem postopku v skladu z zakonom, ki ureja državno odvetništvo.
−
6
·
1. zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga,
2
·
1. zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga,
7
·
2. listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga,
3
·
2. listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga,
8
·
3. pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga,
4
·
3. pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga,
9
·
4. pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da prizna svoj podpis na zasebni listini iz 1. točke tega odstavka oziroma da izroči odpravek notarskega zapisa, sestavljen za vpis v zemljiško knjigo,
5
·
4. pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da prizna svoj podpis na zasebni listini iz 1. točke tega odstavka oziroma da izroči odpravek notarskega zapisa, sestavljen za vpis v zemljiško knjigo,
10
·
5. pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da izstavi zemljiško-knjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga,
6
·
5. pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da izstavi zemljiško-knjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga,
11
·
6. pravnomočnega sklepa o dedovanju,
7
·
6. pravnomočnega sklepa o dedovanju,
12
·
7. pravnomočnega sklepa, izdanega v postopku izvršbe na nepremičnino oziroma v stečajnem postopku, s katerim je sodišče, ki je ta sklep izdalo (v nadaljnjem besedilu: izvršilno oziroma stečajno sodišče), odredilo vpis lastninske pravice v korist kupca oziroma izbris drugih pravic na nepremičnini, oziroma sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katerim je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice,
8
·
7. pravnomočnega sklepa, izdanega v postopku izvršbe na nepremičnino oziroma v stečajnem postopku, s katerim je sodišče, ki je ta sklep izdalo (v nadaljnjem besedilu: izvršilno oziroma stečajno sodišče), odredilo vpis lastninske pravice v korist kupca oziroma izbris drugih pravic na nepremičnini, oziroma sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katerim je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice,
13
·
8. naslednjih listin, če zakon določa, da se stvarne pravice pridobijo, spremenijo ali prenehajo na njeni podlagi:
9
·
8. naslednjih listin, če zakon določa, da se stvarne pravice pridobijo, spremenijo ali prenehajo na njeni podlagi:
14
·
- druge pravnomočne sodne odločbe,
10
·
- druge pravnomočne sodne odločbe,
15
·
- druge listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa,
11
·
- druge listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa,
16
·
- druge pravnomočne ali dokončne odločbe drugega državnega organa ali
12
·
- druge pravnomočne ali dokončne odločbe drugega državnega organa ali
17
·
- sporazuma o mirni rešitvi spora, sklenjenega v predhodnem postopku v skladu z zakonom, ki ureja državno odvetništvo.
13
·
- sporazuma o mirni rešitvi spora, sklenjenega v predhodnem postopku v skladu z zakonom, ki ureja državno odvetništvo.
18
·
(2) Za pravnomočno sodno odločbo se šteje tudi sodna poravnava, sklenjena v postopku iz 3., 4., 5. oziroma 8. točke prejšnjega odstavka.
14
·
(2) Za pravnomočno sodno odločbo se šteje tudi sodna poravnava, sklenjena v postopku iz 3., 4., 5. oziroma 8. točke prejšnjega odstavka.
19
·
(3) Za zemljiškoknjižno dovolilo iz 1. točke prvega odstavka tega člena se šteje tudi listina, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da:
15
·
(3) Za zemljiškoknjižno dovolilo iz 1. točke prvega odstavka tega člena se šteje tudi listina, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da:
20
·
1. priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe (posadna listina) ali
16
·
1. priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe (posadna listina) ali
21
·
2. zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ali zaradi nadomestitve izgubljenih izvirnikov listin dovoljuje vpis lastninske ali druge pravice v korist druge osebe.
17
·
2. zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ali zaradi nadomestitve izgubljenih izvirnikov listin dovoljuje vpis lastninske ali druge pravice v korist druge osebe.
22
·
(4) Za overitev podpisa na listini iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo pravila tega zakona o overitvi zemljiškoknjižnega dovolila razen prvega in drugega odstavka 36. člena tega zakona. Listine, ki so podlaga za vpis pri etažni lastnini
18
·
(4) Za overitev podpisa na listini iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo pravila tega zakona o overitvi zemljiškoknjižnega dovolila razen prvega in drugega odstavka 36. člena tega zakona. Listine, ki so podlaga za vpis pri etažni lastnini
+
1
+
(1) Če se etažna lastnina oblikuje z razdelitvijo lastninske pravice, se vpis etažne lastnine dovoli na podlagi enostranskega pravnega posla lastnika o oblikovanju etažne lastnine, na katerem je podpis lastnika overjen.
+
2
+
(2) Če se etažna lastnina oblikuje z delitvijo solastnine, se vpis etažne lastnine dovoli na podlagi sporazuma solastnikov o oblikovanju etažne lastnine ali na podlagi pravnomočne sodne odločbe o oblikovanju etažne lastnine.
+
3
+
(3) Vpis spremembe osnovnega pravnega položaja splošnega skupnega dela stavbe v etažni lastnini v posamezni del v etažni lastnini ali v posebni skupni del stavbe v etažni lastnini je dovoljen na podlagi sporazuma vseh etažnih lastnikov o taki spremembi.
+
4
+
(4) Vpis spremembe osnovnega pravnega položaja posebnega skupnega dela stavbe v etažni lastnini v posamezni del v etažni lastnini ali v splošni skupni del stavbe v etažni lastnini je dovoljen na podlagi sporazuma tistih etažnih lastnikov tistih posameznih delov v etažni lastnini, ki so vpisani pri tem posebnem skupnem delu po drugi alineji 4. točke 15.a člena tega zakona. Overitev zemljiškoknjižnega dovolila
1
−
(1) Če osebna služnost oziroma pravica prepovedi odtujitve in obremenitve preneha z imetnikovo smrtjo, se vknjižba prenehanja te pravice dovoli na podlagi potrdila pristojnega matičnega organa o vpisu smrti imetnika v matično knjigo oziroma pravnomočne sodne odločbe o razglasitvi imetnika za mrtvega.
1
+
(1) Če pravica preneha z imetnikovo smrtjo, se vknjižba prenehanja te pravice dovoli na podlagi potrdila pristojnega matičnega organa o vpisu smrti imetnika v matični register ali pravnomočne sodne odločbe o razglasitvi imetnika za mrtvega. Če potrdila pristojnega matičnega organa ni mogoče pridobiti, ker iz vpisa nastanka te pravice in vpisa podatkov o imetniku pravice v zemljiški knjigi izhaja verjetnost, da je imetnik umrl že pred začetkom vodenja matičnega registra, se smrt imetnika lahko dokazuje tudi z drugimi listinami.
2
−
(2) Če je pravna oseba, v korist katere je vknjižena stvarna pravica na nepremičnini, razen lastninske pravice, ali obligacijska pravica, prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka oziroma likvidacije ali zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ali če je prenehala brez pravnega naslednika na drug način, se vknjižba izbrisa te pravice dovoli na podlagi listine, ki dokazuje takšno prenehanje.
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se dovoli vknjižba prenehanja pravice, ki preneha z imetnikovo smrtjo, če iz vpisa podatkov o imetniku pravice v zemljiški knjigi izhaja, da je bil imetnik rojen pred 1. januarjem 1900 in vpisani podatek o rojstvu temelji na listini, ki je bila podlaga za vpis, ali je prevzet iz centralnega registra prebivalstva.
3
−
(3) Če je bila pravna oseba iz prejšnjega odstavka vpisana v sodni register na območju Republike Slovenije, je listina iz prejšnjega odstavka pravnomočen sklep registrskega sodišča o izbrisu iz sodnega registra oziroma pravnomočen sklep stečajnega sodišča o zaključku stečajnega postopka.
3
+
(3) Če je pravna oseba, v korist katere je vknjižena stvarna pravica na nepremičnini, razen lastninske pravice, ali obligacijska pravica, prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka oziroma likvidacije ali zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ali če je prenehala brez pravnega naslednika na drug način, se vknjižba izbrisa te pravice dovoli na podlagi listine, ki dokazuje takšno prenehanje.
4
−
(4) Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi za vknjižbo lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki ga je izstavil preživljanec na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Vknjižba zemljiškega dolga
4
+
(4) Če je bila pravna oseba iz prejšnjega odstavka vpisana v sodni register na območju Republike Slovenije, je listina iz prejšnjega odstavka pravnomočen sklep registrskega sodišča o izbrisu iz sodnega registra oziroma pravnomočen sklep stečajnega sodišča o zaključku stečajnega postopka.
+
5
+
(5) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vknjižbo lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki ga je izstavil preživljanec na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali darovalec na podlagi darilne pogodbe za primer smrti.
1
−
Naslov pred 44. členom in 44. člen se črtata.
1
+
Vknjižbe na podlagi združitve, delitve ali prenehanja gospodarskih družb
1
·
(1) Če so pravice na nepremičnini prešle na prevzemno družbo na podlagi pripojitve, pridobitve pravic ni treba dokazovati s posebno listino.
1
·
(1) Če so pravice na nepremičnini prešle na prevzemno družbo na podlagi pripojitve, pridobitve pravic ni treba dokazovati s posebno listino.
2
·
(2) Predlogu za vknjižbo pridobitve pravic iz prejšnjega odstavka je treba priložiti sklep o vpisu pripojitve v sodni register.
2
·
(2) Predlogu za vknjižbo pridobitve pravic iz prejšnjega odstavka je treba priložiti sklep o vpisu pripojitve v sodni register.
3
·
(3) Določbi prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljata tudi v primeru prenosa premoženja na Republiko Slovenijo oziroma lokalno skupnost.
3
·
(3) Določbi prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljata tudi v primeru prenosa premoženja na Republiko Slovenijo oziroma lokalno skupnost.
4
·
(4) Vknjižba pridobitve pravic, ki so prešle na prevzemno družbo na podlagi delitve, se dovoli na podlagi delitvenega načrta.
4
·
(4) Vknjižba pridobitve pravic, ki so prešle na prevzemno družbo na podlagi delitve, se dovoli na podlagi delitvenega načrta.
5
−
(5) Predlogu za vknjižbo pridobitve pravic iz prejšnjega odstavka je treba priložiti delitveni načrt s potrdilom registrskega sodišča, da je bila delitev v sodni register vpisana na podlagi tega načrta, in sklep o vpisu delitve v sodni register. Odločanje o vknjižbi po uradni dolžnosti
5
+
(5) Predlogu za vknjižbo pridobitve pravic iz prejšnjega odstavka je treba priložiti delitveni načrt s potrdilom registrskega sodišča, da je bila delitev v sodni register vpisana na podlagi tega načrta, in sklep o vpisu delitve v sodni register.
+
6
+
(6) Vknjižba pridobitve pravic, ki so prešle na družbenike ali delničarje na podlagi prenehanja družbe po postopku prostovoljne likvidacije ali prenehanja družbe po skrajšanem postopku, se dovoli na podlagi sklepa skupščine družbe o razdelitvi premoženja.
+
7
+
(7) Predlogu za vknjižbo pridobitve pravic iz prejšnjega odstavka je treba priložiti zapisnik skupščine, ki vključuje sklep o razdelitvi premoženja, in sklep o vpisu prenehanja družbe v sodni register. Odločanje o vknjižbi po uradni dolžnosti
1
−
(1) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloča o vknjižbi in drugih, s to vknjižbo povezanih vpisih, na podlagi sodnih odločb iz 6. in 7. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona in na podlagi tistih odločb iz 8. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona, za katere zakon določa, da na njihovi podlagi zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po uradni dolžnosti.
1
+
(1) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloča o vknjižbi in drugih, s to vknjižbo povezanih vpisih, na podlagi sodnih odločb iz 6. in 7. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona in na podlagi tistih odločb iz tretje alineje 8. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona, za katere zakon določa, da na njihovi podlagi zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po uradni dolžnosti.
2
·
(2) Sodišče oziroma drug državni organ, ki je odločal na prvi stopnji, mora o odločbi iz prejšnjega odstavka obvestiti zemljiškoknjižno sodišče v 15 dneh po pravnomočnosti oziroma dokončnosti in obvestilu priložiti izvod odločbe s potrdilom o pravnomočnosti oziroma dokončnosti. Učinki vknjižbe pridobitve pravice
2
·
(2) Sodišče oziroma drug državni organ, ki je odločal na prvi stopnji, mora o odločbi iz prejšnjega odstavka obvestiti zemljiškoknjižno sodišče v 15 dneh po pravnomočnosti oziroma dokončnosti in obvestilu priložiti izvod odločbe s potrdilom o pravnomočnosti oziroma dokončnosti. Učinki vknjižbe pridobitve pravice
1
·
(1) Vknjižene pravice niso ovira za nadaljnje vpise, če zakon ne določa drugače.
1
·
(1) Vknjižene pravice niso ovira za nadaljnje vpise, če zakon ne določa drugače.
2
·
(2) Vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve je ovira za dovolitev naslednjih vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje vknjižba pridobitve pravice prepovedi odtujitve in obremenitve:
2
·
(2) Vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve je ovira za dovolitev naslednjih vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje vknjižba pridobitve pravice prepovedi odtujitve in obremenitve:
3
·
1. vknjižbe pridobitve pravic na nepremičnini na podlagi listin iz 1., 2., 4. in 5. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona,
3
·
1. vknjižbe pridobitve pravic na nepremičnini na podlagi listin iz 1., 2., 4. in 5. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona,
4
·
2. predznambe pridobitve pravic na nepremičnini, na podlagi listin iz 2. do 4. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona,
4
·
2. predznambe pridobitve pravic na nepremičnini, na podlagi listin iz 2. do 4. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona,
5
−
3. zaznambe vrstnega reda.
5
+
3. zaznambe vrstnega reda,
+
6
+
4. predznambe pridobitve hipoteke na podlagi sklepa o predhodni odredbi iz prvega odstavka 51. člena tega zakona, če je bila predhodna odredba izdana za zavarovanje terjatve na podlagi izvršljivega notarskega zapisa.
6
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ni ovira za vpis, če je predlogu za vpis priložena listina o soglasju imetnika pravice prepovedi odtujitve in obremenitve za predlagani vpis, na kateri je imetnikov podpis overjen.
7
·
(3) Ne glede na prejšnji odstavek vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ni ovira za vpis, če je predlogu za vpis priložena listina o soglasju imetnika pravice prepovedi odtujitve in obremenitve za predlagani vpis, na kateri je imetnikov podpis overjen.
7
·
(4) Če se zaradi kasnejšega vpisa, za katerega pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ni ovira, lastninska pravica vknjiži v korist novega lastnika, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti hkrati z dovolitvijo te vknjižbe dovoli tudi vknjižbo izbrisa pravice prepovedi odtujitve in obremenitve. 4.3. Predznambe Pojem predznambe
8
·
(4) Če se zaradi kasnejšega vpisa, za katerega pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ni ovira, lastninska pravica vknjiži v korist novega lastnika, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti hkrati z dovolitvijo te vknjižbe dovoli tudi vknjižbo izbrisa pravice prepovedi odtujitve in obremenitve. 4.3. Predznambe Pojem predznambe
1
−
V 49. členu se četrti odstavek črta.
1
+
(1) Predznamba se dovoli na podlagi naslednjih listin:
+
2
+
1. odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona, ki še ni postala pravnomočna oziroma dokončna,
+
3
+
2. zasebne listine oziroma notarskega zapisa o pravnem poslu iz prvega oziroma drugega odstavka 36. člena tega zakona, ki ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila,
+
4
+
3. listine iz 1. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona, na kateri podpis ni overjen,
+
5
+
4. listine iz 2. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona, če ni predložen tisti odpravek notarskega zapisa, ki je bil sestavljen za vpis v zemljiško knjigo, temveč kateri od drugih odpravkov tega zapisa.
+
6
+
(2) Predznamba prenehanja hipoteke se dovoli tudi na podlagi sodne odločbe o položitvi dolgovanega zneska, potrebnega za poplačilo terjatve, v zavarovanje katere je vknjižena zastavna pravica.
+
7
+
(3) Predznamba se dovoli tudi na podlagi drugih odločb sodišča oziroma drugega državnega organa, če zakon določa, da so podlaga za predznambo pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. Predznamba pridobitve pravic na podlagi pravnega posla
1
−
(1) Če je bila predznamba pravice dovoljena na podlagi odločbe iz 1. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona ali na podlagi odločbe iz drugega odstavka 49. člena tega zakona, je treba predlagati vknjižbo te pravice v vrstnem redu predznamovane pravice v enem mesecu.
1
+
(1) Če je bila predznamba pravice dovoljena na podlagi odločbe iz 1. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona ali na podlagi odločbe iz drugega odstavka 49. člena tega zakona, je treba predlagati vknjižbo te pravice v vrstnem redu predznamovane pravice v dveh mesecih.
2
·
(2) Če je bila predznamba dovoljena na podlagi listine iz 2., 3. ali 4. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona, mora oseba, v korist katere je bila dovoljena predznamba, v dveh mesecih od vpisa predznamovane pravice v zemljiško knjigo:
2
·
(2) Če je bila predznamba dovoljena na podlagi listine iz 2., 3. ali 4. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona, mora oseba, v korist katere je bila dovoljena predznamba, v dveh mesecih od vpisa predznamovane pravice v zemljiško knjigo:
3
·
1. bodisi predlagati vknjižbo te pravice v vrstnem redu predznamovane pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo,
3
·
1. bodisi predlagati vknjižbo te pravice v vrstnem redu predznamovane pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo,
4
·
2. bodisi vložiti tožbo, s katero zahteva izdajo sodbe iz 4. ali 5. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona.
4
·
2. bodisi vložiti tožbo, s katero zahteva izdajo sodbe iz 4. ali 5. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona.
5
·
(3) Pri vpisu predznamovane pravice v zemljiško knjigo se vpiše tudi zadnji dan roka iz prejšnjega odstavka.
5
·
(3) Pri vpisu predznamovane pravice v zemljiško knjigo se vpiše tudi zadnji dan roka iz prejšnjega odstavka.
6
·
(4) Če oseba, v korist katere je bila predznamba pravice dovoljena, zaradi opravičitve predznambe vloži tožbo iz 2. točke drugega odstavka tega člena, mora predlagati vknjižbo pravice v vrstnem redu predznambe te pravice v dveh mesecih.
6
·
(4) Če oseba, v korist katere je bila predznamba pravice dovoljena, zaradi opravičitve predznambe vloži tožbo iz 2. točke drugega odstavka tega člena, mora predlagati vknjižbo pravice v vrstnem redu predznambe te pravice v dveh mesecih.
7
·
(5) Dvomesečni rok iz prvega ali četrtega odstavka tega člena teče:
7
·
(5) Dvomesečni rok iz prvega ali četrtega odstavka tega člena teče:
8
·
1. če proti odločbi prve stopnje pritožba ni bila vložena: od izteka roka za vložitev pritožbe,
8
·
1. če proti odločbi prve stopnje pritožba ni bila vložena: od izteka roka za vložitev pritožbe,
9
·
2. če je bila proti odločbi prve stopnje vložena pritožba: od dneva, ko je bila osebi, v korist katere je bila predznamba dovoljena ali njenemu pravnemu nasledniku vročena odločba sodišča ali drugega organa o pritožbi.
9
·
2. če je bila proti odločbi prve stopnje vložena pritožba: od dneva, ko je bila osebi, v korist katere je bila predznamba dovoljena ali njenemu pravnemu nasledniku vročena odločba sodišča ali drugega organa o pritožbi.
10
·
(6) Vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice je dovoljena tudi, če je bil zamujen rok iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena, razen če je po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice, predznamba že izbrisana.
10
·
(6) Vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice je dovoljena tudi, če je bil zamujen rok iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena, razen če je po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice, predznamba že izbrisana.
11
·
(7) Za tek rokov iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo pravila o zadržanju teka rokov za procesna dejanja. Učinki predznambe
11
·
(7) Za tek rokov iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo pravila o zadržanju teka rokov za procesna dejanja. Učinki predznambe
1
·
(1) Če je bila zaradi opravičitve predznambe vložena tožba iz 2. točke drugega odstavka 53. člena tega zakona, se izbris te predznambe dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila ta tožba zavržena oziroma postopek ustavljen zaradi umika tožbe oziroma tožbeni zahtevek zavrnjen:
1
·
(1) Če je bila zaradi opravičitve predznambe vložena tožba iz 2. točke drugega odstavka 53. člena tega zakona, se izbris te predznambe dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila ta tožba zavržena oziroma postopek ustavljen zaradi umika tožbe oziroma tožbeni zahtevek zavrnjen:
2
·
1. če proti tej odločbi ni bil vložen predlog za dopustitev revizije ali kljub sklepu o dopustitvi revizije ni bila vložena revizija oziroma ni bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti,
2
·
1. če proti tej odločbi ni bil vložen predlog za dopustitev revizije ali kljub sklepu o dopustitvi revizije ni bila vložena revizija oziroma ni bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti,
3
·
2. če je bil vložen predlog za dopustitev revizije, pa je bil zavržen ali zavrnjen, ali
3
·
2. če je bil vložen predlog za dopustitev revizije, pa je bil zavržen ali zavrnjen, ali
4
·
3. če sta bili revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti vloženi in sta bili pravnomočno zavrženi oziroma zavrnjeni.
4
·
3. če sta bili revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti vloženi in sta bili pravnomočno zavrženi oziroma zavrnjeni.
5
·
(2) Predlogu za izbris predznambe po prejšnjem odstavku je treba priložiti pravnomočno sodno odločbo, ki je podlaga za izbris predznambe, in:
5
·
(2) Predlogu za izbris predznambe po prejšnjem odstavku je treba priložiti pravnomočno sodno odločbo, ki je podlaga za izbris predznambe, in:
6
·
1. v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka:
6
·
1. v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka:
7
·
- potrdilo vrhovnega sodišča, da je rok za vložitev predloga za dopustitev revizije potekel in da v tem roku predlog za dopustitev revizije ni bil vložen, ali sklep vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije in potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev revizije potekel in da v tem roku revizija ni bila vložena, in
7
·
- potrdilo vrhovnega sodišča, da je rok za vložitev predloga za dopustitev revizije potekel in da v tem roku predlog za dopustitev revizije ni bil vložen, ali sklep vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije in potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev revizije potekel in da v tem roku revizija ni bila vložena, in
8
·
- potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti potekel in da v tem roku zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena,
8
·
- potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti potekel in da v tem roku zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena,
9
·
2. v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka: sklep, s katerim je bil predlog za dopustitev revizije zavržen ali zavrnjen,
9
·
2. v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka: sklep, s katerim je bil predlog za dopustitev revizije zavržen ali zavrnjen,
10
·
3. v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka: pravnomočen sklep o zavrženju revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti oziroma sodbo o zavrnitvi revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti. Izbris predznambe hipoteke, dovoljene na podlagi predhodne odredbe
10
·
3. v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka: pravnomočen sklep o zavrženju revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti oziroma sodbo o zavrnitvi revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti. Izbris predznambe hipoteke, dovoljene na podlagi predhodne odredbe
11
+
(1) Če je bila zaradi opravičitve predznambe vložena tožba iz 2. točke drugega odstavka 53. člena tega zakona, se izbris te predznambe dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila ta tožba zavržena oziroma postopek ustavljen zaradi umika tožbe oziroma tožbeni zahtevek zavrnjen:
+
12
+
1. če proti tej odločbi ni bil vložen predlog za dopustitev revizije ali kljub sklepu o dopustitvi revizije ni bila vložena revizija oziroma ni bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti,
+
13
+
2. če je bil vložen predlog za dopustitev revizije, pa je bil zavržen ali zavrnjen, ali
+
14
+
3. če sta bili revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti vloženi in sta bili pravnomočno zavrženi oziroma zavrnjeni.
+
15
+
(2) Predlogu za izbris predznambe po prejšnjem odstavku je treba priložiti pravnomočno sodno odločbo, ki je podlaga za izbris predznambe, in:
+
16
+
1. v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka:
+
17
+
- potrdilo vrhovnega sodišča, da je rok za vložitev predloga za dopustitev revizije potekel in da v tem roku predlog za dopustitev revizije ni bil vložen, ali sklep vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije in potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev revizije potekel in da v tem roku revizija ni bila vložena, in
+
18
+
- potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti potekel in da v tem roku zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena,
+
19
+
2. v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka: sklep, s katerim je bil predlog za dopustitev revizije zavržen ali zavrnjen,
+
20
+
3. v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka: pravnomočen sklep o zavrženju revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti oziroma sodbo o zavrnitvi revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti.
+
1
−
(1) Zaznambo začetka postopka za podaljšanje roditeljske pravice po polnoletnosti oziroma zaznambo začetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti imetniku pravice dovoli zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila sodišča, ki vodi ta postopek, o začetku tega postopka.
1
+
(1) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti vpiše zaznambo začetka postopka za postavitev pod skrbništvo imetnika pravice na nepremičnini na podlagi obvestila sodišča, ki vodi ta postopek, o začetku tega postopka.
2
−
(2) Zaznambo podaljšanja roditeljske pravice po polnoletnosti oziroma zaznambo odvzema poslovne sposobnosti imetniku pravice na nepremičnini dovoli zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila sodišča, ki je vodilo ta postopek. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti priložena pravnomočna odločba o podaljšanju roditeljske pravice po polnoletnosti oziroma o odvzemu poslovne sposobnosti.
2
+
(2) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti vpiše zaznambo postavitve pod skrbništvo imetnika pravice na nepremičnini na podlagi obvestila sodišča, ki je vodilo ta postopek. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti priložen pravnomočni sklep o postavitvi pod skrbništvo.
3
·
(3) Pravno dejstvo mladoletnosti imetnika pravice se v zemljiški knjigi ne zaznamuje, če je v zemljiški knjigi vpisan datum imetnikovega rojstva oziroma je ta razviden iz EMŠO imetnika, ki je vpisana v zemljiški knjigi. Izbris zaznamb osebnih stanj
3
·
(3) Pravno dejstvo mladoletnosti imetnika pravice se v zemljiški knjigi ne zaznamuje, če je v zemljiški knjigi vpisan datum imetnikovega rojstva oziroma je ta razviden iz EMŠO imetnika, ki je vpisana v zemljiški knjigi. Izbris zaznamb osebnih stanj
1
·
(1) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis zaznambe iz drugega odstavka 66. člena tega zakona, hkrati po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe iz prvega odstavka 66. člena tega zakona.
1
·
(1) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis zaznambe iz drugega odstavka 66. člena tega zakona, hkrati po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe iz prvega odstavka 66. člena tega zakona.
2
−
(2) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe iz prvega odstavka 66. člena tega zakona tudi na podlagi obvestila sodišča, ki je vodilo ta postopek, da je postopek pravnomočno končan, ne da bi bila podaljšana roditeljska pravica po polnoletnosti oziroma odvzeta poslovna sposobnost. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti priložena pravnomočna odločba o zaključku postopka.
2
+
(2) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše zaznambo iz prvega odstavka prejšnjega člena tudi na podlagi obvestila sodišča, ki je vodilo ta postopek, da je postopek pravnomočno končan, ne da bi bil imetnik pravice na nepremičnini postavljen pod skrbništvo. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti priložen pravnomočni sklep o zaključku postopka.
3
−
(3) Izbris zaznambe iz drugega odstavka 66. člena tega zakona dovoli zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila sodišča, ki je vodilo postopek, da je bila imetniku poslovna sposobnost vrnjena. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti priložena pravnomočna odločba o vrnitvi poslovne sposobnosti. 4.4.3. Zaznamba vrstnega reda Pojem zaznambe vrstnega reda
3
+
(3) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše zaznambo iz drugega odstavka prejšnjega člena na podlagi obvestila sodišča, ki je vodilo postopek, da je skrbništvo nad imetnikom pravice na nepremičnini prenehalo. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti priložen pravnomočni sklep o prenehanju skrbništva. 4.4.3. Zaznamba vrstnega reda Pojem zaznambe vrstnega reda
1
·
(1) Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice in zaznamba vrstnega reda za pridobitev hipoteke se dovoli na podlagi predloga lastnika nepremičnine, na katerem je podpis lastnika overjen.
1
·
(1) Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice in zaznamba vrstnega reda za pridobitev hipoteke se dovoli na podlagi predloga lastnika nepremičnine, na katerem je podpis lastnika overjen.
2
·
(2) V predlogu za zaznambo vrstnega reda za pridobitev hipoteke mora biti naveden najvišji znesek terjatve, ki bo zavarovan s hipoteko, na katere vrstni red vpisa se zaznamba vrstnega reda nanaša.
2
·
(2) V predlogu za zaznambo vrstnega reda za pridobitev hipoteke mora biti naveden najvišji znesek terjatve, ki bo zavarovan s hipoteko, na katere vrstni red vpisa se zaznamba vrstnega reda nanaša.
3
·
(3) Zaznamba vrstnega reda za prenos oziroma za izbris hipoteke, se dovoli na podlagi predloga hipotekarnega upnika, na katerem je podpis hipotekarnega upnika overjen.
3
·
(3) Zaznamba vrstnega reda za prenos oziroma za izbris hipoteke, se dovoli na podlagi predloga hipotekarnega upnika, na katerem je podpis hipotekarnega upnika overjen.
4
−
(4) Zaznamba vrstnega reda se dovoli, če bi bila po stanju vpisov v zemljiški knjigi dovoljena vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice, katere vrstni red se z zaznambo varuje. Sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda
4
+
(4) Zaznamba vrstnega reda se dovoli, če bi bila po stanju vpisov v zemljiški knjigi dovoljena vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice, katere vrstni red se z zaznambo varuje.
+
5
+
(5) Notar, ki kot pooblaščenec osebe iz prvega ali tretjega odstavka tega člena vlaga elektronski predlog za vpis zaznambe vrstnega reda, mora:
+
6
+
1. elektronskemu predlogu priložiti elektronsko kopijo izvirnika pisnega predloga iz prvega ali tretjega odstavka tega člena, in
+
7
+
2. izvirnik pisnega predloga iz prvega ali tretjega odstavka tega člena hraniti po pravilih o hrambi listin, ki so podlaga za zemljiškoknjižni vpis.
+
8
+
(6) Predlog iz prejšnjega odstavka lahko vloži samo notar, ki je overil podpis na predlogu iz prvega ali tretjega odstavka tega člena. Razpolaganje z zaznamovanim vrstnim redom
1
·
(1) Z vpisom zaznambe vrstnega reda v zemljiško knjigo pridobi predlagatelj te zaznambe pravico razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom.
1
·
(1) Z vpisom zaznambe vrstnega reda v zemljiško knjigo pridobi predlagatelj te zaznambe pravico razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom.
2
·
(2) Predlagatelj zaznambe vrstnega reda lahko razpolaga z zaznamovanim vrstnim redom tako, da da notarju, ki v njegovem imenu vloži elektronski predlog za zaznambo vrstnega reda (v nadaljnjem besedilu: skrbniški notar), ob vložitvi tega predloga ali pozneje izjavo, s katero:
2
·
(2) Predlagatelj zaznambe vrstnega reda lahko razpolaga z zaznamovanim vrstnim redom tako, da da notarju, ki v njegovem imenu vloži elektronski predlog za zaznambo vrstnega reda (v nadaljnjem besedilu: skrbniški notar), ob vložitvi tega predloga ali pozneje izjavo, s katero:
3
·
1. mu bodisi naloži, da v njegovem imenu zahteva izbris te zaznambe pred iztekom roka njene veljavnosti,
3
·
1. mu bodisi naloži, da v njegovem imenu zahteva izbris te zaznambe pred iztekom roka njene veljavnosti,
4
−
(4) Če je v času, ko notar prejme izjavo iz 2. točke drugega odstavka tega člena, vpisana prepoved obremenitve ali odtujitve nepremičnine, ki učinkuje zoper predlagatelja, ali je vpisana zaznamba izvršbe, prenos pravice razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom na novega upravičenca ni dovoljen. Za druge učinke izjave iz 2. točke drugega odstavka tega člena in njen preklic se smiselno uporabljajo pravila o notarski hrambi.
4
+
2. bodisi ga obvesti, da pravico razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom prenaša na novega upravičenca.
5
·
(3) O prejemu izjave iz prejšnjega odstavka mora skrbniški notar sestaviti notarski zapisnik.
5
·
(3) O prejemu izjave iz prejšnjega odstavka mora skrbniški notar sestaviti notarski zapisnik.
6
·
(4) Če je v času, ko notar prejme izjavo iz 2. točke drugega odstavka tega člena, vpisana prepoved obremenitve ali odtujitve nepremičnine, ki učinkuje zoper predlagatelja, ali je vpisana zaznamba izvršbe, prenos pravice razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom na novega upravičenca ni dovoljen. Za druge učinke izjave iz 2. točke drugega odstavka tega člena in njen preklic se smiselno uporabljajo pravila o notarski hrambi.
6
·
(4) Če je v času, ko notar prejme izjavo iz 2. točke drugega odstavka tega člena, vpisana prepoved obremenitve ali odtujitve nepremičnine, ki učinkuje zoper predlagatelja, ali je vpisana zaznamba izvršbe, prenos pravice razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom na novega upravičenca ni dovoljen. Za druge učinke izjave iz 2. točke drugega odstavka tega člena in njen preklic se smiselno uporabljajo pravila o notarski hrambi.
7
·
(5) Predmet notarske hrambe iz prejšnjega odstavka je pravica razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom.
7
·
(5) Predmet notarske hrambe iz prejšnjega odstavka je pravica razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom.
8
·
(6) Novi upravičenec lahko razpolaga z zaznamovanim vrstnim redom tako, da da skrbniškemu notarju:
8
·
(6) Novi upravičenec lahko razpolaga z zaznamovanim vrstnim redom tako, da da skrbniškemu notarju:
9
·
1. bodisi izjavo iz 1. ali 2. točke drugega odstavka tega člena,
9
·
1. bodisi izjavo iz 1. ali 2. točke drugega odstavka tega člena,
10
·
2. bodisi mu naloži, da v njegovem imenu vloži predlog za vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu.
10
·
2. bodisi mu naloži, da v njegovem imenu vloži predlog za vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu.
11
·
(7) O prejemu izjave iz prejšnjega odstavka mora skrbniški notar sestaviti notarski zapisnik.
11
·
(7) O prejemu izjave iz prejšnjega odstavka mora skrbniški notar sestaviti notarski zapisnik.
12
·
(8) Na podlagi izjave iz 2. točke šestega odstavka tega člena nastane obveznost skrbniškega notarja vložiti predlog za vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu, ko mu novi upravičenec predloži listine, ki so podlaga za vknjižbo ali predznambo.
12
·
(8) Na podlagi izjave iz 2. točke šestega odstavka tega člena nastane obveznost skrbniškega notarja vložiti predlog za vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu, ko mu novi upravičenec predloži listine, ki so podlaga za vknjižbo ali predznambo.
13
·
(9) Skrbniški notar mora predlogu za vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu, poleg listin, ki so podlaga za vknjižbo ali predznambo, priložiti tudi svojo izjavo, s katero potrdi, da je oseba, v korist katere se predlaga vknjižba ali predznamba, upravičena razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom, v katerem se s predlogom predlaga vknjižba ali predznamba. Rok veljavnosti zaznambe vrstnega reda
13
·
(9) Skrbniški notar mora predlogu za vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu, poleg listin, ki so podlaga za vknjižbo ali predznambo, priložiti tudi svojo izjavo, s katero potrdi, da je oseba, v korist katere se predlaga vknjižba ali predznamba, upravičena razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom, v katerem se s predlogom predlaga vknjižba ali predznamba. Rok veljavnosti zaznambe vrstnega reda
1
−
(1) Zaznamba vrstnega reda neha veljati z iztekom enega leta od dneva izdaje sklepa o dovolitvi te zaznambe.
1
+
(1) Zaznamba vrstnega reda neha veljati z iztekom enega leta od dneva njenega vpisa v zemljiško knjigo.
2
−
(2) V izreku sklepa o dovolitvi zaznambe vrstnega reda mora biti naveden dan, ko ta zaznamba neha veljati.
2
+
(2) Pri vpisu zaznambe vrstnega reda se v zemljiško knjigo vpiše tudi dan, ko ta zaznamba neha veljati. Izbris zaznambe vrstnega reda
3
−
(3) Pri vpisu zaznambe vrstnega reda se v zemljiško knjigo vpiše tudi dan, ko ta zaznamba neha veljati. Izbris zaznambe vrstnega reda
−
1
−
(1) Pred iztekom roka veljavnosti zaznambe vrstnega reda je dovoljen izbris te zaznambe samo, če je predlogu za izbris priložen sklep o dovolitvi te zaznambe.
1
+
(1) Pred iztekom roka veljavnosti zaznambe vrstnega reda je dovoljen izbris te zaznambe samo, če je predlogu za izbris priložena izjava skrbniškega notarja iz devetega odstavka 70. člena tega zakona.
2
·
(2) Po izteku roka veljavnosti zaznambe vrstnega reda zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dovoli izbris te zaznambe, če je ta po stanju vpisov v zemljiški knjigi ob trenutku začetka postopka za izbris še vpisana.
2
·
(2) Po izteku roka veljavnosti zaznambe vrstnega reda zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dovoli izbris te zaznambe, če je ta po stanju vpisov v zemljiški knjigi ob trenutku začetka postopka za izbris še vpisana.
3
·
(3) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris hipoteke, pri kateri je vpisana zaznamba vrstnega reda za prenos oziroma za izbris hipoteke, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris te zaznambe. Učinki zaznambe vrstnega reda
3
·
(3) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris hipoteke, pri kateri je vpisana zaznamba vrstnega reda za prenos oziroma za izbris hipoteke, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris te zaznambe. Učinki zaznambe vrstnega reda
1
·
(1) Vknjižbo oziroma predznambo pridobitve lastninske pravice oziroma pridobitve, prenosa oziroma izbrisa hipoteke v zaznamovanem vrstnem redu je treba predlagati pred iztekom roka veljavnosti zaznambe vrstnega reda.
1
·
(1) Vknjižbo oziroma predznambo pridobitve lastninske pravice oziroma pridobitve, prenosa oziroma izbrisa hipoteke v zaznamovanem vrstnem redu je treba predlagati pred iztekom roka veljavnosti zaznambe vrstnega reda.
2
−
(2) Predlogu iz prejšnjega odstavka mora biti poleg listin, ki so podlaga za vknjižbo oziroma predznambo, priložen tudi sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda, v katerem se s predlogom predlaga vknjižba oziroma predznamba.
2
+
(2) Predlogu iz prejšnjega odstavka mora biti poleg listin, ki so podlaga za vknjižbo ali predznambo, priložena tudi izjava skrbniškega notarja iz devetega odstavka 70. člena tega zakona.
3
·
(3) Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovolitvi vknjižbe oziroma predznambe v zaznamovanem vrstnem redu glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda.
3
·
(3) Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovolitvi vknjižbe oziroma predznambe v zaznamovanem vrstnem redu glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda.
4
·
(4) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo oziroma predznambo pravice v zaznamovanem vrstnem redu, odloči, da vknjižba oziroma predznamba učinkuje od trenutka, od katerega je učinkovala zaznamba vrstnega reda. Hkrati zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe vrstnega reda, v katerem je bila dovoljena vknjižba oziroma predznamba.
4
·
(4) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo oziroma predznambo pravice v zaznamovanem vrstnem redu, odloči, da vknjižba oziroma predznamba učinkuje od trenutka, od katerega je učinkovala zaznamba vrstnega reda. Hkrati zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe vrstnega reda, v katerem je bila dovoljena vknjižba oziroma predznamba.
5
·
(5) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo pravice v zaznamovanem vrstnem redu, hkrati po uradni dolžnosti odloči tudi o izbrisu vseh vpisov iz drugega oziroma tretjega odstavka 73. člena tega zakona. Predlog za vknjižbo oziroma predznambo po izteku veljavnosti zaznambe vrstnega reda
5
·
(5) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo pravice v zaznamovanem vrstnem redu, hkrati po uradni dolžnosti odloči tudi o izbrisu vseh vpisov iz drugega oziroma tretjega odstavka 73. člena tega zakona. Predlog za vknjižbo oziroma predznambo po izteku veljavnosti zaznambe vrstnega reda
1
·
(1) Zaznamba vrstnega reda za pridobitev etažne lastnine varuje vrstni red pridobitve etažne lastnine na vseh posameznih delih objekta, ki bo razdeljen na etažno lastnino, in pri posameznih delih, pri katerih bo pozneje predlagan vpis lastninske pravice v korist lastnikov teh delov objekta, s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba (v nadaljnjem besedilu: zaznamovani vrstni red pridobitve etažne lastnine).
1
·
(1) Zaznamba vrstnega reda za pridobitev etažne lastnine varuje vrstni red pridobitve etažne lastnine na vseh posameznih delih objekta, ki bo razdeljen na etažno lastnino, in pri posameznih delih, pri katerih bo pozneje predlagan vpis lastninske pravice v korist lastnikov teh delov objekta, s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba (v nadaljnjem besedilu: zaznamovani vrstni red pridobitve etažne lastnine).
2
·
(2) Za zaznambo vrstnega reda za pridobitev etažne lastnine se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, če ni v naslednjih odstavkih tega člena drugače določeno.
2
·
(2) Za zaznambo vrstnega reda za pridobitev etažne lastnine se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, če ni v naslednjih odstavkih tega člena drugače določeno.
3
−
(3) Zaznamba vrstnega reda za pridobitev etažne lastnine neha veljati z iztekom treh let od izdaje sklepa o dovolitvi te zaznambe.
3
+
(3) Zaznamba vrstnega reda za pridobitev etažne lastnine neha veljati z iztekom treh let od dneva njenega vpisa v zemljiško knjigo.
4
·
(4) V zaznamovanem vrstnem redu pridobitve etažne lastnine je dovoljena tudi vknjižba oziroma predznamba pridobitve solastninske pravice na celotni nepremičnini, če do trenutka, ko je bil vložen predlog za vknjižbo oziroma predznambo solastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu pridobitve etažne lastnine, etažna lastnina še ni vpisana. 4.4.4. Zaznamba odpoklica terjatve in zaznamba hipotekarne tožbe Zaznamba odpoklica terjatve
4
·
(4) V zaznamovanem vrstnem redu pridobitve etažne lastnine je dovoljena tudi vknjižba oziroma predznamba pridobitve solastninske pravice na celotni nepremičnini, če do trenutka, ko je bil vložen predlog za vknjižbo oziroma predznambo solastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu pridobitve etažne lastnine, etažna lastnina še ni vpisana. 4.4.4. Zaznamba odpoklica terjatve in zaznamba hipotekarne tožbe Zaznamba odpoklica terjatve
1
·
(1) Izbris zaznambe spora se dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila tožba oziroma predlog zavržen, oziroma s katero je bil postopek ustavljen zaradi umika tožbe oziroma predloga, oziroma s katero je bil tožbeni zahtevek oziroma predlog zavrnjen:
1
·
(1) Izbris zaznambe spora se dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila tožba oziroma predlog zavržen, oziroma s katero je bil postopek ustavljen zaradi umika tožbe oziroma predloga, oziroma s katero je bil tožbeni zahtevek oziroma predlog zavrnjen:
2
·
1. če proti tej odločbi ni bil vložen predlog za dopustitev revizije ali kljub sklepu o dopustitvi revizije ni bila vložena revizija oziroma ni bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti,
2
·
1. če proti tej odločbi ni bil vložen predlog za dopustitev revizije ali kljub sklepu o dopustitvi revizije ni bila vložena revizija oziroma ni bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti,
3
·
2. če je bil vložen predlog za dopustitev revizije, pa je bil zavržen ali zavrnjen, ali
3
·
2. če je bil vložen predlog za dopustitev revizije, pa je bil zavržen ali zavrnjen, ali
4
·
3. če sta bili revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti vloženi in sta bili pravnomočno zavrženi oziroma zavrnjeni.
4
·
3. če sta bili revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti vloženi in sta bili pravnomočno zavrženi oziroma zavrnjeni.
5
·
(2) Predlogu za izbris zaznambe spora po prejšnjem odstavku je treba priložiti pravnomočno sodno odločbo, ki je podlaga za izbris zaznambe, in:
5
·
(2) Predlogu za izbris zaznambe spora po prejšnjem odstavku je treba priložiti pravnomočno sodno odločbo, ki je podlaga za izbris zaznambe, in:
6
·
1. v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka:
6
·
1. v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka:
7
·
- potrdilo vrhovnega sodišča, da je rok za vložitev predloga za dopustitev revizije potekel in da v tem roku predlog za dopustitev revizije ni bil vložen, ali sklep vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije in potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev revizije potekel in da v tem roku revizija ni bila vložena, in
7
·
- potrdilo vrhovnega sodišča, da je rok za vložitev predloga za dopustitev revizije potekel in da v tem roku predlog za dopustitev revizije ni bil vložen, ali sklep vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije in potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev revizije potekel in da v tem roku revizija ni bila vložena, in
8
·
- potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti potekel in da v tem roku zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena,
8
·
- potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti potekel in da v tem roku zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena,
9
·
2. v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka: sklep, s katerim je bil predlog za dopustitev revizije zavržen ali zavrnjen,
9
·
2. v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka: sklep, s katerim je bil predlog za dopustitev revizije zavržen ali zavrnjen,
10
·
3. v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka: pravnomočen sklep o zavrženju revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti oziroma sodbo o zavrnitvi revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti. Izbris zaznambe spora zaradi zamude roka za vložitev predloga za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora
10
·
3. v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka: pravnomočen sklep o zavrženju revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti oziroma sodbo o zavrnitvi revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti. Izbris zaznambe spora zaradi zamude roka za vložitev predloga za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora
11
+
(1) Izbris zaznambe spora se dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila tožba oziroma predlog zavržen, oziroma s katero je bil postopek ustavljen zaradi umika tožbe oziroma predloga, oziroma s katero je bil tožbeni zahtevek oziroma predlog zavrnjen:
+
12
+
1. če proti tej odločbi ni bil vložen predlog za dopustitev revizije ali kljub sklepu o dopustitvi revizije ni bila vložena revizija oziroma ni bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti,
+
13
+
2. če je bil vložen predlog za dopustitev revizije, pa je bil zavržen ali zavrnjen, ali
+
14
+
3. če sta bili revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti vloženi in sta bili pravnomočno zavrženi oziroma zavrnjeni.
+
15
+
(2) Predlogu za izbris zaznambe spora po prejšnjem odstavku je treba priložiti pravnomočno sodno odločbo, ki je podlaga za izbris zaznambe, in:
+
16
+
1. v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka:
+
17
+
- potrdilo vrhovnega sodišča, da je rok za vložitev predloga za dopustitev revizije potekel in da v tem roku predlog za dopustitev revizije ni bil vložen, ali sklep vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije in potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev revizije potekel in da v tem roku revizija ni bila vložena, in
+
18
+
- potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti potekel in da v tem roku zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena,
+
19
+
2. v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka: sklep, s katerim je bil predlog za dopustitev revizije zavržen ali zavrnjen,
+
20
+
3. v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka: pravnomočen sklep o zavrženju revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti oziroma sodbo o zavrnitvi revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti.
+
1
·
(1) Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino (v nadaljnjem besedilu: zaznamba izvršbe), na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti priložen sklep o izvršbi.
1
·
(1) Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino (v nadaljnjem besedilu: zaznamba izvršbe), na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti priložen sklep o izvršbi.
2
−
(2) V zaznambi izvršbe se navede izvršilno sodišče, datum in opravilna številka sklepa o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo izvršbe, in podatki o upniku, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi (oseba, v korist katere je zaznamba izvršbe dovoljena). Učinki zaznambe izvršbe
2
+
(2) V zaznambi izvršbe se navede izvršilno sodišče, datum in opravilna številka sklepa o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo izvršbe.
+
3
+
(3) Zaznamba izvršbe se vpiše pri hipoteki iz tretjega odstavka 52. člena, tretjega odstavka 87. člena ali prvega odstavka 88. člena tega zakona. Učinki zaznambe izvršbe
1
−
Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke iz drugega odstavka 87. člena tega zakona oziroma vknjižbo hipoteke v vrstnem redu predznamovane hipoteke po tretjem odstavku 52. člena tega zakona. Vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
1
+
(1) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke iz drugega odstavka 87. člena tega zakona oziroma vknjižbo hipoteke v vrstnem redu predznamovane hipoteke po tretjem odstavku 52. člena tega zakona.
+
2
+
(2) Hipoteka iz prejšnjega odstavka se vpiše v korist upnika, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi.
+
3
+
(3) Če terjatev, zavarovana s hipoteko iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona ali iz prvega odstavka tega člena preide na novega upnika, zemljiškoknjižno sodišče vpiše spremembo imetnika hipoteke po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o tej spremembi. Vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
1
·
(1) Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se zaznamuje na podlagi pravnega posla o ustanovitvi hipoteke, sklenjenega v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
1
·
(1) Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se zaznamuje na podlagi pravnega posla o ustanovitvi hipoteke, sklenjenega v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
2
·
(2) Predlogu iz prejšnjega odstavka mora biti priložen odpravek notarskega zapisa, ki je bil sestavljen za vpis v zemljiško knjigo.
2
·
(2) Predlogu iz prejšnjega odstavka mora biti priložen odpravek notarskega zapisa, ki je bil sestavljen za vpis v zemljiško knjigo.
3
·
(3) Predlog za zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa ni dovoljen, če ga je zemljiškoknjižno sodišče prejelo pred trenutkom, od katerega učinkuje vknjižba hipoteke na podlagi tega notarskega zapisa.
3
·
(3) Predlog za zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa ni dovoljen, če ga je zemljiškoknjižno sodišče prejelo pred trenutkom, od katerega učinkuje vknjižba hipoteke na podlagi tega notarskega zapisa.
4
·
(4) Zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa se vpiše pri hipoteki, ki je bila ustanovljena s tem notarskim zapisom.
4
·
(4) Zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa se vpiše pri hipoteki, ki je bila ustanovljena s tem notarskim zapisom.
5
−
(5) V zaznambi neposredne izvršljivosti se navedejo podatki o hipoteki iz prvega odstavka tega člena. Izbris zaznambe neposredne izvršljivosti
5
+
(5) Pri maksimalni hipoteki je zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa dovoljena na podlagi notarskega zapisa, s katerim je znotraj najvišjega zneska, vpisanega pri tej maksimalni hipoteki, v zvezi s pravnim poslom, na podlagi katerega nastane posamezna terjatev z določenim rokom zapadlosti, dogovorjena neposredna izvršljivost notarskega zapisa glede te terjatve.
+
6
+
(6) V zaznambi neposredne izvršljivosti se navedejo:
+
7
+
1. v primeru iz prejšnjega odstavka: podatki o terjatvi, glede katere je dogovorjena neposredna izvršljivost,
+
8
+
2. v drugih primerih: podatek, da se zaznamba nanaša na celotno terjatev, zavarovano s hipoteko. Izbris zaznambe neposredne izvršljivosti
1
·
(1) Za odločanje o vpisih na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu in na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom, se smiselno uporabljajo določbe 89. člena tega zakona.
1
·
(1) Za odločanje o vpisih na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu in na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom, se smiselno uporabljajo določbe 89. člena tega zakona.
2
·
(2) Pri smiselni uporabi določb 89. člena tega zakona za odločanje o vpisih iz prejšnjega odstavka se upošteva:
2
·
(2) Pri smiselni uporabi določb 89. člena tega zakona za odločanje o vpisih iz prejšnjega odstavka se upošteva:
3
·
1. trenutek, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe se nadomesti:
3
·
1. trenutek, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe se nadomesti:
4
·
- če na nepremičnini ni vknjižena nobena hipoteka: s trenutkom, od katerega po prvem odstavku 94. člena tega zakona učinkuje začetek stečajnega postopka,
4
·
- če na nepremičnini ni vknjižena nobena hipoteka: s trenutkom, od katerega po prvem odstavku 94. člena tega zakona učinkuje začetek stečajnega postopka,
5
·
- če so na nepremičnini vknjižene hipoteke: s trenutkom, od katerega učinkuje vknjižba tiste hipoteke, ki je po vrstnem redu pridobitve te pravice prva,
5
·
- če so na nepremičnini vknjižene hipoteke: s trenutkom, od katerega učinkuje vknjižba tiste hipoteke, ki je po vrstnem redu pridobitve te pravice prva,
6
·
2. oseba, ki ni dolžnik v izvršilnem postopku, se nadomesti z osebo, ki ni stečajni dolžnik. Izbris zaznambe stečaja
6
·
2. oseba, ki ni dolžnik v izvršilnem postopku, se nadomesti z osebo, ki ni stečajni dolžnik. Izbris zaznambe stečaja
1
·
(1) Če se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nanaša na lastnika, je ta zaznamba ovira za dovolitev naslednjih vpisov proti lastniku, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba:
1
·
(1) Če se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nanaša na lastnika, je ta zaznamba ovira za dovolitev naslednjih vpisov proti lastniku, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba:
2
·
1. vknjižbe pridobitve pravic na podlagi listin iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, oziroma če je bil notarski zapis sestavljen po tem trenutku,
2
·
1. vknjižbe pridobitve pravic na podlagi listin iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, oziroma če je bil notarski zapis sestavljen po tem trenutku,
3
·
2. predznambe pridobitve pravic na podlagi listin iz 2. do 4. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona,
3
·
2. predznambe pridobitve pravic na podlagi listin iz 2. do 4. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona,
4
−
3. zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice oziroma hipoteke.
4
+
3. zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice oziroma hipoteke,
+
5
+
4. predznambe pridobitve hipoteke na podlagi sklepa o predhodni odredbi iz prvega odstavka 51. člena tega zakona, če je bila predhodna odredba izdana za zavarovanje terjatve na podlagi izvršljivega notarskega zapisa.
5
·
(2) Če se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nanaša na imetnika druge pravice, je ta zaznamba ovira za dovolitev naslednjih vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba:
6
·
(2) Če se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nanaša na imetnika druge pravice, je ta zaznamba ovira za dovolitev naslednjih vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba:
6
·
1. vknjižbe prenosa pravice, ki je predmet prepovedi odtujitve in obremenitve, na podlagi listin iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, oziroma če je bil notarski zapis sestavljen po tem trenutku,
7
·
1. vknjižbe prenosa pravice, ki je predmet prepovedi odtujitve in obremenitve, na podlagi listin iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, oziroma če je bil notarski zapis sestavljen po tem trenutku,
7
·
2. predznambe prenosa pravice, ki je predmet prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi listin iz 2. do 4. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona.
8
·
2. predznambe prenosa pravice, ki je predmet prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi listin iz 2. do 4. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona.
8
·
(3) Če se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nanaša na hipotekarnega upnika, je ta zaznamba tudi ovira za dovolitev naslednjih vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba:
9
·
(3) Če se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nanaša na hipotekarnega upnika, je ta zaznamba tudi ovira za dovolitev naslednjih vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba:
9
·
1. vknjižbe oziroma predznambe izbrisa hipoteke na podlagi listin iz 1. oziroma 2. točke prejšnjega odstavka,
10
·
1. vknjižbe oziroma predznambe izbrisa hipoteke na podlagi listin iz 1. oziroma 2. točke prejšnjega odstavka,
10
·
2. zaznambe vrstnega reda za prenos hipoteke oziroma za izbris hipoteke. Izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve
11
·
2. zaznambe vrstnega reda za prenos hipoteke oziroma za izbris hipoteke. Izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve
1
·
(1) Če se prepoved odtujitve in obremenitve nanaša na lastnika nepremičnine in če se zaradi kasnejšega vpisa, za katerega ta zaznamba ni ovira, lastninska pravica vknjiži v korist novega lastnika, zemljiškoknjižno sodišče hkrati z dovolitvijo te vknjižbe po uradni dolžnosti dovoli izbris te zaznambe.
1
·
(1) Če se prepoved odtujitve in obremenitve nanaša na lastnika nepremičnine in če se zaradi kasnejšega vpisa, za katerega ta zaznamba ni ovira, lastninska pravica vknjiži v korist novega lastnika, zemljiškoknjižno sodišče hkrati z dovolitvijo te vknjižbe po uradni dolžnosti dovoli izbris te zaznambe.
2
·
(2) Če se prepoved odtujitve in obremenitve nanaša na imetnika druge pravice in če se zaradi kasnejšega vpisa, za katerega ta zaznamba ni ovira, ta pravica vknjiži v korist novega imetnika, oziroma če se vknjiži izbris te pravice, zemljiškoknjižno sodišče hkrati z dovolitvijo te vknjižbe po uradni dolžnosti dovoli izbris te zaznambe.
2
·
(2) Če se prepoved odtujitve in obremenitve nanaša na imetnika druge pravice in če se zaradi kasnejšega vpisa, za katerega ta zaznamba ni ovira, ta pravica vknjiži v korist novega imetnika, oziroma če se vknjiži izbris te pravice, zemljiškoknjižno sodišče hkrati z dovolitvijo te vknjižbe po uradni dolžnosti dovoli izbris te zaznambe.
3
·
(3) Izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve se dovoli tudi v naslednjih primerih:
3
·
(3) Izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve se dovoli tudi v naslednjih primerih:
4
·
1. če je sodišče, ki je izdalo začasno odredbo, ustavilo postopek in razveljavilo opravljena dejanja, ali
4
·
1. če je sodišče, ki je izdalo začasno odredbo, ustavilo postopek in razveljavilo opravljena dejanja, ali
5
·
2. če je bil sklep o začasni odredbi razveljavljen oziroma spremenjen in predlog za začasno odredbo zavrnjen.
5
·
2. če je bil sklep o začasni odredbi razveljavljen oziroma spremenjen in predlog za začasno odredbo zavrnjen.
6
−
(4) Predlogu iz prejšnjega odstavka je treba priložiti sklep sodišča, ki je podlaga za izbris. 4.4.10. Zaznamba izrednega pravnega sredstva Pojem zaznambe izrednega pravnega sredstva
6
+
(4) Predlogu iz prejšnjega odstavka je treba priložiti sklep sodišča, ki je podlaga za izbris.
+
7
+
(5) Izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve lahko zemljiškoknjižno sodišče dovoli tudi po uradni dolžnosti na podlagi obvestila sodišča, ki je izdalo začasno odredbo in ki mu je priložen sklep, ki je podlaga za izbris. Zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje
1
·
(1) Zaznamba izrednega pravnega sredstva se dovoli, če je bila dovoljena vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice na podlagi pravnomočne oziroma dokončne odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona.
1
·
(1) Zaznamba izrednega pravnega sredstva se dovoli, če je bila dovoljena vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice na podlagi pravnomočne oziroma dokončne odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona.
2
−
(2) Zaznambo izrednega pravnega sredstva lahko predlaga samo imetnik pravice, proti kateremu je bila dovoljena vknjižba iz prejšnjega odstavka, (v nadaljnjem besedilu: oseba, v korist katere je bila dovoljena zaznamba izrednega pravnega sredstva).
2
+
(2) Zaznambo izrednega pravnega sredstva lahko predlaga samo imetnik pravice, proti kateremu je bila dovoljena vknjižba iz prejšnjega odstavka, ali državni tožilec, ki je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper odločbo iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: oseba, v korist katere je bila dovoljena zaznamba izrednega pravnega sredstva).
3
·
(3) Pri zaznambi izrednega pravnega sredstva se navede oseba, v korist katere je bila ta zaznamba dovoljena.
3
·
(3) Pri zaznambi izrednega pravnega sredstva se navede oseba, v korist katere je bila ta zaznamba dovoljena.
4
·
(4) Pogojev za zaznambo izrednega pravnega sredstva ni treba dokazovati s posebno listino. Rok za vložitev predloga za zaznambo izrednega pravnega sredstva
4
·
(4) Pogojev za zaznambo izrednega pravnega sredstva ni treba dokazovati s posebno listino. Rok za vložitev predloga za zaznambo izrednega pravnega sredstva
1
·
(1) Izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva se dovoli:
1
·
(1) Izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva se dovoli:
2
−
(1) Izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva se dovoli:
−
3
·
1. če proti odločbi, ki je bila podlaga za vknjižbo iz prvega odstavka 102. člena tega zakona, ni bil vložen predlog za dopustitev revizije ali kljub sklepu o dopustitvi revizije ni bila vložena revizija oziroma ni bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti oziroma tožba v upravnem sporu,
2
·
1. če proti odločbi, ki je bila podlaga za vknjižbo iz prvega odstavka 102. člena tega zakona, ni bil vložen predlog za dopustitev revizije ali kljub sklepu o dopustitvi revizije ni bila vložena revizija oziroma ni bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti oziroma tožba v upravnem sporu,
4
−
2. če je bil vložen predlog za dopustitev revizije, pa je bil zavržen ali zavrnjen, ali
−
5
−
3. če je bila revizija, zahteva za varstvo zakonitosti oziroma tožba v upravnem sporu pravnomočno zavržena oziroma zavrnjena.
−
6
−
(2) Če je bila vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega zakona dovoljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, je predlogu za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prejšnjega odstavka treba priložiti:
−
7
−
1. v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka:
−
8
−
- potrdilo vrhovnega sodišča, da je rok za vložitev predloga za dopustitev revizije potekel in da v tem roku predlog za dopustitev revizije ni bil vložen, ali sklep vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije in potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev revizije potekel in da v tem roku revizija ni bila vložena, in
−
9
−
- potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti potekel in da v tem roku zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena,
−
10
−
2. v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka: sklep, s katerim je bil predlog za dopustitev revizije zavržen ali zavrnjen,
−
11
−
3. v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka: pravnomočen sklep o zavrženju revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti oziroma sodbo o zavrnitvi revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti.
−
12
·
2. če je bil vložen predlog za dopustitev revizije, pa je bil zavržen ali zavrnjen, ali
3
·
2. če je bil vložen predlog za dopustitev revizije, pa je bil zavržen ali zavrnjen, ali
13
·
3. če je bila revizija, zahteva za varstvo zakonitosti oziroma tožba v upravnem sporu pravnomočno zavržena oziroma zavrnjena.
4
·
3. če je bila revizija, zahteva za varstvo zakonitosti oziroma tožba v upravnem sporu pravnomočno zavržena oziroma zavrnjena.
14
·
(2) Če je bila vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega zakona dovoljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, je predlogu za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prejšnjega odstavka treba priložiti:
5
·
(2) Če je bila vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega zakona dovoljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, je predlogu za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prejšnjega odstavka treba priložiti:
15
·
1. v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka:
6
·
1. v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka:
16
·
- potrdilo vrhovnega sodišča, da je rok za vložitev predloga za dopustitev revizije potekel in da v tem roku predlog za dopustitev revizije ni bil vložen, ali sklep vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije in potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev revizije potekel in da v tem roku revizija ni bila vložena, in
7
·
- potrdilo vrhovnega sodišča, da je rok za vložitev predloga za dopustitev revizije potekel in da v tem roku predlog za dopustitev revizije ni bil vložen, ali sklep vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije in potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev revizije potekel in da v tem roku revizija ni bila vložena, in
17
·
- potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti potekel in da v tem roku zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena,
8
·
- potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti potekel in da v tem roku zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena,
18
·
2. v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka: sklep, s katerim je bil predlog za dopustitev revizije zavržen ali zavrnjen,
9
·
2. v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka: sklep, s katerim je bil predlog za dopustitev revizije zavržen ali zavrnjen,
19
·
3. v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka: pravnomočen sklep o zavrženju revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti oziroma sodbo o zavrnitvi revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti.
10
·
3. v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka: pravnomočen sklep o zavrženju revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti oziroma sodbo o zavrnitvi revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti.
20
·
(3) Če je bila vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega zakona dovoljena na podlagi dokončne odločbe drugega organa, je predlogu za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka tega člena treba priložiti:
11
·
(3) Če je bila vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega zakona dovoljena na podlagi dokončne odločbe drugega organa, je predlogu za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka tega člena treba priložiti:
21
·
1. v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena: potrdilo organa, ki je izdal odločbo na prvi stopnji o tem, kdaj izteče rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, in potrdilo upravnega oziroma vrhovnega sodišča, da v tem roku tožba v upravnem sporu ni bila vložena,
12
·
1. v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena: potrdilo organa, ki je izdal odločbo na prvi stopnji o tem, kdaj izteče rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, in potrdilo upravnega oziroma vrhovnega sodišča, da v tem roku tožba v upravnem sporu ni bila vložena,
22
·
2. v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena: pravnomočno sodno odločbo o zavrženju oziroma zavrnitvi tožbe v upravnem sporu.
13
·
2. v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena: pravnomočno sodno odločbo o zavrženju oziroma zavrnitvi tožbe v upravnem sporu.
23
·
(4) Če je bila vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega zakona dovoljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, se izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva dovoli tudi na podlagi pravnomočne sodne odločbe:
14
·
(4) Če je bila vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega zakona dovoljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, se izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva dovoli tudi na podlagi pravnomočne sodne odločbe:
24
·
- ki je bila izdana v ponovljenem postopku, ki je bil opravljen zato, ker je vrhovno sodišče reviziji oziroma zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in razveljavilo odločbo iz prvega odstavka 102. člena tega zakona,
15
·
- ki je bila izdana v ponovljenem postopku, ki je bil opravljen zato, ker je vrhovno sodišče reviziji oziroma zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in razveljavilo odločbo iz prvega odstavka 102. člena tega zakona,
25
·
- s katero je bilo odločeno enako kot z odločbo iz prvega odstavka 102. člena tega zakona, in
16
·
- s katero je bilo odločeno enako kot z odločbo iz prvega odstavka 102. člena tega zakona, in
26
·
- proti kateri ni bil vložen predlog za dopustitev revizije ali kljub sklepu o dopustitvi revizije ni bila vložena revizija oziroma ni bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti oziroma je bila ta pravnomočno zavržena oziroma zavrnjena.
17
·
- proti kateri ni bil vložen predlog za dopustitev revizije ali kljub sklepu o dopustitvi revizije ni bila vložena revizija oziroma ni bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti oziroma je bila ta pravnomočno zavržena oziroma zavrnjena.
27
·
(5) Predlogu za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prejšnjega odstavka je treba poleg odločbe, ki je podlaga za izbris, priložiti tudi listino iz 1., 2. oziroma 3. točke drugega odstavka tega člena.
18
·
(5) Predlogu za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prejšnjega odstavka je treba poleg odločbe, ki je podlaga za izbris, priložiti tudi listino iz 1., 2. oziroma 3. točke drugega odstavka tega člena.
28
·
(6) Če je bila vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega zakona dovoljena na podlagi dokončne odločbe drugega državnega organa, se izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva dovoli tudi na podlagi pravnomočne odločbe:
19
·
(6) Če je bila vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega zakona dovoljena na podlagi dokončne odločbe drugega državnega organa, se izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva dovoli tudi na podlagi pravnomočne odločbe:
29
·
- ki je bila izdana v ponovljenem postopku, ki je bil opravljen zato, ker je upravno sodišče tožbi v upravnem sporu ugodilo in odpravilo odločbo iz prvega odstavka 102. člena tega zakona ter zadevo vrnilo v ponovni postopek,
20
·
- ki je bila izdana v ponovljenem postopku, ki je bil opravljen zato, ker je upravno sodišče tožbi v upravnem sporu ugodilo in odpravilo odločbo iz prvega odstavka 102. člena tega zakona ter zadevo vrnilo v ponovni postopek,
30
·
- s katero je bilo odločeno enako kot z odločbo iz prvega odstavka 102. člena tega zakona, in
21
·
- s katero je bilo odločeno enako kot z odločbo iz prvega odstavka 102. člena tega zakona, in
31
·
- proti kateri ni bila vložena tožba v upravnem sporu oziroma je bila ta pravnomočno zavržena oziroma zavrnjena.
22
·
- proti kateri ni bila vložena tožba v upravnem sporu oziroma je bila ta pravnomočno zavržena oziroma zavrnjena.
32
·
(7) Predlogu za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prejšnjega odstavka je treba poleg odločbe, ki je podlaga za izbris, priložiti tudi listino iz 1. oziroma 2. točke tretjega odstavka tega člena. Izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva zaradi zamude roka za vložitev predloga za vknjižbo vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov
23
·
(7) Predlogu za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prejšnjega odstavka je treba poleg odločbe, ki je podlaga za izbris, priložiti tudi listino iz 1. oziroma 2. točke tretjega odstavka tega člena. Izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva zaradi zamude roka za vložitev predloga za vknjižbo vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov
1
·
(1) Izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva se dovoli:
1
·
(1) Izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva se dovoli:
2
·
1. če je bil zamujen rok za vložitev predloga za vknjižbo vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov iz prvega odstavka 108. člena tega zakona, in
2
·
1. če je bil zamujen rok za vložitev predloga za vknjižbo vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov iz prvega odstavka 108. člena tega zakona, in
3
·
2. če po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva, še ni opravljena vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja.
3
·
2. če po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva, še ni opravljena vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja.
4
·
(2) Predlogu za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva je treba priložiti listine, ki bi bile podlaga za vknjižbo vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov.
4
·
(2) Predlogu za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva je treba priložiti listine, ki bi bile podlaga za vknjižbo vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov.
5
·
(3) Predlog za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka tega člena ni dovoljen, če ga je zemljiškoknjižno sodišče prejelo pred iztekom roka za vložitev predloga za vknjižbo vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov iz prvega odstavka 108. člena tega zakona.
5
·
(3) Predlog za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka tega člena ni dovoljen, če ga je zemljiškoknjižno sodišče prejelo pred iztekom roka za vložitev predloga za vknjižbo vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov iz prvega odstavka 108. člena tega zakona.
6
·
(4) Predlog za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka tega člena zemljiškoknjižno sodišče vroči osebi, v korist katere je bila ta zaznamba dovoljena, in jo pozove, da v 15 dneh dokaže, da predlog po prejšnjem odstavku ni dovoljen, s tem da predloži potrdilo o tem, kdaj je iztekel rok za vložitev izrednega pravnega sredstva oziroma kdaj ji je bila vročena odločba iz drugega odstavka 108. člena tega zakona.
6
·
(4) Predlog za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka tega člena zemljiškoknjižno sodišče vroči osebi, v korist katere je bila ta zaznamba dovoljena, in jo pozove, da v 15 dneh dokaže, da predlog po prejšnjem odstavku ni dovoljen, s tem da predloži potrdilo o tem, kdaj je iztekel rok za vložitev izrednega pravnega sredstva oziroma kdaj ji je bila vročena odločba iz drugega odstavka 108. člena tega zakona.
7
−
(5) Če oseba, v korist katere je bila zaznamba izrednega pravnega sredstva dovoljena, v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži listin iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je predlog po tretjem odstavku tega člena dovoljen. 4.4.11. Zaznamba javnega dobra Zaznamba javnega dobra
7
+
(5) Če oseba, v korist katere je bila zaznamba izrednega pravnega sredstva dovoljena, v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži listin iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je predlog po tretjem odstavku tega člena dovoljen. 4.4.11. Zaznamba pravnega dejstva o javnopravnih omejitvah Zaznamba pravnega dejstva o javnopravnih omejitvah
1
−
(1) Pravno dejstvo, da je nepremičnina javno dobro, se zaznamuje na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o določitvi statusa javnega dobra tej nepremičnini, razen če zakon za posamezno vrsto javnega dobra določa, da je podlaga za vpis zaznambe javnega dobra pravnomočna odločba.
1
+
(1) Zaznamba pravnega dejstva o javnopravnih omejitvah je:
2
−
(2) Zaznamba javnega dobra mora obsegati tudi podatek o vrsti javnega dobra (na primer grajeno oziroma naravno vodno dobro, javna cesta in podobno).
2
+
1. zaznamba javnega dobra,
3
−
(3) Zaznamba javnega dobra se izbriše na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o prenehanju statusa javnega dobra, razen če zakon za posamezno vrsto javnega dobra določa, da je podlaga za izbris zaznambe javnega dobra pravnomočna odločba.
3
+
2. zaznamba nepremičnega spomenika,
4
−
(4) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za zaznambo nepremičnega spomenika in za zaznambo zavarovanega območja.
4
+
3. zaznamba zavarovanega območja,
5
−
(5) Če ima lastnost nepremičnega spomenika oziroma zavarovanega območja samo del nepremičnine, se pri zaznambi tega pravnega dejstva, položaj oziroma prostorske meje nepremičnega spomenika oziroma zavarovanega območja natančno opišejo. Če je opis preobsežen, se vpis lahko sklicuje na akt pristojnega organa o razglasitvi za nepremični spomenik oziroma o določitvi zavarovanega območja.
5
+
4. zaznamba zaščitene kmetije in
6
−
(6) Drugi, četrti oziroma peti odstavek tega člena se ne uporablja, če je podatek o vrsti javnega dobra vpisan v informatizirani evidenci, ki se povezuje s katastrom in preko tega z zemljiško knjigo. 4.4.12. Zaznamba razlastitvenega postopka Zaznamba razlastitvenega postopka
6
+
5. zaznamba drugega pravnega dejstva, zaradi katerega se uporabljajo posebna pravila o javnopravnih omejitvah pri prometu z nepremičnino.
+
7
+
(2) Če zakon določa, da se pravno dejstvo o javnopravnih omejitvah zaznamuje v zemljiški knjigi, zemljiškoknjižno sodišče o tej zaznambi odloči po uradni dolžnosti na podlagi obvestila državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki je v skladu z zakonom:
+
8
+
1. bodisi izdal odločbo o določitvi statusa javnega dobra, nepremičnega spomenika, zavarovanega območja, zaščitene kmetije ali drugega pravnega dejstva, na podlagi katerega je nastala ta javnopravna omejitev pri prometu z nepremičnino,
+
9
+
2. bodisi sprejel podzakonski predpis ali drug splošni pravni akt, z uveljavitvijo katerega je nastala ta javnopravna omejitev pri prometu z nepremičnino.
+
10
+
(3) V obvestilu iz prejšnjega odstavka, mora biti določena vsebina zaznambe tako, da vsebuje:
+
11
+
1. vrsto zaznambe iz prvega odstavka tega člena,
+
12
+
2. če se nanaša na zaznambo javnega dobra, tudi podatek o vrsti javnega dobra (na primer grajeno oziroma naravno vodno dobro, javna cesta in podobno),
+
13
+
3. če se nanaša na zaznambo zavarovanega območja, tudi naziv tega območja,
+
14
+
4. če je javnopravna omejitev začela učinkovati z uveljavitvijo splošnega pravnega akta, tudi podatke o naslovu in objavi tega splošnega pravnega akta,
+
15
+
5. če ima lastnost nepremičnega spomenika ali zavarovanega območja samo del nepremičnine, tudi opis položaja ali prostorskih mej nepremičnega spomenika ali zavarovanega območja.
+
16
+
(4) Če je javnopravna omejitev, pravno dejstvo o kateri je predmet obvestila iz drugega odstavka tega člena, nastala na podlagi odločbe, mora biti obvestilu priložena tudi ta odločba.
+
17
+
(5) Če javnopravna omejitev, pravno dejstvo o kateri je zaznamovano v zemljiški knjigi, preneha, se za izbris zaznambe tega pravnega dejstva smiselno uporabljata drugi in četrti odstavek tega člena. 4.4.12. Zaznamba razlastitvenega postopka Zaznamba razlastitvenega postopka
1
−
(1) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi razlastitvenega postopka, na podlagi obvestila upravnega organa, ki je izdal odločbo o začetku razlastitvenega postopka (v nadaljnjem besedilu: razlastitveni organ). Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti priložena odločba o začetku razlastitvenega postopka.
1
+
(1) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi razlastitvenega postopka, na podlagi obvestila upravnega organa, ki je odločil o začetku razlastitvenega postopka (v nadaljnjem besedilu: razlastitveni organ). Obvestilo iz prejšnjega stavka mora vsebovati podatke iz drugega odstavka tega člena. Če razlastitveni organ o začetku razlastitvenega postopka po predpisu, ki se uporablja za ta postopek, odloči z odločbo ali sklepom, mora biti obvestilu iz prejšnjega stavka priložena tudi ta odločba ali sklep o začetku razlastitvenega postopka.
2
−
(2) V zaznambi razlastitvenega postopka se navede razlastitveni organ, datum in opravilna številka odločbe in podatki o razlastitvenem upravičencu.
2
+
(2) V zaznambi razlastitvenega postopka se navede:
+
3
+
1. razlastitveni organ,
+
4
+
2. opravilna številka in datum začetka razlastitvenega postopka in
+
5
+
3. podatki o razlastitvenem upravičencu.
3
·
(3) Zaznamba razlastitvenega postopka je ovira za dovolitev naslednjih vpisov proti lastniku nepremičnine, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba:
6
·
(3) Zaznamba razlastitvenega postopka je ovira za dovolitev naslednjih vpisov proti lastniku nepremičnine, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba:
4
·
1. vknjižbe pridobitve pravic na podlagi listin iz 1. oziroma 2. točke 40. člena tega zakona, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba razlastitvenega postopka, oziroma če je bil notarski zapis sestavljen po tem trenutku,
7
·
1. vknjižbe pridobitve pravic na podlagi listin iz 1. oziroma 2. točke 40. člena tega zakona, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba razlastitvenega postopka, oziroma če je bil notarski zapis sestavljen po tem trenutku,
5
·
2. predznambe pridobitve pravic na podlagi listin iz 2. do 4. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona,
8
·
2. predznambe pridobitve pravic na podlagi listin iz 2. do 4. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona,
6
·
3. zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice oziroma hipoteke.
9
·
3. zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice oziroma hipoteke.
7
·
(4) Ne glede na prejšnji odstavek zaznamba razlastitvenega postopka ni ovira:
10
·
(4) Ne glede na prejšnji odstavek zaznamba razlastitvenega postopka ni ovira:
8
·
1. za vknjižbo oziroma predznambo pridobitve lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca,
11
·
1. za vknjižbo oziroma predznambo pridobitve lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca,
9
·
2. za drugo vknjižbo oziroma predznambo, če je predlogu priloženo overjeno soglasje razlastitvenega upravičenca za predlagani vpis.
12
·
2. za drugo vknjižbo oziroma predznambo, če je predlogu priloženo overjeno soglasje razlastitvenega upravičenca za predlagani vpis.
10
·
(5) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca na podlagi pravnomočne odločbe o razlastitvi.
13
·
(5) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca na podlagi pravnomočne odločbe o razlastitvi.
11
·
(6) Če je odločba o razlastitvi izdana v nujnem razlastitvenem postopku in če je razlastitveni organ odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca na podlagi takšne odločbe.
14
·
(6) Če je odločba o razlastitvi izdana v nujnem razlastitvenem postopku in če je razlastitveni organ odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca na podlagi takšne odločbe.
12
·
(7) Razlastitveni organ mora o razlastitveni odločbi, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca, obvestiti zemljiškoknjižno sodišče in obvestilu priložiti odločbo ter v primeru iz petega odstavka tega člena tudi potrdilo o pravnomočnosti.
15
·
(7) Razlastitveni organ mora o razlastitveni odločbi, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca, obvestiti zemljiškoknjižno sodišče in obvestilu priložiti odločbo ter v primeru iz petega odstavka tega člena tudi potrdilo o pravnomočnosti.
13
·
(8) Določbe petega do sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo za izbris drugih stvarnih pravic na nepremičnini, ki je predmet razlastitve, če je razlastitveni organ z razlastitveno odločbo odločil, da te pravice ugasnejo.
16
·
(8) Določbe petega do sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo za izbris drugih stvarnih pravic na nepremičnini, ki je predmet razlastitve, če je razlastitveni organ z razlastitveno odločbo odločil, da te pravice ugasnejo.
14
·
(9) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše zaznambo razlastitvenega postopka na podlagi pravnomočne odločbe, s katero razlastitveni organ zavrne zahtevo za razlastitev oziroma ustavi postopek zaradi umika zahteve za razlastitev.
17
·
(9) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše zaznambo razlastitvenega postopka na podlagi pravnomočne odločbe, s katero razlastitveni organ zavrne zahtevo za razlastitev oziroma ustavi postopek zaradi umika zahteve za razlastitev.
15
·
(10) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca po 1. točki četrtega odstavka tega člena oziroma po petem ali šestem odstavku tega člena, hkrati po uradni dolžnost odloči tudi o izbrisu zaznambe razlastitvenega postopka. 4.4.13. Zaznamba nadhipoteke Zaznamba nadhipoteke
18
·
(10) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca po 1. točki četrtega odstavka tega člena oziroma po petem ali šestem odstavku tega člena, hkrati po uradni dolžnost odloči tudi o izbrisu zaznambe razlastitvenega postopka. 4.4.13. Zaznamba nadhipoteke Zaznamba nadhipoteke
1
·
Poočitev je pomožni vpis, s katerim se:
1
·
Poočitev je pomožni vpis, s katerim se:
2
−
1. bodisi vpiše sprememba podatka glede nepremičnine oziroma imetnika pravice na nepremičnini, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, kadar zemljiška knjiga ni temeljna evidenca za ta podatek,
2
+
1. vpiše sprememba identifikacijskega znaka nepremičnine zaradi uskladitve s spremembo tega podatka v katastru (v nadaljnjem besedilu: poočitev spremembe identifikacijskega znaka nepremičnine),
3
−
2. bodisi označijo povezave med posameznimi vpisi v zemljiški knjigi. Poočitev spremembe podatkov o nepremičnini
3
+
2. izvedejo vpisi, povezani z združitvijo ali delitvijo nepremičnin v katastru, ki ne povzročijo spremembe širšega pravnega položaja nepremičnine (poočitev združitve ali delitve nepremičnin), ali
+
4
+
3. vpiše sprememba podatka glede imetnika pravice na nepremičnini, zaradi uskladitve s spremembo podatkov o imetniku, ki je oseba, v centralnem registru prebivalstva ali poslovnem registru (poočitev spremembe podatkov o osebi). Poočitve glede nepremičnin
1
−
(1) Če se v katastru spremeni podatek o nepremičnini, glede katerega je temeljna evidenca kataster, poočiti zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški knjigi spremembo tega podatka po uradni dolžnosti na podlagi prevzema tega podatka iz katastra.
1
+
(1) Če se v katastru spremeni identifikacijski znak nepremičnine, se ta sprememba poočiti v zemljiški knjigi na podlagi obvestila geodetske uprave.
2
−
(2) Minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za geodetsko službo, predpiše način prevzemanja sprememb podatkov iz prejšnjega odstavka. Poočitev spremembe podatkov o fizični osebi - imetniku pravice
2
+
(2) Poočitev delitve nepremičnin je dovoljena, če je predmet delitve zemljiška parcela ali posamezen del stavbe v etažni lastnini.
+
3
+
(3) Poočitev združitve nepremičnin je dovoljena:
+
4
+
1. če so predmet združitve zemljiške parcele ali posamezni deli stavbe v etažni lastnini in
+
5
+
2. če je širši pravni položaj vseh nepremičnin, ki se zaradi združitve izbrišejo, enak, razen glede morebitnih stvarnih služnosti, vpisanih samo pri osnovnem pravnem položaju posamezne nepremičnine.
+
6
+
(4) Poočitev združitve ali delitve nepremičnin se opravi na podlagi obvestila geodetske uprave o izvedbi te spremembe v katastru.
+
7
+
(5) Če je poočitev združitve ali delitve nepremičnin dovoljena, se v zemljiški knjigi:
+
8
+
1. izbrišejo nepremičnine, ki prenehajo zaradi združitve ali delitve,
+
9
+
2. vpišejo nove nepremičnine, ki nastanejo zaradi združitve ali delitve,
+
10
+
3. pri novih nepremičninah iz prejšnje točke vpiše enak osnovni položaj, kot je bil vpisan pri izbrisanih nepremičninah, in vse izvedene pravice in pravna dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona, ki so bile vpisane pri osnovnem pravnem položaju izbrisanih nepremičnin.
+
11
+
(6) Zemljiškoknjižno sodišče mora obvestiti geodetsko upravo o izvedeni poočitvi združitve ali delitve nepremičnin ali o tem, da taka poočitev po drugem ali tretjem odstavku tega člena ni dovoljena.
+
12
+
(7) Geodetska uprava in zemljiškoknjižno sodišče si elektronsko izmenjujeta podatke, ki jih vključujejo obvestila po tem členu. Poočitev spremembe podatkov o fizični in pravni osebi
1
−
(1) Spremembe podatkov o fizični osebi - imetniku pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo (na primer sprememba osebnega imena oziroma priimka, sprememba bivališča) se v zemljiški knjigi poočitijo na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o spremembi podatka oziroma na podlagi izpiska iz matične knjige oziroma registra prebivalstva.
1
+
Spremembe podatkov iz prvega odstavka 24. člena tega zakona oziroma prvega odstavka 25. člena tega zakona se v zemljiški knjigi opravijo z avtomatskim prevzemanjem podatkov iz centralnega registra prebivalstva oziroma poslovnega registra, pri čemer je povezovalni znak EMŠO oziroma enolična identifikacijska številka, ki jo določi upravljavec poslovnega registra.
2
−
(2) Predlogu iz prejšnjega odstavka mora biti priložena listina, ki je podlaga za poočitev.
−
3
−
(3) Ko so za to izpolnjeni tehnični in drugi pogoji, minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za matične knjige oziroma za register prebivalstva, predpiše, da se poočitve iz prvega odstavka tega člena opravljajo po uradni dolžnosti na podlagi prevzemanja teh podatkov iz matične knjige oziroma iz registra prebivalstva. S predpisom iz prejšnjega stavka se predpiše tudi način prevzemanja sprememb podatkov iz prvega odstavka tega člena.
−
4
−
(4) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za poočitev sprememb podatkov o pravni osebi - imetniku pravice, ki ni subjekt vpisa v sodni register. Poočitev spremembe podatkov o pravni osebi - imetniku pravice
−
1
−
(1) Če je pravna oseba subjekt vpisa v sodni register, se spremembe podatkov o tej pravni osebi - imetniku pravice v zemljiški knjigi poočiti na podlagi sklepa o vpisu te spremembe v sodni register oziroma izpiska iz sodnega registra.
−
2
−
(2) Predlogu iz prejšnjega odstavka mora biti priložena listina, ki je podlaga za poočitev.
−
3
−
(3) Ko so za to izpolnjeni tehnični in drugi pogoji, minister, pristojen za pravosodje, predpiše, da se poočitve iz prvega odstavka tega člena opravljajo po uradni dolžnosti na podlagi prevzemanja teh podatkov iz sodnega registra. S predpisom iz prejšnjega stavka se predpiše tudi način prevzemanja sprememb podatkov iz prvega odstavka tega člena. Poočitve povezav med vpisi
−
1
−
(1) V zemljiški knjigi se poočitijo naslednje povezave med vpisi:
1
+
Odločanje o poočitvah
2
−
1. stvarna služnost, ki je vknjižena pri služeči nepremičnini, se poočiti pri gospodujoči nepremičnini,
−
3
−
2. pri podvložku, v katerem je vpisan posamezen del stavbe v etažni lastnini se poočiti številka osnovnega vložka za vpis etažne lastnine,
−
4
−
3. pri nepremičnini, pri kateri je vknjižena stavbna pravica, se poočiti številka vložka za vpis stavbne pravice.
−
5
−
(2) Minister, pristojen za pravosodje, lahko predpiše tudi druge povezave med vpisi, ki se poočitijo v zemljiški knjigi, če se s tem zagotovi boljša preglednost vpisov v zemljiški knjigi.
−
6
−
(3) O poočitvah povezav med vpisi zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti, če dovoli vpise, v zvezi s katerimi se te poočitve vpišejo. Odločanje o poočitvah
−
1
−
O poočitvah, o katerih odloča po uradni dolžnosti, zemljiškoknjižno sodišče ne izda posebnega sklepa.
1
+
O poočitvah zemljiškoknjižno sodišče ne izda posebnega sklepa.
2
·
5. ZEMLJIŠKOKNJIŽNI POSTOPEK 5.1. Temeljne določbe Uporaba določb o postopku
2
·
5. ZEMLJIŠKOKNJIŽNI POSTOPEK 5.1. Temeljne določbe Uporaba določb o postopku
1
·
(1) O vpisih v zemljiško knjigo odloča zemljiškoknjižno sodišče po postopku, določenim s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: zemljiškoknjižni postopek).
1
·
(1) O vpisih v zemljiško knjigo odloča zemljiškoknjižno sodišče po postopku, določenim s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: zemljiškoknjižni postopek).
2
·
(2) V zemljiškoknjižnem postopku se glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo splošne določbe zakona o nepravdnem postopku.
2
·
(2) V zemljiškoknjižnem postopku se glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo splošne določbe zakona o nepravdnem postopku.
3
−
(4) Če je vložena zahteva za varstvo zakonitosti in vrhovno sodišče spozna, da je utemeljena, se ne uporablja določba zakona, ki ureja pravdni postopek, ki določa, da vrhovno sodišče ugotovi le, da je bil zakon prekršen, ne da bi posegalo v pravnomočno odločbo.
3
+
(3) V zemljiškoknjižnem postopku nista dovoljeni obnova postopka in vrnitev v prejšnje stanje.
4
−
(5) Za odločanje o reviziji se smiselno uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 161. člena tega zakona.
−
5
−
(6) O vpisih na podlagi odločbe, s katero sodišče odloči o reviziji, odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je prejelo to odločbo.
−
6
·
(4) Če je vložena zahteva za varstvo zakonitosti in vrhovno sodišče spozna, da je utemeljena, se ne uporablja določba zakona, ki ureja pravdni postopek, ki določa, da vrhovno sodišče ugotovi le, da je bil zakon prekršen, ne da bi posegalo v pravnomočno odločbo.
4
·
(4) Če je vložena zahteva za varstvo zakonitosti in vrhovno sodišče spozna, da je utemeljena, se ne uporablja določba zakona, ki ureja pravdni postopek, ki določa, da vrhovno sodišče ugotovi le, da je bil zakon prekršen, ne da bi posegalo v pravnomočno odločbo.
7
·
(5) Za odločanje o reviziji se smiselno uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 161. člena tega zakona.
5
·
(5) Za odločanje o reviziji se smiselno uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 161. člena tega zakona.
8
·
(6) O vpisih na podlagi odločbe, s katero sodišče odloči o reviziji, odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je prejelo to odločbo. Načelo hitrosti postopka
6
·
(6) O vpisih na podlagi odločbe, s katero sodišče odloči o reviziji, odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je prejelo to odločbo. Načelo hitrosti postopka
1
·
(1) Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis (v nadaljnjem besedilu: zemljiškoknjižni predlog) in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo.
1
·
(1) Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis (v nadaljnjem besedilu: zemljiškoknjižni predlog) in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo.
2
·
(2) Po uradni dolžnosti zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih samo, če tako določa zakon.
2
·
(2) Po uradni dolžnosti zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih samo, če tako določa zakon.
3
−
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka lahko zemljiškoknjižno sodišče odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga. 5.2. Pristojnost in sestava zemljiškoknjižnega sodišča Krajevna pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča
3
+
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka lahko zemljiškoknjižno sodišče odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga. Obvezno elektronsko vlaganje pisanj
1
·
(1) Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen elektronsko.
1
·
(1) Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen elektronsko.
2
·
(2) Zemljiškoknjižni predlog mora v imenu predlagatelja vložiti notar kot pooblaščenec predlagatelja.
2
·
(2) Zemljiškoknjižni predlog mora v imenu predlagatelja vložiti notar kot pooblaščenec predlagatelja.
3
−
- Državno odvetništvo Republike Slovenije, občinsko odvetništvo ali medobčinsko odvetništvo ali občinski odvetnik (v nadaljnjem besedilu: državno ali občinsko odvetništvo).
3
+
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zemljiškoknjižni predlog, razen predloga za vpis zaznambe vrstnega reda in predloga za predznambo ali vknjižbo v zaznamovanem vrstnem redu, vloži tudi:
4
·
1. vsaka fizična ali pravna oseba v svojem imenu, če ima digitalno potrdilo s svojim varnim elektronskim podpisom in varni elektronski predal, in je vključena v informacijski sistem za varno elektronsko vročanje v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje v civilnih sodnih postopkih,
4
·
1. vsaka fizična ali pravna oseba v svojem imenu, če ima digitalno potrdilo s svojim varnim elektronskim podpisom in varni elektronski predal, in je vključena v informacijski sistem za varno elektronsko vročanje v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje v civilnih sodnih postopkih,
5
·
2. naslednja oseba kot pooblaščenec oziroma zakoniti zastopnik predlagatelja:
5
·
2. naslednja oseba kot pooblaščenec oziroma zakoniti zastopnik predlagatelja:
6
·
- odvetnik,
6
·
- odvetnik,
7
·
- samostojni podjetnik posameznik ali gospodarska družba, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje storitev posredovanja v prometu z nepremičninami po zakonu, ki ureja nepremičninsko posredovanje (v nadaljnjem besedilu nepremičninska družba), če je posredovala pri sklenitvi prodajne pogodbe ali drugega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki je podlaga za zahtevani vpis, in
7
·
- samostojni podjetnik posameznik ali gospodarska družba, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje storitev posredovanja v prometu z nepremičninami po zakonu, ki ureja nepremičninsko posredovanje (v nadaljnjem besedilu nepremičninska družba), če je posredovala pri sklenitvi prodajne pogodbe ali drugega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki je podlaga za zahtevani vpis, in
8
·
- Državno odvetništvo Republike Slovenije, občinsko odvetništvo ali medobčinsko odvetništvo ali občinski odvetnik (v nadaljnjem besedilu: državno ali občinsko odvetništvo).
8
·
- Državno odvetništvo Republike Slovenije, občinsko odvetništvo ali medobčinsko odvetništvo ali občinski odvetnik (v nadaljnjem besedilu: državno ali občinsko odvetništvo).
9
·
(4) Predlagatelj, ki je sam vložil elektronski zemljiškoknjižni predlog, in notar, odvetnik, nepremičninska družba, državno ali občinsko odvetništvo, ki zastopa udeleženca v zemljiškoknjižnem postopku, mora vse vloge udeleženca vložiti elektronsko.
9
·
(4) Predlagatelj, ki je sam vložil elektronski zemljiškoknjižni predlog, in notar, odvetnik, nepremičninska družba, državno ali občinsko odvetništvo, ki zastopa udeleženca v zemljiškoknjižnem postopku, mora vse vloge udeleženca vložiti elektronsko.
10
·
(5) Notarju ali odvetniku za zastopanje udeleženca v zemljiškoknjižnem postopku ni treba predložiti pooblastila.
10
·
(5) Notarju ali odvetniku za zastopanje udeleženca v zemljiškoknjižnem postopku ni treba predložiti pooblastila.
11
·
(6) Če je zemljiškoknjižni predlog vložen v nasprotju s prvim do tretjim odstavkom tega člena ali če je vloga iz četrtega odstavka vložena pisno, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah in jo zemljiškoknjižno sodišče zavrže.
11
·
(6) Če je zemljiškoknjižni predlog vložen v nasprotju s prvim do tretjim odstavkom tega člena ali če je vloga iz četrtega odstavka vložena pisno, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah in jo zemljiškoknjižno sodišče zavrže.
12
·
(7) Če je za zemljiškoknjižni predlog ali za drugo vlogo iz četrtega odstavka tega člena treba plačati sodno takso, se ob elektronski vložitvi te vloge izda nalog, s katerim se vlagatelju naloži, da plača sodno takso v osmih dneh od vročitve naloga z nakazilom v dobro računa in z navedbo referenčne številke, navedene v nalogu (v nadaljnjem besedilu: nalog za plačilo sodne takse). Velja, da je nalog za plačilo sodne takse vročen, ko vlagatelj sam ali njegov pooblaščenec elektronsko vloži vlogo. Če vlagatelj v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse ne plača sodne takse v skladu s tem nalogom, velja, da je vloga umaknjena.
12
·
(7) Če je za zemljiškoknjižni predlog ali za drugo vlogo iz četrtega odstavka tega člena treba plačati sodno takso, se ob elektronski vložitvi te vloge izda nalog, s katerim se vlagatelju naloži, da plača sodno takso v osmih dneh od vročitve naloga z nakazilom v dobro računa in z navedbo referenčne številke, navedene v nalogu (v nadaljnjem besedilu: nalog za plačilo sodne takse). Velja, da je nalog za plačilo sodne takse vročen, ko vlagatelj sam ali njegov pooblaščenec elektronsko vloži vlogo. Če vlagatelj v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse ne plača sodne takse v skladu s tem nalogom, velja, da je vloga umaknjena.
13
·
(8) Prvi in šesti odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za obvestilo sodišča, drugega državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti o pravnem dejstvu, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti, razen za obvestilo geodetske uprave iz sedmega odstavka 115. člena tega zakona.
13
·
(8) Prvi in šesti odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za obvestilo sodišča, drugega državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti o pravnem dejstvu, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti, razen za obvestilo geodetske uprave iz sedmega odstavka 115. člena tega zakona.
14
·
(9) Če predlagatelj notarju ne izroči listin, ki so podlaga za zahtevani vpis, v skladu s prvim odstavkom 142. člena tega zakona, ga mora notar opozoriti, da bo zemljiškoknjižno sodišče tak zemljiškoknjižni predlog zavrglo. Če predlagatelj kljub notarjevemu opozorilu vztraja pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga, mora notar sestaviti notarski zapisnik, v katerem opiše vsebino opozorila in izjavo predlagatelja, da kljub opozorilu vztraja pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga.
14
·
(9) Če predlagatelj notarju ne izroči listin, ki so podlaga za zahtevani vpis, v skladu s prvim odstavkom 142. člena tega zakona, ga mora notar opozoriti, da bo zemljiškoknjižno sodišče tak zemljiškoknjižni predlog zavrglo. Če predlagatelj kljub notarjevemu opozorilu vztraja pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga, mora notar sestaviti notarski zapisnik, v katerem opiše vsebino opozorila in izjavo predlagatelja, da kljub opozorilu vztraja pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga.
15
·
(10) Če predlagatelj s podpisom zapisnika iz prejšnjega odstavka potrdi, da vztraja pri vložitvi nepopolnega zemljiškoknjižnega predloga, mora notar vložiti tak zemljiškoknjižni predlog in mu namesto listin, ki so podlaga za zahtevani vpis, priložiti zapisnik iz prejšnjega odstavka.
15
·
(10) Če predlagatelj s podpisom zapisnika iz prejšnjega odstavka potrdi, da vztraja pri vložitvi nepopolnega zemljiškoknjižnega predloga, mora notar vložiti tak zemljiškoknjižni predlog in mu namesto listin, ki so podlaga za zahtevani vpis, priložiti zapisnik iz prejšnjega odstavka.
16
·
(11) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko predlagatelj vloži predlog za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist v vrstnem redu vložitve tega predloga tudi na zapisnik pri sodišču tako, da se med uradnimi urami osebno zglasi pri zemljiškoknjižnem sodišču na območju katerega so nepremičnine, ki so predmet predloga:
16
·
(11) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko predlagatelj vloži predlog za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist v vrstnem redu vložitve tega predloga tudi na zapisnik pri sodišču tako, da se med uradnimi urami osebno zglasi pri zemljiškoknjižnem sodišču na območju katerega so nepremičnine, ki so predmet predloga:
17
·
1. če zemljiškoknjižnemu sodišču izroči vse listine, ki so podlaga za zahtevani vpis, iz prvega odstavka 142. člena tega zakona, in
17
·
1. če zemljiškoknjižnemu sodišču izroči vse listine, ki so podlaga za zahtevani vpis, iz prvega odstavka 142. člena tega zakona, in
18
·
2. če hkrati plača sodno takso za predlog.
18
·
2. če hkrati plača sodno takso za predlog.
19
·
(12) Če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, uradna oseba zemljiškoknjižnega sodišča sprejme zemljiškoknjižni predlog na zapisnik tako, da:
19
·
(12) Če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, uradna oseba zemljiškoknjižnega sodišča sprejme zemljiškoknjižni predlog na zapisnik tako, da:
20
·
1. za predlagatelja sestavi elektronski zemljiškoknjižni predlog in
20
·
1. za predlagatelja sestavi elektronski zemljiškoknjižni predlog in
21
·
2. v elektronsko obliko pretvori listine iz 1. točke prejšnjega odstavka.
21
·
2. v elektronsko obliko pretvori listine iz 1. točke prejšnjega odstavka.
22
·
(13) Če so podlaga za vpis, ki se zahteva s predlogom iz enajstega odstavka tega člena, listine iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, te listine obdrži v hrambi zemljiškoknjižno sodišče, ki je za predlagatelja sestavilo elektronski zemljiškoknjižni predlog.
22
·
(13) Če so podlaga za vpis, ki se zahteva s predlogom iz enajstega odstavka tega člena, listine iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, te listine obdrži v hrambi zemljiškoknjižno sodišče, ki je za predlagatelja sestavilo elektronski zemljiškoknjižni predlog.
23
·
(14) Za hrambo listin iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja šesti odstavek 142. člena tega zakona. Elektronsko vročanje notarjem, odvetnikom in državnim organom
23
·
(14) Za hrambo listin iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja šesti odstavek 142. člena tega zakona. Elektronsko vročanje notarjem, odvetnikom in državnim organom
1
−
(1) Predlagatelju, ki je sam vložil elektronski zemljiškoknjižni predlog, notarju, odvetniku, nepremičninski družbi in pravobranilstvu se vsa pisanja v zemljiškoknjižnem postopku vročajo elektronsko v njegov varni elektronski predal.
1
+
(1) Predlagatelju, ki je sam vložil elektronski zemljiškoknjižni predlog, notarju, odvetniku, nepremičninski družbi in državnemu ali občinskemu odvetništvu se vsa pisanja v zemljiškoknjižnem postopku vročajo elektronsko v njegov varni elektronski predal.
2
·
(2) Če osebi iz prejšnjega odstavka tega člena ni mogoče opraviti elektronske vročitve, ker ni vključena v informacijski sistem za varno elektronsko vročanje v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje v civilnih sodnih postopkih, ali ker njegov varni elektronski predal, ki ga je prijavil v tem sistemu ne obstaja, velja, da je vročitev opravljena, ko poteče 15 dni od odprave pisanja v sistem elektronskega vročanja.
2
·
(2) Če osebi iz prejšnjega odstavka tega člena ni mogoče opraviti elektronske vročitve, ker ni vključena v informacijski sistem za varno elektronsko vročanje v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje v civilnih sodnih postopkih, ali ker njegov varni elektronski predal, ki ga je prijavil v tem sistemu ne obstaja, velja, da je vročitev opravljena, ko poteče 15 dni od odprave pisanja v sistem elektronskega vročanja.
3
·
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za vročitve sodišču, drugemu državnemu organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, razen za vročitve obvestil zemljiškoknjižnega sodišča iz sedmega odstavka 115. člena tega zakona. Pisne vloge udeležencev postopka
3
·
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za vročitve sodišču, drugemu državnemu organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, razen za vročitve obvestil zemljiškoknjižnega sodišča iz sedmega odstavka 115. člena tega zakona. Pisne vloge udeležencev postopka
1
−
V 125.č členu se v prvem odstavku v 2. točki za besedo »družba« doda vejica, besedi »ali pravobranilstvo« pa se nadomestita z besedilom »državno ali občinsko odvetništvo«.
−
+
1
+
(1) Spis v zemljiškoknjižnih zadevah se vodi kot elektronski spis.
+
2
+
(2) Sklep ali drugo sodno pisanje v zemljiškoknjižnem postopku se izda v elektronskem izvirniku, ki ga podpiše pristojni zemljiškoknjižni sodniški pomočnik ali sodnik z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.
+
3
+
(3) Center za informatiko mora zagotoviti, da se potrdila o vročitvi pisnih pošiljk v zemljiškoknjižnih postopkih pretvorijo v elektronsko obliko in vložijo v elektronski spis.
+
4
+
(4) Pisne vloge udeležencev postopka iz 125.c člena tega zakona mora v elektronsko obliko pretvoriti centralno vložišče. Predpisi o zemljiškoknjižnih postopkih in vodenju zemljiške knjige
+
1
+
(1) Minister, pristojen za pravosodje, predpiše podrobnejša pravila o:
+
2
+
1. dodeljevanju zadev po prvem in drugem odstavku 126. člena tega zakona,
+
3
+
2. elektronskem vlaganju zemljiškoknjižnih predlogov in drugih vlog udeležencev v zemljiškoknjižnih postopkih,
+
4
+
3. načinu pretvarjanja pisnih listin, ki se predložijo v zemljiškoknjižnih postopkih, v elektronsko obliko,
+
5
+
4. elektronskem vročanju v zemljiškoknjižnih postopkih,
+
6
+
5. objavah oklicev v zemljiškoknjižnih postopkih,
+
7
+
6. vodenju informatizirane glavne knjige in informatizirane zbirke listin in
+
8
+
7. zagotavljanju javnosti informatizirane glavne knjige in informatizirane zbirke listin.
+
9
+
(2) Minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za evidentiranje nepremičnin, predpiše podrobnejša pravila o vsebini, strukturi in načinu:
+
10
+
1. elektronske izmenjave podatkov, ki jih vključujejo obvestila iz 115. člena tega zakona in
+
11
+
2. elektronskega posredovanja podatkov o izvedenih vpisih iz drugega odstavka 177. člena tega zakona. 5.2. Pristojnost in sestava zemljiškoknjižnega sodišča Pristojnost sodišč za odločanje o zemljiškoknjižnih zadevah
1
−
Za odločanje o vpisih v zemljiško knjigo je na prvi stopnji krajevno pristojno tisto zemljiškoknjižno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, na katero se vpis nanaša. Sestava zemljiškoknjižnega sodišča
1
+
(1) Sistem e-ZK dodeljuje zadeve iz prvega odstavka 127. člena tega zakona v odločanje zemljiškoknjižnim sodniškim pomočnikom pri vseh zemljiškoknjižnih sodiščih po vrstnem redu prejema zadev ne glede na to, na območju katerega zemljiškoknjižnega sodišča leži nepremičnina, na katero se vpis nanaša, in ob upoštevanju števila nerešenih zadev posameznega zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika.
+
2
+
(2) Za odločanje o ugovorih iz 2. točke drugega odstavka 127. člena tega zakona proti sklepu zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika pri posameznem zemljiškoknjižnem sodišču je pristojen sodnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: zemljiškoknjižni sodnik) istega zemljiškoknjižnega sodišča.
+
3
+
(3) Za odločanje v posebnih zemljiškoknjižnih postopkih nastavitve ali dopolnitve zemljiške knjige je pristojno zemljiškoknjižno sodišče na območju katerega zemljiškoknjižnega sodišča ležijo nepremičnine, ki so predmet nastavitve ali dopolnitve zemljiške knjige.
+
4
+
(4) Za odločanje o vseh pritožbah v zemljiškoknjižnih postopkih je izključno pristojno sodišče, določeno z zakonom, ki ureja sodišča (v nadaljnjem besedilu: sodišče druge stopnje). Sestava zemljiškoknjižnega sodišča
1
·
(1) V zemljiškoknjižnih postopkih na prvi stopnji odloča zemljiškoknjižni sodniški pomočnik, razen če ta zakon določa, da o posameznih zadevah v postopku odloča zemljiškoknjižni sodnik ali komisija.
1
·
(1) V zemljiškoknjižnih postopkih na prvi stopnji odloča zemljiškoknjižni sodniški pomočnik, razen če ta zakon določa, da o posameznih zadevah v postopku odloča zemljiškoknjižni sodnik ali komisija.
2
·
(2) Zemljiškoknjižni sodnik odloča:
2
·
(2) Zemljiškoknjižni sodnik odloča:
3
−
1. o vseh dejanjih v postopku nastavitve zemljiške knjige,
3
+
1. o vseh dejanjih v postopku dopolnitve zemljiške knjige,
4
·
2. o teh ugovorih:
4
·
2. o teh ugovorih:
5
·
- o ugovoru proti sklepu o vpisu iz 157. člena tega zakona,
5
·
- o ugovoru proti sklepu o vpisu iz 157. člena tega zakona,
6
·
- o ugovoru proti izbrisu stare hipoteke iz 210. člena tega zakona,
6
·
- o ugovoru proti izbrisu stare hipoteke iz 210. člena tega zakona,
7
·
- o ugovoru v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine iz 238. člena tega zakona in
7
·
- o ugovoru v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine iz 238. člena tega zakona in
8
·
- o ugovorih proti drugim sklepom, ki jih izda zemljiškoknjižni sodniški pomočnik,
8
·
- o ugovorih proti drugim sklepom, ki jih izda zemljiškoknjižni sodniški pomočnik,
9
·
3. o vseh dejanjih v postopku ponovnega odločanja o vpisu, če je sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev zemljiškoknjižnega sodnika o ugovoru in mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje o vpisu.
9
·
3. o vseh dejanjih v postopku ponovnega odločanja o vpisu, če je sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev zemljiškoknjižnega sodnika o ugovoru in mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje o vpisu.
10
·
(3) O začetku postopka nastavitve zemljiške knjige odloča zemljiškoknjižni sodnik.
10
·
(3) O začetku postopka nastavitve zemljiške knjige odloča zemljiškoknjižni sodnik.
11
·
(4) O drugih dejanjih v postopku nastavitve zemljiške knjige odloča komisija, ki jo sestavljajo zemljiškoknjižni sodnik kot predsednik komisije in dva zemljiškoknjižna sodniška pomočnika kot člana komisije.
11
·
(4) O drugih dejanjih v postopku nastavitve zemljiške knjige odloča komisija, ki jo sestavljajo zemljiškoknjižni sodnik kot predsednik komisije in dva zemljiškoknjižna sodniška pomočnika kot člana komisije.
12
·
(5) Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje zemljiškoknjižni sodnik s sklepom o začetku postopka. 5.3. Udeleženci postopka Upravičeni predlagatelj
12
·
(5) Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje zemljiškoknjižni sodnik s sklepom o začetku postopka. 5.3. Udeleženci postopka Upravičeni predlagatelj
1
−
(1) Zemljiškoknjižni predlog lahko vloži vsak, ki ima pravni interes, da se opravi vpis v zemljiško knjigo, če zakon ne določa, da posamezno vrsto vpisa lahko predlaga samo določena oseba.
1
+
(1) Upravičeni predlagatelj je vsak, ki ima pravni interes, da se opravi vpis v zemljiško knjigo, če zakon ne določa, da posamezno vrsto vpisa lahko predlaga samo določena oseba.
2
−
(2) Če predlagatelj zahteva vpis pravice v korist druge osebe, mora izkazati pravni interes za tak vpis. Šteje se, da je pravni interes izkazan, če predlagatelj predlaga vpis v korist druge osebe in če hkrati v zvezi s tem vpisom predlaga vpis v svojo korist.
2
+
(2) Če predlagatelj zahteva vpis pravice v korist druge osebe, mora izkazati pravni interes za tak vpis. Šteje se, da je pravni interes izkazan, če predlagatelj predlaga vpis v korist druge osebe in če hkrati v zvezi s tem vpisom predlaga vpis v svojo korist. Upravičeni predlagatelj za vpis skupnih in medsebojnih pravic
3
−
(3) Šteje se, da je notar oziroma odvetnik, ki je sodeloval pri sestavi listine o pravnem poslu iz prvega oziroma drugega odstavka 36. člena tega zakona, oziroma notar, ki je overil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu oziroma na zemljiškoknjižnem predlogu za zaznambo vrstnega reda, pooblaščen v imenu strank tega postopka vložiti zemljiškoknjižni predlog za vpis oziroma za vpise na podlagi te listine. V primeru iz prejšnjega stavka zemljiškoknjižnemu predlogu ni treba priložiti pooblastila. Upravičeni predlagatelj za vpis skupnih in medsebojnih pravic
−
1
−
(1) Lastnik zemljiške parcele, na kateri je zgrajen objekt, katerega deli so bili prodani oziroma so namenjeni prodaji posameznim etažnim lastnikom, mora vložiti predlog za vpis etažne lastnine po 188. členu tega zakona v dveh mesecih od pravnomočnosti uporabnega dovoljenja za objekt.
1
+
(1) Lastnik zemljiške parcele, na kateri je zgrajen objekt, katerega deli so bili prodani oziroma so namenjeni prodaji posameznim etažnim lastnikom, mora vložiti predlog za vpis etažne lastnine po 15.a členu tega zakona v dveh mesecih od pravnomočnosti uporabnega dovoljenja za objekt.
2
·
(2) Če oseba iz prejšnjega odstavka ne vloži predloga za vpis etažne lastnine, lahko tak predlog vloži kupec posameznega dela objekta. Stroške tega vpisa nosi oseba iz prejšnjega odstavka. Udeleženci postopka
2
·
(2) Če oseba iz prejšnjega odstavka ne vloži predloga za vpis etažne lastnine, lahko tak predlog vloži kupec posameznega dela objekta. Stroške tega vpisa nosi oseba iz prejšnjega odstavka. Udeleženci postopka
1
−
Udeleženci postopka so:
1
+
(1) Udeleženci postopka so:
2
·
1. predlagatelj postopka oziroma organ, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti,
2
·
1. predlagatelj postopka oziroma organ, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti,
3
·
2. oseba, v katere korist se predlaga vpis oziroma v korist katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ni predlagatelj,
3
·
2. oseba, v katere korist se predlaga vpis oziroma v korist katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ni predlagatelj,
4
·
3. oseba, proti kateri se predlaga vpis oziroma v breme katere se vpis opravi po uradni dolžnosti (nasprotni udeleženec),
4
·
3. oseba, proti kateri se predlaga vpis oziroma v breme katere se vpis opravi po uradni dolžnosti (nasprotni udeleženec),
5
−
4. druga oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet. 5.4. Začetek zemljiškoknjižnega postopka in plomba Začetek zemljiškoknjižnega postopka
5
+
4. druga oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet.
+
6
+
(2) Oseba iz 2. do 4. točke prejšnjega odstavka pridobi položaj udeleženca postopka, če priglasi svojo udeležbo v postopku.
+
7
+
(3) Če oseba iz 2. ali 3. točke prvega odstavka tega člena svoje udeležbe v postopku ni priglasila prej, pridobi položaj udeleženca postopka z izdajo sklepa, s katerim zemljiškoknjižni sodniški pomočnik, zemljiškoknjižni sodnik ali pritožbeno sodišče dovoli vpis. 5.4. Začetek zemljiškoknjižnega postopka in plomba Začetek zemljiškoknjižnega postopka
1
·
(1) Zemljiškoknjižni postopek se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme zemljiškoknjižni predlog oziroma ko prejme listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
1
·
(1) Zemljiškoknjižni postopek se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme zemljiškoknjižni predlog oziroma ko prejme listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
2
−
(2) Za zemljiškoknjižni predlog in listine iz prejšnjega odstavka, ki so bili poslani po pošti, se šteje, da jih je zemljiškoknjižno sodišče prejelo v trenutku začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v tistem dnevu, v katerem so prispele na zemljiškoknjižno sodišče, ne glede na to, ali so bile poslane s priporočeno ali z navadno poštno pošiljko. Pojem plombe
2
+
(2) Za zemljiškoknjižni predlog in listine iz prejšnjega odstavka se šteje, da jih je zemljiškoknjižno sodišče prejelo v trenutku, ko jih sprejme strežnik informacijskega sistema e-ZK, na katerem teče modul za vodenje elektronskega vpisnika. Pojem plombe
1
−
Plomba je pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločilo. Vpis plombe
1
+
(1) Plomba je pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo.
+
2
+
(2) Če se s predlogom zahteva vpis v zvezi s skupno hipoteko, ki učinkuje samo proti hipotekarnemu upniku ali imetniku izvedene pravice ali pravnega dejstva, vpisanega pri tej hipoteki, se plomba vpiše samo pri glavni nepremičnini.
+
3
+
(3) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za predlog, s katerim se zahteva vpis v zvezi z drugo izvedeno pravico ali pravnim dejstvom iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona. Vpis plombe
1
−
(1) Zemljiškoknjižno sodišče vpiše plombo po uradni dolžnosti na podlagi prejema zemljiškoknjižnega predloga oziroma listine, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
1
+
(1) Zemljiškoknjižno sodišče vpiše plombo po uradni dolžnosti na podlagi prejema zemljiškoknjižnega predloga ali listine, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
2
−
(2) Pri posamezni nepremičnini mora zemljiškoknjižno sodišče vpisovati plombe po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka.
2
+
(2) Informacijski sistem e-ZK mora zagotavljati:
3
−
(3) Zemljiškoknjižno sodišče mora plombo vpisati najkasneje do začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča naslednjega delovnega dne po dnevu začetka zemljiškoknjižnega postopka.
3
+
1. da se plombe vpisujejo po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka in
4
−
(4) Plomba se vpiše tako, da se navedejo naslednji podatki:
4
+
2. da je plomba vidna na rednem izpisu iz zemljiške knjige najpozneje do začetka uradnih ur delovanja informacijskega sistema e-ZK naslednjega delovnega dne po dnevu začetka zemljiškoknjižnega postopka.
5
−
1. opravilna številka, pod katero se vodi zemljiškoknjižni postopek,
5
+
(3) Plomba se vpiše tako, da se navedejo naslednji podatki:
6
−
2. trenutek (dan, ura in minuta) začetka zemljiškoknjižnega postopka,
6
+
1. oznaka, da gre za plombo.
7
−
3. datum vpisa plombe v zemljiško knjigo,
7
+
2. opravilna številka, pod katero se vodi zemljiškoknjižni postopek,
8
−
4. vrsta vpisa, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva oziroma, o katerem zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti,
8
+
3. trenutek (dan, ura in minuta) začetka zemljiškoknjižnega postopka,
9
−
5. oznaka, da gre za plombo.
9
+
4. trenutek (dan, ura in minuta) začetka učinkovanja vpisa,
10
−
(5) Plomba se ne vpiše, če iz vsebine zemljiškoknjižnega predloga oziroma iz vsebine listine, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po uradni dolžnosti, ni mogoče ugotoviti, na katero nepremičnino se nanaša. Izbris plombe
10
+
5. vrsta vpisa, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva ali o katerem zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti,
+
11
+
6. podatki o stanju postopka in
+
12
+
7. podatki o tem, ali je bil vpis dovoljen ali pa je bilo o vpisu odločeno negativno.
+
13
+
(4) Plomba se ne vpiše:
+
14
+
1. če je zemljiškoknjižni predlog vložen v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 125.a člena tega zakona,
+
15
+
2. če je obvestilo sodišča ali drugega državnega organa, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti, vloženo v nasprotju s prvim odstavkom 125.a člena tega zakona,
+
16
+
3. če je obvestilo geodetske uprave, ki je podlaga za poočitev iz 1. ali 2. točke 114. člena tega zakona poslano v nasprotju s sedmim odstavkom 115. člena tega zakona,
+
17
+
4. v zvezi s poočitvami spremembe podatkov o osebi iz 3. točke 114. člena tega zakona. Izbris plombe
1
−
(1) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše plombo, ki je bila vpisana v zvezi z zemljiškoknjižnim postopkom:
1
+
(1) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše plombo, ki je bila vpisana v zvezi z zemljiškoknjižnim postopkom, v katerem je odločalo o glavnem vpisu:
2
−
1. če v tem postopku izda sklep o dovolitvi vpisa: hkrati z vpisi na podlagi tega sklepa in z vpisom zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa,
2
+
1. če je bilo v tem postopku pravnomočno odločeno, da se vpis dovoli: hkrati z izvedbo vpisov v informatizirani glavni knjigi po 177. členu tega zakona,
3
−
2. če v tem postopku izda sklep iz prvega odstavka 153. člena tega zakona: hkrati z vpisom zaznambe zavrnitve vpisa.
3
+
2. če je v tem postopku pravnomočno odločeno, da se postopek ustavi zaradi umika predloga, da se predlog zavrže ali da vpis ni dovoljen: ko postane ta odločitev pravnomočna.
4
−
(2) Plombo izbriše zemljiškoknjižno sodišče tako, da namesto oznake, da gre za plombo, vpiše zaznambo nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa oziroma zaznambo zavrnitve vpisa in datum sklepa o vpisu.
4
+
(2) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše plombo, ki je bila vpisana v zvezi z zemljiškoknjižnim postopkom, v katerem je odločalo o poočitvi iz 1. ali 2. točke 114. člena tega zakona:
5
−
(3) Če sodišče druge stopnje dovoli ponoven vpis plombe (5. točka tretjega odstavka 161. člena), se plomba vpiše tako, da se namesto vpisa iz prejšnjega odstavka vpiše oznaka, da gre za plombo, in namesto prejšnje opravilne številke vpiše nova opravilna številka, pod katero se vodi ponovljeni zemljiškoknjižni postopek. Pomotni vpis plombe
5
+
1. če je poočitev dovoljena: hkrati z izvedbo vpisov v informatizirani glavni knjigi po 177. členu tega zakona,
+
6
+
2. če poočitev ni dovoljena: hkrati z izdajo obvestila iz šestega odstavka 115. člena tega zakona.
1
−
(1) Če je plomba po pomoti vpisana pri napačni nepremičnini jo zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše, in hkrati ponovno opravi vpis plombe pri nepremičnini, na katero se nanaša zemljiškoknjižni predlog oziroma listina, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
1
+
Odločanje o vpisu in izbrisu plombe
2
−
(2) Za odločanje o izbrisu in za izbris pomotnega vpisa plombe po prejšnjem odstavku ne veljajo določbe tega zakona o vrstnem redu.
−
3
−
(3) Pri ponovnem vpisu plombe po prvem odstavku tega člena se kot datum vpisa plombe navede datum ponovnega vpisa.
−
4
−
(4) Če zemljiškoknjižno sodišče vpiše plombo, ne da bi bili izpolnjeni pogoji za njen vpis iz prvega odstavka 135. člena tega zakona, se smiselno uporabljata prvi in drugi odstavek tega člena. Odločanje o vpisu in izbrisu plombe
−
1
−
O vpisih in izbrisih plomb, o katerih odloča po uradni dolžnosti, zemljiškoknjižno sodišče ne izda posebnega sklepa. 5.5. Zemljiškoknjižni predlog Oblika zemljiškoknjižnega predloga
1
+
O vpisih in izbrisih plomb, o katerih odloča po uradni dolžnosti, zemljiškoknjižno sodišče ne izda posebnega sklepa. 5.5. Zemljiškoknjižni predlog
1
−
(1) Zemljiškoknjižni predlog se vloži pisno.
1
+
Vsebina zemljiškoknjižnega predloga
2
−
(2) Če je za posamezno vrsto vpisa predpisan obrazec zemljiškoknjižnega predloga, mora zemljiškoknjižni predlog obsegati podatke z enako vsebino in po enakem vrstnem redu kot so predpisani z obrazcem.
−
3
−
(3) Zemljiškoknjižni predlog mora biti na prvi strani vloge izrecno in vidno označen z nazivom zemljiškoknjižni predlog, sicer nima zagotovljenega vrstnega reda.
−
4
−
(4) Minister, pristojen za pravosodje, lahko predpiše uporabo obrazcev zemljiškoknjižnih predlogov za posamezne vrste vpisov v zemljiško knjigo.
−
5
−
(5) Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen v enem izvodu.
−
6
−
(6) Če se s predlogom zahtevajo vpisi, za odločanje o katerih je krajevno pristojno več zemljiškoknjižnih sodišč, mora biti predlog vložen v toliko izvodih, kolikor jih je treba za vsako od krajevno pristojnih zemljiškoknjižnih sodišč.
−
7
−
(7) Če ta zakon določa, da se zemljiškoknjižni predlog vroči nasprotnemu udeležencu, mora biti predlog vložen v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in za nasprotne udeležence. Vsebina zemljiškoknjižnega predloga
−
1
·
(1) Zemljiškoknjižni predlog mora obsegati:
1
·
(1) Zemljiškoknjižni predlog mora obsegati:
2
·
1. navedbo sodišča,
2
·
1. navedbo sodišča,
3
·
2. podatke o predlagatelju in njegovem morebitnem zakonitem zastopniku oziroma pooblaščencu, ki jih mora obsegati vsak predlog v nepravdnem postopku,
3
·
2. podatke o predlagatelju in njegovem morebitnem zakonitem zastopniku oziroma pooblaščencu, ki jih mora obsegati vsak predlog v nepravdnem postopku,
4
·
3. oznako predmeta predloga z identifikacijskim znakom nepremičnine, na katero se nanaša, in vrsto vpisa, ki se predlaga,
4
·
3. oznako predmeta predloga z identifikacijskim znakom nepremičnine, na katero se nanaša, in vrsto vpisa, ki se predlaga,
5
·
4. navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis,
5
·
4. navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis,
6
·
5. določen zahtevek za vpis z navedbo identifikacijskega znaka nepremičnine, pri kateri naj se vpis opravi, ter vrste in vsebine vpisa, ki se s predlogom zahteva,
6
·
5. določen zahtevek za vpis z navedbo identifikacijskega znaka nepremičnine, pri kateri naj se vpis opravi, ter vrste in vsebine vpisa, ki se s predlogom zahteva,
7
−
6. podpis vlagatelja.
7
+
6. (črtana) .
8
·
(2) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vknjižba pridobitve pravice oziroma zaznamba, za katere ta zakon določa, da se opravi v korist določene osebe, mora zahtevek za vpis obsegati tudi podatke o tej osebi iz prvega odstavka 24. člena oziroma iz prvega odstavka 25. člena tega zakona.
8
·
(2) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vknjižba pridobitve pravice oziroma zaznamba, za katere ta zakon določa, da se opravi v korist določene osebe, mora zahtevek za vpis obsegati tudi podatke o tej osebi iz prvega odstavka 24. člena oziroma iz prvega odstavka 25. člena tega zakona.
9
−
(3) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice, se šteje, da ta predlog obsega podrejeni zahtevek za predznambo pridobitve oziroma izbrisa te pravice pod pogojem, da niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe, razen če ni predlagatelj ta podrejeni zahtevek s predlogom izrecno izključil. Uveljavljanje več zahtevkov za vpis v enem predlogu
9
+
(3) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice, se šteje, da ta predlog obsega podrejeni zahtevek za predznambo pridobitve oziroma izbrisa te pravice pod pogojem, da niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe, razen če ni predlagatelj ta podrejeni zahtevek s predlogom izrecno izključil.
+
1
+
Uveljavljanje zahtevkov za vpis v enem predlogu
1
−
(1) Z enim zemljiškoknjižnim predlogom se lahko zahteva več vpisov, če vsi vpisi temeljijo na isti listini, tudi če za odločitev o vseh vpisih ni krajevno pristojno isto zemljiškoknjižno sodišče.
1
+
(1) Z enim zemljiškoknjižnim predlogom se lahko zahteva vknjižba ali predznamba lastninske pravice v korist istega imetnika ali imetnikov pri več nepremičninah:
2
−
(2) Z enim predlogom se lahko zahteva vpis iste pravice na različnih nepremičninah, tudi če za odločitev o vseh vpisih ni krajevno pristojno isto zemljiškoknjižno sodišče.
2
+
1. če je osnovni pravni položaj vseh nepremičnin enak,
3
−
(3) Predlagatelj lahko z zemljiškoknjižnim predlogom, s katerim zahteva vpis lastninske pravice v svojo korist, hkrati zahteva tudi izbris drugih pravic, vpisanih pri isti nepremičnini, tudi če ti vpisi ne temeljijo na isti listini.
3
+
2. če se vpisi zahtevajo pri vseh osnovnih pravnih položajih vseh nepremičnin in
4
−
(4) Predlagatelj lahko z zemljiškoknjižnim predlogom, s katerim zahteva vpis druge pravice v svojo korist, hkrati zahteva tudi vpis lastninske pravice v korist osebe, proti kateri zahteva vpis te druge pravice, tudi če ti vpisi ne temeljijo na isti listini.
4
+
3. če vsi vpisi temeljijo na isti listini.
5
−
(5) Vknjižba oziroma predznamba lastninske pravice na posameznem delu objekta v etažni lastnini se lahko zahteva hkrati z vpisom etažne lastnine po 188. členu tega zakona. Listine, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu
5
+
(2) Z enim zemljiškoknjižnim predlogom se lahko zahteva vpis iste izvedene pravice ali pravnega dejstva pri več nepremičninah:
+
6
+
1. če se vpisi zahtevajo pri vseh osnovnih pravnih položajih vseh nepremičnin in
+
7
+
2. če vsi vpisi temeljijo na isti listini.
+
8
+
(3) Če je izvedena pravica ali pravno dejstvo iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona vpisana pri osnovnih pravnih položajih več nepremičnin, je treba naslednje vpise zahtevati z istim predlogom, ki se vloži samo pri glavni nepremičnini:
+
9
+
1. predlog za vpis ali izbris pravic in pravnih dejstev iz sedmega odstavka 13.a člena tega zakona pri tej izvedeni pravici ali pravnem dejstvu, in
+
10
+
2. predlog za izbris te izvedene pravice ali pravnega dejstva pri vseh osnovnih pravnih položajih, pri katerih je vpisana.
+
11
+
(4) S predlogom za vpis oblikovanja etažne lastnine je treba zahtevati vse vpise iz 15.a člena tega zakona. Listine, ki so podlaga za zahtevani vpis
1
−
(1) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis na podlagi listine, ki je v izvirniku, v ustreznem odpravku oziroma v overjenem prepisu že vložena v zbirko listin zemljiškoknjižnega sodišča, pri katerem je bil zemljiškoknjižni predlog vložen, zadošča, da predlagatelj zemljiškoknjižnemu predlogu priloži prepis te listine in navede oznako zbirke listin, pod katero je vložen izvirnik, ustrezni odpravek oziroma overjen prepis listine.
−
2
−
(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za listine, ki so v izvirniku, v ustreznem odpravku oziroma v overjenem prepisu priložene prej vloženemu zemljiškoknjižnemu predlogu, za odločanje o katerem je krajevno pristojno isto zemljiškoknjižno sodišče.
−
3
−
(3) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis na podlagi listine, ki je v izvirniku, v ustreznem odpravku oziroma v overjenem prepisu že vložena v zbirko listin drugega zemljiškoknjižnega sodišča, zadošča, da predlagatelj zemljiškoknjižnemu predlogu priloži prepis te listine, na katerem zemljiškoknjižno sodišče, ki vodi zbirko listin, v kateri je vložen izvirnik, ustrezni odpravek oziroma overjeni prepis te listine, potrdi, da je listina vložena v zbirki listin, in navede oznako, pod katero je vložena v zbirki listin.
−
4
−
(4) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis na podlagi listine, ki je bila v izvirniku, v ustreznem odpravku oziroma v overjenem prepisu že priložena drugemu zemljiškoknjižnemu predlogu, o katerem je krajevno pristojno odločati drugo zemljiškoknjižno sodišče (v nadaljnjem besedilu: prej vloženi zemljiškoknjižni predlog), zadošča, da je zemljiškoknjižnemu predlogu priložen prepis listine in potrdilo drugega zemljiškoknjižnega sodišča o vložitvi drugega zemljiškoknjižnega predloga.
−
5
−
(5) Zemljiškoknjižno sodišče, ki je prejelo zemljiškoknjižni predlog iz prejšnjega odstavka, prekine postopek odločanja o tem predlogu do odločitve drugega zemljiškoknjižnega sodišča o vpisu. O prekinitvi postopka obvesti drugo zemljiškoknjižno sodišče.
−
6
−
(6) Drugo zemljiškoknjižno sodišče mora po pravnomočnosti sklepa, s katerim je odločilo o prej vloženem zemljiškoknjižnem predlogu, obvestiti zemljiškoknjižno sodišče, ki je prekinilo postopek po prejšnjem odstavku. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora priložiti sklep o vpisu, če je bil vpis dovoljen pa tudi prepis listine, na podlagi katere je bil vpis dovoljen, s potrdilom iz tretjega odstavka tega člena.
−
7
−
(7) Po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zemljiškoknjižno sodišče nadaljuje postopek odločanja o predlogu iz četrtega odstavka tega člena.
−
8
−
(8) Ne glede na peti odstavek tega člena zemljiškoknjižno sodišče ne prekine postopka odločanja o zemljiškoknjižnem predlogu, če niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa iz prvega odstavka 148. člena tega zakona, razen zahteve, da mora biti zemljiškoknjižnemu predlogu priložena listina v izvirniku, v ustreznem odpravku oziroma v overjenem prepisu. Zemljiškoknjižno sodišče, pri katerem se predlog vloži
−
1
−
(1) Zemljiškoknjižni predlog je treba vložiti pri zemljiškoknjižnem sodišču, ki je krajevno pristojno za odločanje o vpisu, ki je predmet predloga, če zakon ne določa drugače.
−
2
−
(2) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom v skladu s prvim oziroma drugim odstavkom 141. člena tega zakona zahtevajo vpisi, za odločanje o katerih je krajevno pristojno več zemljiškoknjižnih sodišč, se predlog lahko vloži pri katerem koli krajevno pristojnem zemljiškoknjižnem sodišču. Postopanje s predlogom, o katerem je pristojno odločati več zemljiškoknjižnih sodišč
−
1
−
(1) Krajevno pristojno zemljiškoknjižno sodišče, ki je prejelo zemljiškoknjižni predlog iz drugega odstavka 144. člena tega zakona, takoj po prejemu predloga preskusi ali je zemljiškoknjižni predlog vložen v zadostnem številu izvodov in ali so mu priloženi prepisi listin v ustreznem številu izvodov (sedmi odstavek 142. člena), sicer predlagatelju s sklepom naloži, da predloži ustrezno število izvodov zemljiškoknjižnih predlogov oziroma prepisov listin in določi rok za predložitev.
1
+
Predhodni preskus zemljiškoknjižnega predloga
2
−
(2) Če predlagatelj v roku, določenim s sklepom iz prejšnjega odstavka, ne priloži zadostnega števila izvodov zemljiškoknjižnega predloga oziroma prepisa listin, zemljiškoknjižno sodišče zemljiškoknjižni predlog, v delu, v katerem se nanaša na vpise, o katerih je krajevno pristojno odločati drugo zemljiškoknjižno sodišče, zavrže.
−
3
−
(3) Če je zemljiškoknjižni predlog iz prvega odstavka tega člena vložen v zadostnem številu izvodov in mu je priloženo ustrezno število prepisov listin, zemljiškoknjižno sodišče, pri katerem je bil predlog vložen, izvod predloga in prepisov listin pošlje drugim zemljiškoknjižnim sodiščem, ki so krajevno pristojna za odločanje o posameznih vpisih, ki se zahtevajo s predlogom.
−
4
−
(4) Za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe četrtega do osmega odstavka 143. člena tega zakona. Predhodni preskus zemljiškoknjižnega predloga
−
1
·
(1) V postopku predhodnega preskusa zemljiškoknjižnega predloga zemljiškoknjižno sodišče preskusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu:
1
·
(1) V postopku predhodnega preskusa zemljiškoknjižnega predloga zemljiškoknjižno sodišče preskusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu:
2
·
1. ali je zemljiškoknjižni predlog vložila upravičena oseba,
2
·
1. ali je zemljiškoknjižni predlog vložila upravičena oseba,
3
·
2. ali predlog vsebuje določen zahtevek za vpis in druge sestavine, ki jih mora obsegati,
3
·
2. ali predlog vsebuje določen zahtevek za vpis in druge sestavine, ki jih mora obsegati,
4
·
3. ali so predlogu priložene v elektronsko obliko pretvorjene listine v skladu s 142. členom tega zakona, na podlagi katerih se s predlogom zahteva vpis, in druge listine, ki mu morajo biti priložene,
4
·
3. ali so predlogu priložene v elektronsko obliko pretvorjene listine v skladu s 142. členom tega zakona, na podlagi katerih se s predlogom zahteva vpis, in druge listine, ki mu morajo biti priložene,
5
·
4. ali so izpolnjene druge procesne predpostavke za odločanje.
5
·
4. ali so izpolnjene druge procesne predpostavke za odločanje.
6
·
(2) Če procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu niso izpolnjene, se ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah in zemljiškoknjižno sodišče zavrže zemljiškoknjižni predlog.
6
·
(2) Če procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu niso izpolnjene, se ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah in zemljiškoknjižno sodišče zavrže zemljiškoknjižni predlog.
7
·
(3) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom, ki ga je vložil predlagatelj sam, odvetnik ali nepremičninska družba, zahteva vpis na podlagi listin iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, sodišče ne glede na prejšnji odstavek, zavrže zemljiškoknjižni predlog, če teh listin v osmih delovnih dneh po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga ne predloži notar v skladu z desetim odstavkom 142. člena tega zakona.
7
·
(3) Če se z zemljiškoknjižnim predlogom, ki ga je vložil predlagatelj sam, odvetnik ali nepremičninska družba, zahteva vpis na podlagi listin iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, sodišče ne glede na prejšnji odstavek, zavrže zemljiškoknjižni predlog, če teh listin v osmih delovnih dneh po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga ne predloži notar v skladu z desetim odstavkom 142. člena tega zakona.
8
·
(4) Če je bil zemljiškoknjižni predlog zavržen po drugem ali tretjem odstavku tega člena zaradi pomanjkljivosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena, ki jih je mogoče odpraviti, lahko predlagatelj te pomanjkljivosti odpravi tako, da v roku iz drugega odstavka 157. člena tega zakona vloži ugovor proti sklepu o zavrženju predloga za vpis in
8
·
(4) Če je bil zemljiškoknjižni predlog zavržen po drugem ali tretjem odstavku tega člena zaradi pomanjkljivosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena, ki jih je mogoče odpraviti, lahko predlagatelj te pomanjkljivosti odpravi tako, da v roku iz drugega odstavka 157. člena tega zakona vloži ugovor proti sklepu o zavrženju predloga za vpis in
9
−
1. če je zemljiškoknjižni predlog vložil notar, pravobranilstvo ali občina: če ugovoru priloži listine, ki bi morale biti priložene zemljiškoknjižnemu predlogu,
9
+
1. če je zemljiškoknjižni predlog vložil notar, državno ali občinsko odvetništvo ali občina: če ugovoru priloži listine, ki bi morale biti priložene zemljiškoknjižnemu predlogu,
10
·
2. če je zemljiškoknjižni predlog, s katerim se zahteva vpis na podlagi listin iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, vložil predlagatelj sam, odvetnik ali nepremičninska družba: če te listine najkasneje v osmih delovnih dneh po vložitvi ugovora predloži notar v skladu z desetim odstavkom 142. člena tega zakona,
10
·
2. če je zemljiškoknjižni predlog, s katerim se zahteva vpis na podlagi listin iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, vložil predlagatelj sam, odvetnik ali nepremičninska družba: če te listine najkasneje v osmih delovnih dneh po vložitvi ugovora predloži notar v skladu z desetim odstavkom 142. člena tega zakona,
11
·
3. če je zemljiškoknjižni predlog, s katerim se zahteva vpis na podlagi listin iz 3. do 6. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, vložil predlagatelj sam, odvetnik ali nepremičninska družba: če ugovoru priloži listine, ki bi morale biti priložene zemljiškoknjižnemu predlogu.
11
·
3. če je zemljiškoknjižni predlog, s katerim se zahteva vpis na podlagi listin iz 3. do 6. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, vložil predlagatelj sam, odvetnik ali nepremičninska družba: če ugovoru priloži listine, ki bi morale biti priložene zemljiškoknjižnemu predlogu.
12
·
(5) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za odločanje o procesnih predpostavkah za vpis, o katerem zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti. 5.6. Odločanje o vpisih Stanje zemljiške knjige ob vpisu
12
·
(5) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za odločanje o procesnih predpostavkah za vpis, o katerem zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti. 5.6. Odločanje o vpisih Stanje zemljiške knjige ob vpisu
1
−
(1) Če zemljiškoknjižno sodišče zemljiškoknjižnega predloga ob predhodnem preskusu ni zavrglo oziroma se izreklo za krajevno nepristojno, vpis dovoli:
1
+
(1) Če zemljiškoknjižno sodišče predloga ni zavrglo po četrtem odstavku 125.a člena ali po 146. členu tega zakona, vpis dovoli:
2
·
1. če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva,
2
·
1. če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva,
3
·
2. če listina, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oziroma na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis,
3
·
2. če listina, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oziroma na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis,
4
·
3. če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen,
4
·
3. če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen,
5
·
4. če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis, in
5
·
4. če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis, in
6
·
5. če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon.
6
·
5. če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon.
7
·
(2) Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, odloča zemljiškoknjižno sodišče samo o pogojih iz 2. do 5. točke prejšnjega odstavka. Utemeljenost zahtevka za vpis
7
·
(2) Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, odloča zemljiškoknjižno sodišče samo o pogojih iz 2. do 5. točke prejšnjega odstavka. Utemeljenost zahtevka za vpis
1
·
(1) Zahtevek za vpis je utemeljen:
1
·
(1) Zahtevek za vpis je utemeljen:
2
−
1. če se vpis predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila oziroma sodne odločbe, ki nadomešča zemljiško-knjižno dovolilo:
2
+
1. če se vpis predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila ali sodne odločbe, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo:
3
−
- če je vsebina vpisa, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva, dovoljena z zemljiškoknjižnim dovolilom in
3
+
- če je vsebina vpisa, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva, dovoljena z zemljiškoknjižnim dovolilom,
4
−
- če se zahteva vpis pridobitve pravice: če je z zemljiškoknjižnim dovolilom tudi dovoljen vpis v korist osebe, v korist katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva,
4
+
- če se zahteva vpis pridobitve pravice v korist določene osebe tudi: če je z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljen vpis v korist te osebe,
5
−
2. če se vpis predlaga na podlagi druge sodne odločbe oziroma odločbe drugega državnega organa: če odločba učinkuje v korist osebe, v katere korist se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva.
5
+
- če se zahteva vpis pridobitve pravice iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona: če je v zemljiškoknjižnem dovolilu naveden identifikacijski znak nepremičnine, v korist vsakokratnega lastnika katere vpis učinkuje,
+
6
+
2. če se vpis predlaga na podlagi druge sodne odločbe ali odločbe drugega državnega organa:
+
7
+
- če se zahteva vpis pridobitve pravice v korist določene osebe: če odločba učinkuje v korist osebe, v katere korist se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva,
+
8
+
- se zahteva vpis pridobitve pravice iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona: če je v zemljiškoknjižnem dovolilu naveden identifikacijski znak nepremičnine, v korist vsakokratnega lastnika katere vpis učinkuje.
6
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena, zahtevek za predznambo ni utemeljen:
9
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena, zahtevek za predznambo ni utemeljen:
7
·
1. če se predznamba zahteva na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo izstavljeno po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek, oziroma na podlagi listine o pravnem poslu iz prvega oziroma drugega odstavka 36. člena tega zakona, če je bila ta listina izstavljena po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek, ali
10
·
1. če se predznamba zahteva na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo izstavljeno po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek, oziroma na podlagi listine o pravnem poslu iz prvega oziroma drugega odstavka 36. člena tega zakona, če je bila ta listina izstavljena po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek, ali
8
·
2. če se predznamba zahteva na podlagi sodne odločbe oziroma odločbe drugega državnega organa, ki je bila izdana po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek.
11
·
2. če se predznamba zahteva na podlagi sodne odločbe oziroma odločbe drugega državnega organa, ki je bila izdana po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek.
9
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, zahtevek za vknjižbo ni utemeljen:
12
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, zahtevek za vknjižbo ni utemeljen:
10
·
1. če se vknjižba zahteva na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je bil podpis overjen po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek, oziroma je bil notarski zapis, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, sestavljen po tem dnevu, ali
13
·
1. če se vknjižba zahteva na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je bil podpis overjen po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek, oziroma je bil notarski zapis, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, sestavljen po tem dnevu, ali
11
·
2. če se vknjižba zahteva na podlagi pravnomočne oziroma dokončne odločbe, ki je postala pravnomočna oziroma dokončna po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek.
14
·
2. če se vknjižba zahteva na podlagi pravnomočne oziroma dokončne odločbe, ki je postala pravnomočna oziroma dokončna po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek.
12
·
(4) Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila.
15
·
(4) Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila.
13
·
(5) Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali so izpolnjene obveznosti strank na podlagi pravnega posla iz prvega oziroma drugega odstavka 36. člena tega zakona, in tudi ni pristojno presojati veljavnosti tega pravnega posla. Dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige
16
·
(5) Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali so izpolnjene obveznosti strank na podlagi pravnega posla iz prvega oziroma drugega odstavka 36. člena tega zakona, in tudi ni pristojno presojati veljavnosti tega pravnega posla. Dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige
1
·
(1) Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predznamovana ali se hkrati vknjiži oziroma predznamuje pravica, glede katere se bo opravil vpis in:
1
·
(1) Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predznamovana ali se hkrati vknjiži oziroma predznamuje pravica, glede katere se bo opravil vpis in:
2
·
- če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, oziroma
2
·
- če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, oziroma
3
·
- če sodna odločba oziroma odločba drugega državnega organa, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oziroma na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi.
3
·
- če sodna odločba oziroma odločba drugega državnega organa, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oziroma na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi.
4
·
(2) Pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo oziroma predznambo pravice neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika.
4
·
(2) Pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice zahteva vknjižbo oziroma predznambo pravice neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika.
5
−
(3) Če je zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke izstavil hipotekarni upnik, na katerega je bila hipoteka prenesena in ta prenos v zemljiški knjigi ni vpisan, je izbris hipoteke na podlagi takšnega zemljiškoknjižnega dovolila dovoljen, če je predlogu za vpis priložena listina, ki bi bila podlaga za vknjižbo prenosa hipoteke na hipotekarnega upnika, ki je izstavil zemljiškoknjižno dovolilo. Zavrnitev predloga za vpis oziroma odločitev, da se vpis ne opravi
5
+
(3) Če je zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke izstavil hipotekarni upnik, na katerega je bila hipoteka prenesena in ta prenos v zemljiški knjigi ni vpisan, je izbris hipoteke na podlagi takšnega zemljiškoknjižnega dovolila dovoljen, če je predlogu za vpis priložena listina, ki bi bila podlaga za vknjižbo prenosa hipoteke na hipotekarnega upnika, ki je izstavil zemljiškoknjižno dovolilo. Odločitev, da vpis ni dovoljen
1
−
Če pogoji za dovolitev vpisa niso izpolnjeni, zemljiškoknjižno sodišče zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis, o katerem odloča po uradni dolžnosti, ne opravi. Sklep o vpisu
1
+
Če pogoji za dovolitev vpisa niso izpolnjeni, zemljiškoknjižno sodišče odloči, da vpis ni dovoljen. Sklep o vpisu
1
·
(1) O vpisu odloča zemljiškoknjižno sodišče s sklepom (v nadaljnjem besedilu: sklep o vpisu).
1
·
(1) O vpisu odloča zemljiškoknjižno sodišče s sklepom (v nadaljnjem besedilu: sklep o vpisu).
2
·
(2) Izrek sklepa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis (v nadaljnjem besedilu: sklep o dovolitvi vpisa), mora obsegati:
2
·
(2) Izrek sklepa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis (v nadaljnjem besedilu: sklep o dovolitvi vpisa), mora obsegati:
3
·
1. identifikacijski znak nepremičnine, na katero se vpis nanaša,
3
·
1. identifikacijski znak nepremičnine, na katero se vpis nanaša,
4
·
2. navedbo listin, ki so podlaga za vpis,
4
·
2. navedbo listin, ki so podlaga za vpis,
5
−
3. vrsto in vsebino vpisa, ki se s sklepom dovoljuje, in
5
+
3. vrsto in vsebino vpisa, ki se s sklepom dovoljuje.
6
−
4. navedbo oznake, pod katero so listine, ki so podlaga za vpis, vložene v zbirko listin, in sodišča, ki vodi zbirko listin.
6
+
(3) Sklep o vpisu mora biti obrazložen, če se z njim zavrže zemljiškoknjižni predlog ali odloči, da vpis ni dovoljen.
7
−
(3) Sklep o vpisu mora biti obrazložen, če se z njim zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi. Zaznamba zavrnitve vpisa
−
1
−
(1) Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti vpiše zaznambo zavrnitve vpisa:
−
2
−
1. če je zavrglo oziroma zavrnilo zemljiškoknjižni predlog,
−
3
−
2. če je postopek ustavilo zaradi umika zemljiškoknjižnega predloga,
−
4
−
3. če se je izreklo za krajevno nepristojno ali
−
5
−
4. če je odločilo, da se vpis ne opravi.
−
6
−
(2) Zaznambe zavrnitve vpisa zemljiškoknjižno sodišče ne vpiše, če v zvezi s tem vpisom plomba ni bila vpisana (peti odstavek 135. člena).
−
7
−
(3) Zaznamba zavrnitve vpisa je ovira za odločanje o vpisih glede iste nepremičnine v postopkih, ki so bili začeti po trenutku začetka postopka, v katerem je zemljiškoknjižno sodišče izdalo sklep iz prvega odstavka tega člena.
−
8
−
(4) Če v roku za ugovor oziroma za pritožbo proti sklepu iz prvega odstavka tega člena ugovor oziroma pritožba ni vložena, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše zaznambo zavrnitve vpisa.
−
9
−
(5) Kadar o vpisu oziroma izbrisu zaznambe zavrnitve vpisa zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti, o tem ne izda posebnega sklepa, temveč vpis oziroma izbris odredi z zaznamkom na sklepu o vpisu iz prvega odstavka tega člena.
−
10
−
(6) Za vpis oziroma izbris zaznambe zavrnitve vpisa ne veljajo določbe tega zakona o vrstnem redu. Vročitev sklepa o vpisu
−
1
−
(1) Sklep o vpisu se vroči po tem, ko so opravljeni vpisi, ki so bili s sklepom dovoljeni, oziroma ko se vpiše zaznamba zavrnitve vpisa.
−
2
−
(2) Sklep iz prvega odstavka 153. člena tega zakona se vroči udeležencem postopka iz 1. točke 132. člena tega zakona.
−
3
−
(3) Sklep o dovolitvi vpisa se vroči:
−
4
−
1. udeležencem postopka iz 1. do 3. točke 132. člena tega zakona,
−
5
−
2. udeležencem postopka iz 4. točke 132. člena tega zakona, če so prijavili udeležbo v postopku,
−
6
−
3. imetniku lastninske pravice, če je s sklepom o vpisu odločeno o prenosu druge stvarne oziroma obligacijske pravice, o vpisu nadhipoteke ali o vpisu spremembe vrstnega reda vknjiženih hipotek.
−
7
−
(4) Sklep o vpisu se vroči udeležencu postopka na njegovem naslovu, navedenem v zemljiškoknjižnem predlogu oziroma v drugi vlogi udeleženca, ki jo je vložil v postopku.
−
8
−
(5) Če naslova za vročitev ni mogoče določiti po prejšnjem odstavku, se sklep o vpisu vroči na naslovu stalnega prebivališča oziroma poslovnem naslovu kot je ta vpisan v zemljiški knjigi.
−
9
−
(6) Če vročitve na način iz četrtega oziroma petega odstavka tega člena ni mogoče opraviti, ker je oseba, ki bi ji bilo treba vročitev opraviti, na naslovu neznana, se vročitev opravi z nabitjem na sodno desko.
−
10
−
(7) Določbe četrtega do šestega odstavka tega člena se uporabljajo tudi:
−
11
−
1. za vročitev zemljiškoknjižnega predloga nasprotnemu udeležencu, kadar mu je po določbah tega zakona treba vročiti zemljiškoknjižni predlog,
−
12
−
2. za vročitev ugovora oziroma pritožbe proti sklepu o vpisu,
−
13
−
3. za vročitev sklepa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče predlagatelju oziroma drugemu udeležencu postopka naloži popravo oziroma dopolnitev vloge v zemljiškoknjižnem postopku,
−
14
−
4. za vročitve drugih vlog udeležencev postopka oziroma sodnih pisanj, ki jih je po določbah tega zakona treba vročiti. Obvestilo o vpisu
−
1
−
(1) Če je s sklepom o vpisu dovolilo vpis prenosa oziroma pridobitve lastninske pravice, mora zemljiškoknjižno sodišče o vpisu obvestiti:
−
2
−
1. organ, ki vodi kataster, in
−
3
−
2. pristojno davčno upravo.
−
4
−
(2) Zemljiškoknjižno sodišče obvesti organ iz prejšnjega odstavka o vpisu s tem, da mu pošlje sklep, s katerim je vpis dovolilo.
−
5
−
(3) Minister, pristojen za pravosodje, lahko v soglasju z ministrom, pristojnim za geodetsko službo, oziroma v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, predpiše drugačen način obveščanja o vpisih iz prvega odstavka tega člena. Zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa
−
1
−
(1) Do pravnomočnosti sklepa, s katerim je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo vpis, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopkih, ki so bili začeti po trenutku, od katerega učinkujejo vpisi, ki jih je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo z navedenim sklepom.
1
+
Ugovor proti sklepu zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika
2
−
(2) Oviro iz prejšnjega odstavka zaznamuje zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti (v nadaljnjem besedilu: zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa) hkrati s tem, ko opravi vpise na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka.
−
3
−
(3) Če v roku za ugovor oziroma za pritožbo proti sklepu iz prvega odstavka tega člena ugovor oziroma pritožba ni vložena, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše zaznambo nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
−
4
−
(4) Kadar o vpisu oziroma izbrisu zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti, o tem ne izda posebnega sklepa, temveč vpis oziroma izbris odredi z zaznamkom na sklepu o vpisu.
−
5
−
(5) Za vpis oziroma izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa ne veljajo določbe tega zakona o vrstnem redu. Ugovor proti sklepu zemljiškoknjižnega referenta
−
1
−
(1) Proti sklepu o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent, lahko udeleženci postopka vložijo ugovor.
1
+
(1) Proti sklepu o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni sodniški pomočnik, lahko udeleženci postopka vložijo ugovor.
2
−
(2) Ugovor je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa o vpisu.
2
+
(2) Ugovor je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa o vpisu. Odločanje o ugovoru
3
−
(3) Ugovor proti sklepu o vpisu se vroči drugim udeležencem postopka iz drugega oziroma tretjega odstavka 154. člena tega zakona. Odločanje o ugovoru
−
1
−
(1) O ugovoru odloča zemljiškoknjižni sodnik.
1
+
(1) Pri odločanju o ugovoru lahko zemljiškoknjižni sodnik:
2
−
(2) Pri odločanju o ugovoru lahko zemljiškoknjižno sodnik:
2
+
1. zavrže ugovor kot prepozen ali nedovoljen,
3
−
1. zavrže ugovor kot prepozen oziroma nedovoljen,
3
+
2. zavrne ugovor kot neutemeljen in potrdi izpodbijani sklep o vpisu,
4
−
2. zavrne ugovor kot neutemeljen in potrdi sklep o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent,
4
+
3. če je ugovor vložen proti sklepu o dovolitvi vpisa: ugodi ugovoru in spremeni izpodbijani sklep o vpisu tako, da zavrže zemljiškoknjižni predlog ali odloči, da vpis ni dovoljen,
5
−
3. če je ugovor vložen proti sklepu o dovolitvi vpisa: ugodi ugovoru in spremeni sklep o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent tako, da zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi, ter hkrati dovoli:
5
+
4. če je ugovor vložen proti sklepu, s katerim je bil zavržen zemljiškoknjižni predlog ali odločeno, da vpis ni dovoljen, spremeni izpodbijani sklep o vpisu tako, da dovoli vpis.
6
−
- izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa o vpisu,
6
+
(2) Za sklep iz 4. točke prejšnjega odstavka se smiselno uporablja drugi odstavek 152. člena tega zakona.
7
−
- izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o vpisu in
7
+
(3) Zemljiškoknjižni sodnik odloči po 4. točki prvega odstavka tega člena tudi, če je vložen ugovor iz četrtega odstavka 146. člena tega zakona, ki so mu v skladu s 1., 2. ali 3. točko četrtega odstavka 146. člena tega zakona priložene v elektronsko obliko pretvorjene listine, na podlagi katerih se s predlogom zahteva vpis, in druge listine, ki mu morajo biti priložene, in na podlagi katerih bi bil vpis dovoljen, če bi bile te listine priložene že zemljiškoknjižnemu predlogu. 5.7. Pritožba in druga pravna sredstva Pritožbe proti sklepom zemljiškoknjižnega sodnika
8
−
- vpis zaznambe zavrnitve vpisa,
−
9
−
4. če je ugovor vložen proti sklepu, s katerim je zemljiškoknjižni referent zavrgel oziroma zavrnil zemljiškoknjižni predlog oziroma odločil, da se vpis ne opravi: ugodi ugovoru in spremeni sklep o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent tako, da dovoli vpis ter hkrati dovoli:
−
10
−
- izbris zaznambe zavrnitve vpisa in
−
11
−
- vpis zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
−
12
−
(3) Za sklep, s katerim zemljiškoknjižni sodnik odloči o ugovoru (v nadaljnjem besedilu: sklep o ugovoru) se smiselno uporabljata 154. in 155. člen tega zakona. 5.7. Pritožba in druga pravna sredstva Pritožbe proti sklepom zemljiškoknjižnega sodnika
−
1
·
(1) Proti sklepu o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni sodnik, in proti sklepu o ugovoru lahko udeleženci postopka vložijo pritožbo.
1
·
(1) Proti sklepu o vpisu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni sodnik, in proti sklepu o ugovoru lahko udeleženci postopka vložijo pritožbo.
2
−
(2) Pritožbo je treba vložiti v 15 dneh od vročitve sklepa iz prejšnjega odstavka.
2
+
(2) Pritožbo je treba vložiti v 15 dneh od vročitve sklepa iz prejšnjega odstavka. Prepoved navajanja novih dejstev in dokazov
3
−
(3) Za vročitev pritožbe se smiselno uporablja drugi oziroma tretji odstavek 154. člena tega zakona. Prepoved navajanja novih dejstev in dokazov
−
1
−
(1) O pritožbi odloča sodišče druge stopnje.
1
+
(1) Sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbah upošteva samo pravočasno vložene pritožbe.
2
−
(2) Sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbah upošteva samo pravočasno vložene pritožbe.
2
+
(2) Pri odločanju o pritožbi lahko sodišče druge stopnje:
3
−
(3) Pri odločanju o pritožbi lahko sodišče druge stopnje:
3
+
1. zavrže pritožbo kot prepozno ali nedovoljeno, če tega ni storilo že zemljiškoknjižno sodišče,
4
−
1. zavrže pritožbo kot prepozno oziroma nedovoljeno, če tega ni storil že zemljiškoknjižni sodnik, ter hkrati dovoli izbris zaznambe zavrnitve vpisa oziroma izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa,
4
+
2. zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep,
5
−
2. zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sklep zemljiškoknjižnega sodnika ter hkrati dovoli izbris zaznambe zavrnitve vpisa oziroma izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa,
5
+
3. če je pritožba vložena proti sklepu o dovolitvi vpisa ali proti sklepu o ugovoru iz 4. točke prvega odstavka 158. člena tega zakona: ugodi pritožbi in spremeni izpodbijani sklep tako, da zavrže zemljiškoknjižni predlog ali odloči, da vpis ni dovoljen,
6
−
3. če je pritožba vložena proti sklepu, s katerim je zemljiškoknjižni sodnik dovolil vpis, oziroma proti sklepu o ugovoru iz 4. točke drugega odstavka 158. člena tega zakona: ugodi pritožbi in spremeni izpodbijani sklep tako, da zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi, ter hkrati dovoli:
6
+
4. če je pritožba vložena proti sklepu, s katerim je bil zavržen zemljiškoknjižni predlog, ali je bilo odločeno, da vpis ni dovoljen, ali proti sklepu o ugovoru iz 3. točke prvega odstavka 158. člena tega zakona: ugodi pritožbi in spremeni izpodbijani sklep tako, da dovoli vpis,
7
−
- izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika, in
7
+
5. ugodi pritožbi in razveljavi izpodbijani sklep ali tudi sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika ter zadevo vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.
8
−
- izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa,
8
+
(3) Za sklep iz 4. točke prejšnjega odstavka se smiselno uporablja drugi odstavek 152. člena tega zakona.
9
−
4. če je pritožba vložena proti sklepu, s katerim je zemljiškoknjižni sodnik zavrgel oziroma zavrnil zemljiškoknjižni predlog oziroma odločil, da se vpis ne opravi, oziroma proti sklepu o ugovoru iz 3. točke drugega odstavka 158. člena tega zakona: ugodi pritožbi in spremeni izpodbijani sklep tako, da dovoli vpis, ter hkrati dovoli izbris zaznambe zavrnitve predloga,
9
+
(4) Drugi in tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti ali o ustavni pritožbi proti sklepom zemljiškoknjižnega sodišča ali proti sklepom sodišča druge stopnje.
10
−
5. ugodi pritožbi in razveljavi izpodbijani sklep oziroma tudi sklep zemljiškoknjižnega referenta ter zadevo vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje, ter hkrati dovoli:
10
+
(5) O vpisih na podlagi odločbe, s katero sodišče odloči o pravnem sredstvu iz prejšnjega odstavka, odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je prejelo to odločbo. 5.8. Posebne določbe o vpisu skupne hipoteke (črtano)
11
−
- izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika, in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa oziroma izbris zaznambe zavrnitve vpisa in
−
12
−
- ponoven vpis plombe.
−
13
−
(4) Za sklep, s katerim sodišče druge stopnje odloči o pritožbi se smiselno uporabljata 154. in 155. člen tega zakona.
−
14
−
(5) Določbi tretjega in četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi za odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti oziroma o ustavni pritožbi proti sklepom zemljiškoknjižnega sodišča oziroma proti sklepom sodišča druge stopnje, razen določb o izbrisu zaznambe zavrnitve predloga oziroma zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in o ponovnem vpisu plombe.
−
15
−
(6) O vpisih na podlagi odločbe, s katero sodišče odloči o pravnem sredstvu iz prejšnjega odstavka, odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je prejelo to odločbo. 5.8. Posebne določbe o vpisu skupne hipoteke Uporaba določb
−
1
−
Za odločanje o vpisih v zvezi s skupno hipoteko se uporabljajo določbe drugih razdelkov tega poglavja, če ni v tem razdelku 5.8. drugače določeno. Vsebina zemljiškoknjižnega predloga za vpis skupne hipoteke
−
1
−
(1) Zemljiškoknjižni predlog za vpis skupne hipoteke mora, poleg podatkov iz prvega odstavka 140. člena tega zakona, vsebovati tudi navedbo glavne nepremičnine, sicer se šteje, da se vknjižba oziroma predznamba skupne hipoteke zahteva pri nepremičnini, ki je v predlogu navedena kot prva.
−
2
−
(2) Če glede nepremičnine, ki je v predlogu iz prejšnjega odstavka označena kot glavna nepremičnina, ni pogojev za dovolitev vknjižbe oziroma predznambe skupne hipoteke, se šteje, da ta predlog obsega podrejen zahtevek za vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri nepremičnini, ki je v predlogu navedena kot naslednja. En predlog za vpis skupne hipoteke
−
1
−
(1) Vknjižba oziroma predznamba skupne hipoteke pri glavni nepremičnini in zaznamba skupne hipoteke pri drugih nepremičninah se lahko zahteva z enim predlogom po 141. členu tega zakona.
−
2
−
(2) Ne glede na drugi odstavek 144. člena tega zakona, je treba predlog za vpis skupne hipoteke iz prejšnjega odstavka, za odločanje o katerem je krajevno pristojno več zemljiškoknjižnih sodišč, vložiti pri tistem zemljiškoknjižnem sodišču, ki je pristojno za odločanje o vknjižbi oziroma predznambi skupne hipoteke pri glavni nepremičnini.
−
3
−
(3) Za postopek s predlogom iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja 145. člen tega zakona. Več predlogov za vpis skupne hipoteke
−
1
−
(1) Vpis zaznambe skupne hipoteke pri posamezni nepremičnini se lahko zahteva tudi s posebnim predlogom, pri čemer predlog ni dovoljen pred začetkom postopka za vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri nepremičnini, ki je glavna nepremičnina.
−
2
−
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka morajo biti listine v izvirniku, v ustreznem odpravku oziroma v overjenem prepisu, na podlagi katerih se predlagajo vpisi v zvezi s skupno hipoteko, priložene predlogu za vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri glavni nepremičnini.
−
3
−
(3) Za postopek s predlogom iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja 143. člen tega zakona. Odločanje o vknjižbi oziroma predznambi skupne hipoteke pri glavni nepremičnini
−
1
−
(1) Kadar za odločanje o vknjižbi oziroma predznambi skupne hipoteke in o zaznambi skupne hipoteke pri drugih nepremičninah ni krajevno pristojno isto zemljiškoknjižno sodišče, pošlje zemljiškoknjižno sodišče, ki je pristojno odločati o vknjižbi oziroma predznambi skupne hipoteke, sklep o dovolitvi vknjižbe oziroma predznambe skupne hipoteke oziroma sklep o zavrženju predloga o vknjižbi oziroma predznambi skupne hipoteke, po njegovi pravnomočnosti drugim zemljiškoknjižnim sodiščem, ki so pristojna odločati o zaznambi skupne hipoteke.
−
2
−
(2) Če zemljiškoknjižno sodišče pravnomočno zavrne predlog za vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri glavni nepremičnini in to sodišče ni hkrati krajevno pristojno za odločanje o podrejenem zahtevku iz drugega odstavka 163. člena tega zakona, odstopi predlog po pravnomočnosti sklepa krajevno pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču. O odstopu iz prejšnjega stavka obvesti tudi morebitna druga zemljiškoknjižna sodišča, ki so pristojna za odločanje o zaznambi skupne hipoteke. Odločanje o zaznambi skupne hipoteke
−
1
−
(1) Pravnomočen sklep o dovolitvi vknjižbe oziroma predznambe hipoteke pri glavni nepremičnini je pogoj za dovolitev zaznambe skupne hipoteke pri drugih nepremičninah, ki so predmet skupne hipoteke.
−
2
−
(2) Če zemljiškoknjižno sodišče, ki je pristojno za odločanje o predlogu za zaznambo skupne hipoteke iz prvega odstavka 164. člena oziroma iz prvega odstavka 165. člena tega zakona, ni krajevno pristojno za odločanje o vknjižbi oziroma predznambi hipoteke pri glavni nepremičnini, odloči o tej zaznambi, ko postane sklep, s katerim je drugo zemljiškoknjižno sodišče dovolilo vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri glavni nepremičnini, pravnomočen.
−
3
−
(3) Če so primarni in morebitni predhodni podrejeni zahtevki za dovolitev vknjižbe skupne hipoteke pri glavni nepremičnini pravnomočno zavrnjeni tako, da je treba odločiti samo še o podrejenem zahtevku za vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri nepremičnini, ki je v predlogu iz drugega odstavka 163. člena tega zakona navedena kot zadnja, in so v tem delu izpolnjene procesne predpostavke za odločanje ter pogoji za dovolitev vpisa, zemljiškoknjižno sodišče vpis dovoli v delu, ki se nanaša na vknjižbo oziroma predznambo hipoteke pri tej nepremičnini, v ostalem delu glede zaznambe skupne hipoteke pa ga zavrne. Učinek zaznambe skupne hipoteke
−
1
−
Zaznamba skupne hipoteke ima za posledico, da vpisi glede vknjižene oziroma predznamovane hipoteke pri glavni nepremičnini učinkujejo tudi pri nepremičnini, pri kateri je zaznamovana skupna hipoteka, razen če se nanašajo samo na glavno nepremičnino. Več nepremičnin, vpisanih v istem vložku
−
1
−
(1) Če so v istem zemljiškoknjižnem vložku poleg nepremičnine, ki je v zemljiškoknjižnem predlogu za vpis skupne hipoteke navedena kot glavna nepremičnina, vpisane tudi druge nepremičnine, na katerih obstaja skupna hipoteka, se vse te nepremičnine štejejo za glavno nepremičnino, dokler so vpisane v tem vložku.
−
2
−
(2) Če se posamezna nepremičnina iz prejšnjega odstavka odpiše od zemljiškoknjižnega vložka in prenese v drug vložek, se vpisi, ki se nanašajo na vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke ne prenesejo v nov vložek, temveč se pri nepremičnini zaznamuje skupna hipoteka. Izbris skupne hipoteke pri glavni nepremičnini
−
1
−
(1) Če se skupna hipoteka izbriše samo pri glavni nepremičnini in v vložku, v katerem je vpisana glavna nepremičnina niso vpisane druge glavne nepremičnine, se kot nova glavna nepremičnina določi tista druga nepremičnina, ki je predmet skupne hipoteke, ki je bila pri vpisu skupne hipoteke navedena kot prva (v nadaljnjem besedilu: nova glavna nepremičnina).
−
2
−
(2) Vpisi, ki se nanašajo na vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri prejšnji glavni nepremičnini, se prenesejo k novi glavni nepremičnini.
−
3
−
(3) S sklepom, s katerim zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris skupne hipoteke pri prejšnji glavni nepremičnini, to sodišče hkrati po uradni dolžnosti odloči tudi:
−
4
−
- o določitvi nove glavne nepremičnine,
−
5
−
- o prenosu vpisov iz prejšnjega odstavka in
−
6
−
- o vpisu spremembe podatka o glavni nepremičnini pri drugih nepremičninah, pri katerih je skupna hipoteka zaznamovana.
−
7
−
(4) O spremembi glavne nepremičnine po prejšnjih odstavkih tega člena obvesti zemljiškoknjižno sodišče, ki je odločilo o vpisu, po pravnomočnosti sklepa iz prejšnjega odstavka zemljiškoknjižno sodišče, ki je pristojno za opravljanje vpisov pri novi glavni nepremičnini. Odločanje o vpisih pri novi glavni nepremičnini
−
1
−
(1) Zemljiškoknjižno sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje o vpisih pri novi glavni nepremičnini, na podlagi sklepa iz tretjega odstavka 170. člena tega zakona po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi oziroma predznambi skupne hipoteke pri novi glavni nepremičnini iz 2. do 5. točke prvega odstavka 148. člena tega zakona.
−
2
−
(2) Če zemljiškoknjižno sodišče iz prejšnjega odstavka dovoli vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri novi glavni nepremičnini, hkrati po uradni dolžnosti odloči tudi o izbrisu zaznambe skupne hipoteke pri novi glavni nepremičnini.
−
3
−
(3) Vknjižba oziroma predznamba hipoteke pri novi glavni nepremičnini učinkuje od trenutka, od katerega je učinkovala zaznamba skupne hipoteke, ki se zaradi te vknjižbe oziroma predznambe izbriše.
−
4
−
(4) Če pogoji za dovolitev vknjižbe oziroma predznambe hipoteke pri novi glavni nepremičnini niso izpolnjeni, se smiselno uporabljajo prvi do četrti odstavek 170. člena tega zakona.
−
5
−
(5) Zemljiškoknjižno sodišče iz prvega odstavka tega člena, ki je dovolilo vknjižbo oziroma predznambo skupne hipoteke pri novi glavni nepremičnini, po pravnomočnosti tega sklepa obvesti o spremembi glavne nepremičnine druga zemljiškoknjižna sodišča, na območju katerih so nepremičnine, pri katerih je ta skupna hipoteka zaznamovana. Odločanje o vpisu spremembe nove glavne nepremičnine pri drugih nepremičninah
−
1
−
Zemljiškoknjižno sodišče odloči o vpisu spremembe podatka o glavni nepremičnini pri nepremičnini, pri kateri je skupna hipoteka zaznamovana, na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vpisov iz prvega odstavka 171. člena tega zakona. Izbris skupne hipoteke pri vseh nepremičninah
−
1
−
(1) Za odločanje o predlogu za izbris skupne hipoteke pri vseh nepremičninah, ki so predmet skupne hipoteke, je pristojno zemljiškoknjižno sodišče, na območju katerega je glavna nepremičnina.
−
2
−
(2) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris skupne hipoteke pri vseh nepremičninah, ki so predmet skupne hipoteke, hkrati odloči o izbrisu vknjižene oziroma predznamovane hipoteke pri glavni nepremičnini in o izbrisu vseh zaznamb skupne hipoteke pri drugih nepremičninah.
−
3
−
(3) Zemljiškoknjižno sodišče iz prvega odstavka tega člena, ki je dovolilo izbris skupne hipoteke pri vseh nepremičninah, po pravnomočnosti tega sklepa obvesti o izbrisu skupne hipoteke druga zemljiškoknjižna sodišča, na območju katerih so nepremičnine, pri katerih je ta skupna hipoteka zaznamovana.
−
4
−
(4) Zemljiškoknjižno sodišče, na območju katerega je nepremičnina, pri kateri je zaznamovana skupna hipoteka, izbriše zaznambo skupne hipoteke na podlagi pravnomočnega sklepa iz prejšnjega odstavka.
−
5
−
(5) O izbrisu zaznambe po prejšnjem odstavku zemljiškoknjižno sodišče ne izda posebnega sklepa, temveč izbris odredi z zaznamkom na sklepu iz tretjega odstavka tega člena. Odločanje o drugih vpisih
−
1
−
(1) Za odločanje o drugih vpisih, ki se nanašajo na vse nepremičnine, ki so predmet skupne hipoteke, je pristojno zemljiškoknjižno sodišče, na območju katerega je glavna nepremičnina.
−
2
−
(2) Vpisi iz prejšnjega odstavka se opravijo samo pri glavni nepremičnini in učinkujejo tudi glede drugih nepremičnin, pri katerih je skupna hipoteka zaznamovana.
−
3
−
(3) Za odločanje o izbrisu hipoteke samo pri posamezni nepremičnini, pri kateri je skupna hipoteka zaznamovana, je krajevno pristojno zemljiškoknjižno sodišče, na območju katerega je ta nepremičnina.
−
4
·
6. OPRAVLJANJE VPISOV IN VODENJE ZBIRKE LISTIN 6.1. Zemljiška knjiga kot centralna informatizirana baza Informatizirana glavna knjiga
1
·
6. OPRAVLJANJE VPISOV IN VODENJE ZBIRKE LISTIN 6.1. Zemljiška knjiga kot centralna informatizirana baza Informatizirana glavna knjiga
1
·
(1) Glavna knjiga zemljiške knjige se vodi kot centralna informatizirana baza (v nadaljnjem besedilu: informatizirana glavna knjiga).
1
·
(1) Glavna knjiga zemljiške knjige se vodi kot centralna informatizirana baza (v nadaljnjem besedilu: informatizirana glavna knjiga).
2
·
(2) Informatizirana glavna knjiga se vodi tako, da se vpisujejo in vzdržujejo vsi podatki, ki se vpisujejo v glavno knjigo zemljiške knjige pri vsakem od zemljiškoknjižnih sodišč v Republiki Sloveniji, v centralni informatizirani bazi glavne knjige zemljiške knjige Republike Slovenije.
2
·
(2) Informatizirana glavna knjiga se vodi tako, da se vpisujejo in vzdržujejo vsi podatki, ki se vpisujejo v glavno knjigo zemljiške knjige pri vsakem od zemljiškoknjižnih sodišč v Republiki Sloveniji, v centralni informatizirani bazi glavne knjige zemljiške knjige Republike Slovenije.
3
·
(3) Vpisi v informatizirano glavno knjigo v celoti nadomestijo vpise v dosedanje ročno vodene zemljiškoknjižne vložke.
3
·
(3) Vpisi v informatizirano glavno knjigo v celoti nadomestijo vpise v dosedanje ročno vodene zemljiškoknjižne vložke.
4
·
(4) Informatizirana glavna knjiga se povezuje s katastri, centralnim registrom prebivalstva, matično knjigo, sodnim registrom, poslovnim registrom in drugimi informatiziranimi javnimi evidencami, ki vsebujejo podatke, pomembne za zemljiško knjigo.
4
·
(4) Informatizirana glavna knjiga se povezuje s katastri, centralnim registrom prebivalstva, matično knjigo, sodnim registrom, poslovnim registrom in drugimi informatiziranimi javnimi evidencami, ki vsebujejo podatke, pomembne za zemljiško knjigo.
5
−
(5) Informatizirana glavna knjiga in informatizirana zbirka listin sta dokumentarno gradivo, ki se hrani trajno. Način vodenja informatizirane glavne knjige
5
+
(5) Informatizirana glavna knjiga in informatizirana zbirka listin sta dokumentarno gradivo, ki se hrani trajno.
1
−
(1) V informatizirani glavni knjigi mora biti za vsak podatek, ki je bil vpisan, poleg podatkov o vpisu, shranjen in dostopen tudi datum vpisa in opravilna številka sklepa zemljiškoknjižnega sodišča o vpisu.
1
+
Izvedba vpisov
2
−
(2) Če se zaradi narave vpisa zbriše prej vpisani podatek, mora v informatizirani glavni knjigi ostati shranjen in dostopen tudi prej vpisani podatek. Način opravljanja vpisov
−
1
−
(1) Pravica na nepremičnini in imetnik te pravice se vpisuje pri nepremičnini, ki je predmet te pravice.
1
+
(1) Vpisi v informatizirano glavno knjigo se izvedejo:
2
−
(2) Pravna dejstva, se vpisujejo:
2
+
1. glavni vpisi: na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vpisa,
3
−
1. če se nanašajo na osebna stanja imetnika pravice: pri imetniku te pravice,
3
+
2. poočitve iz 1. ali 2. točke 114. člena tega zakona: ko zemljiškoknjižno sodišče preveri, da so izpolnjeni pogoji dovoljenosti te poočitve iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 115. člena.
4
−
2. če zakon določa, da se vpisujejo pri posamezni pravici: pri tej pravici,
4
+
(2) Informacijski sistem e-ZK mora geodetski upravi elektronsko posredovati podatke o vseh izvedenih vpisih, ki pomenijo spremembo osnovnega pravnega položaja nepremičnine ali imetnika vknjižene lastninske pravice. Podatki o vpisih
5
−
3. druga pravna dejstva: pri nepremičnini, na katero se nanašajo.
−
6
−
(3) Plomba se vpisuje pri nepremičnini, na katero se nanaša.
−
7
−
(4) Vpisi se v informatizirano glavno knjigo opravljajo samo na podlagi sklepa zemljiškoknjižnega sodišča o dovolitvi vpisa in z vsebino kot izhaja iz navedenega sklepa, razen če zakon za posamezno vrsto vpisa določa, da o tem vpisu zemljiškoknjižno sodišče ne odloča s posebnim sklepom. Podatki o glavnem vpisu
−
1
−
(1) O glavnem vpisu se v informatizirano glavno knjigo vpišejo naslednji podatki:
1
+
(1) V informatizirano glavno knjigo se o vsakem vpisu vpišejo naslednji podatki:
2
·
1. trenutek (dan, ura in minuta), od katerega vpis učinkuje,
2
·
1. trenutek (dan, ura in minuta), od katerega vpis učinkuje,
3
−
2. trenutek (dan, ura in minuta) začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem je zemljiškoknjižno sodišče izdalo sklep o dovolitvi vpisa,
3
+
2. trenutek (dan, ura in minuta) začetka in opravilna številka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem je bilo pravnomočno odločeno o dovolitvi tega vpisa,
4
−
3. opravilna številka sklepa in datum sklepa o dovolitvi vpisa,
4
+
3. če je predmet vpisa nov osnovni pravni položaj nepremičnine ali nova izvedena pravica ali pravno dejstvo tudi:
5
−
4. vrsta vpisa (vknjižba, predznamba oziroma zaznamba),
5
+
- enolična identifikacijska oznaka tega osnovnega pravnega položaja nepremičnine, izvedene pravice ali pravnega dejstva in
6
−
5. listina, ki je bila podlaga za vpis,
6
+
- podatki, določeni s tem zakonom za to vrsto osnovnega pravnega položaja nepremičnine, izvedene pravice ali pravnega dejstva,
7
−
6. vsebina vpisa.
7
+
4. podatki o listini, ki je bila podlaga za dovolitev vpisa,
8
−
(2) Če je predmet glavnega vpisa vknjižba oziroma predznamba izbrisa pravice oziroma izbris pravnega dejstva, se v informatizirano glavno knjigo pri pravici oziroma pravnem dejstvu, ki se izbriše, vpišejo podatki iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka, namesto podatka o vsebini vpisa pa se navede, da je vknjižen oziroma predznamovan izbris pravice oziroma, da je pravno dejstvo izbrisano.
8
+
5. trenutek (dan, ura in minuta) izvedbe vpisa v glavni knjigi.
9
−
(3) Za poočitve se smiselno uporablja prvi odstavek tega člena. Predpis o vodenju informatizirane glavne knjige
9
+
(2) Če se zaradi narave vpisa zbriše prej vpisani podatek, se v informatizirani glavni knjigi ta podatek označi kot izbrisan in mora v informatizirani glavni knjigi ostati dostopen tudi po izvedbi tega vpisa.
1
−
Minister, pristojen za pravosodje, predpiše podrobnejša pravila o vodenju informatizirane glavne knjige. 6.2. Zemljiškoknjižni vložek Zemljiškoknjižni vložek
1
+
6.2. Zemljiškoknjižni vložek (črtano)
1
−
(1) Vsaka nepremičnina se vpiše v svoj zemljiškoknjižni vložek, če zakon ne določa drugače.
−
2
−
(2) Zaradi racionalnejšega načina vodenja zemljiške knjige se lahko takrat, kadar je na več nepremičninah stanje glede imetnikov pravic na nepremičninah, ki ležijo na območju iste katastrske občine, enako, te nepremičnine vpišejo v en zemljiškoknjižni vložek.
−
3
−
(3) Zemljiškoknjižni vložek se lahko spremeni z odpisom nepremičnine od zemljiškoknjižnega vložka, s pripisom nepremičnine zemljiškoknjižnemu vložku in z razdelitvijo zemljiškoknjižnega vložka. Odpis nepremičnine od zemljiškoknjižnega vložka
−
1
−
(1) Če je v zemljiškoknjižnem vložku vpisano več nepremičnin, se posamezna nepremičnina od zemljiškoknjižnega vložka odpiše samo na predlog lastnika nepremičnine, če zakon ne določa drugače.
−
2
−
(2) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo oziroma predznambo pravice, zaradi katere se lastninskopravno stanje nepremičnine spremeni tako, da niso več izpolnjeni pogoji, da bi nepremičnina, na katero se nanaša vknjižba oziroma predznamba, ostala vpisana v istem vložku, hkrati po uradni dolžnosti odloči, da se ta nepremičnina odpiše od vložka in vpiše v nov vložek.
−
3
−
(3) Če se nepremičnina odpiše od vložka, se v nov vložek prenesejo vsi vpisi, ki se nanašajo na to nepremičnino. Vknjižbe oziroma predznambe pridobitve oziroma prenehanja pravic oziroma pravnih dejstev, ki jih je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo s sklepom iz prejšnjega odstavka, se opravijo pri novem vložku. Pripis nepremičnine zemljiškoknjižnemu vložku
−
1
−
(1) Nepremičnina se lahko pripiše zemljiškoknjižnemu vložku samo na predlog lastnika nepremičnine, če izkaže pravni interes za pripis in če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 180. člena tega zakona.
−
2
−
(2) Za pripis nepremičnine zemljiškoknjižnemu vložku se smiselno uporablja tretji odstavek 181. člena tega zakona. Razdelitev zemljiškoknjižnega vložka
−
1
−
(1) Zemljiškoknjižno sodišče lahko po uradni dolžnosti razdeli zemljiškoknjižni vložek v več zemljiškoknjižnih vložkov, če se s tem zagotovi racionalnejši način vodenja zemljiške knjige.
−
2
−
(2) Za razdelitev zemljiškoknjižnega vložka se smiselno uporablja tretji odstavek 181. člena tega zakona.
−
3
−
(3) Podrobnejše pogoje za razdelitev zemljiškoknjižnega vložka predpiše minister, pristojen za pravosodje, s predpisom iz 179. člena tega zakona.
−
4
−
(4) O razdelitvi zemljiškoknjižnega vložka zemljiškoknjižno sodišče ne izda posebnega sklepa. Vpis etažne lastnine
−
1
−
(1) Zemljiške parcele, ki so skupni deli objekta v etažni lastnini, se vpišejo v poseben vložek (v nadaljnjem besedilu: vložek za vpis etažne lastnine).
−
2
−
(2) Vložek za vpis etažne lastnine je sestavljen iz osnovnega vložka in toliko podvložkov, kolikor je posameznih delov v etažni lastnini, in tistih skupnih delov, na katerih se solastninsko razmerje razlikuje od tistega na zemljiških parcelah iz prejšnjega odstavka.
−
3
−
(3) V osnovni vložek se vpišejo zemljiške parcele, ki so skupni deli objekta v etažni lastnini.
−
4
−
(4) V posamezen podvložek se vpiše posamezen del objekta v etažni lastnini oziroma tisti skupni del objekta, na katerem se solastninsko razmerje razlikuje od tistega na zemljiških parcelah iz prvega odstavka tega člena.
−
5
−
(5) Če je sestavni del posameznega dela objekta v etažni lastnini samostojna zemljiška parcela (na primer atrij), se ta zemljiška parcela vpiše v isti podvložek kot posamezen del objekta, ki mu pripada. Vpis stavbne pravice
−
1
−
(1) Za vpis stavbne pravice se odpre poseben vložek (v nadaljnjem besedilu: vložek za vpis stavbne pravice), pri katerem se vpiše imetnik stavbne pravice in poočiti zemljiška parcela, na kateri obstaja stavbna pravica.
1
+
6.3. Razdelitev in združitev idealnih deležev ter oblikovanje etažne lastnine (črtano)
2
−
(2) Če je na zemljiški parceli, ki je predmet stavbne pravice, zgrajen objekt, se objekt vpiše v vložek za vpis stavbne pravice.
−
3
−
(3) Če se na objektu iz prejšnjega odstavka oblikuje etažna lastnina, se za vpis etažne lastnine smiselno uporabljajo določbe drugega do četrtega odstavka 184. člena tega zakona, pri čemer vložek za vpis stavbne pravice postane osnovni vložek. 6.3. Razdelitev in združitev idealnih deležev ter oblikovanje etažne lastnine Razdelitev idealnih deležev
−
1
−
(1) Če zemljiškoknjižno sodišče v breme lastnika nepremičnine dovoli vknjižbo pridobitve solastninske pravice na idealnem deležu, hkrati po uradni dolžnosti odloči, da se pri lastniku, v breme katerega se ta vknjižba dovoli, vpiše podatek o višini idealnega deleža, ki je enak celoti, zmanjšani za idealni delež, pri katerem se vpiše solastninska pravica v korist novega imetnika.
−
2
−
(2) Če zemljiškoknjižno sodišče v breme solastnika nepremičnine dovoli vknjižbo pridobitve solastninske pravice na idealnem deležu, ki je manjši od celotnega idealnega deleža, katerega imetnik je ta solastnik, hkrati po uradni dolžnosti odloči, da se pri solastniku, v breme katerega se ta vknjižba dovoli, vpiše nov podatek o višini idealnega deleža, ki je enak višini prejšnjega idealnega deleža, zmanjšani za idealni delež, pri katerem se vpiše solastninska pravica v korist novega imetnika.
−
3
−
(3) Če zemljiškoknjižno sodišče v breme lastnika nepremičnine dovoli vknjižbo pridobitve hipoteke oziroma druge pravice na idealnem deležu, hkrati po uradni dolžnosti odloči, da se vpiše razdelitev lastnine tako, da se v korist lastnika vpišeta dva idealna deleža:
−
4
−
- idealni delež, ki je enak višini idealnega deleža, na katerem se vpiše pridobitev hipoteke oziroma druge stvarne pravice, in
−
5
−
- idealni delež, ki je enak celoti, zmanjšani za delež iz prejšnje alinee.
−
6
−
(4) Če zemljiškoknjižno sodišče v breme solastnika nepremičnine dovoli vknjižbo pridobitve hipoteke oziroma druge pravice na idealnem deležu, ki je manjši od celotnega idealnega deleža, katerega imetnik je ta solastnik, hkrati po uradni dolžnosti odloči, da se vpiše razdelitev solastniškega deleža tako, da se v korist solastnika vpišeta dva idealna deleža:
−
7
−
- idealni delež, ki je enak višini idealnega deleža, na katerem se vpiše pridobitev hipoteke oziroma druge stvarne pravice, in
−
8
−
- idealni delež, ki je enak višini prejšnjega idealnega deleža, zmanjšanega za delež iz prejšnje alinee. Združitev idealnih deležev
−
1
−
(1) Če je lastnik oziroma solastnik nepremičnine pridobil posamezne idealne deleže na tej nepremičnini z različnimi vpisi, se ti idealni deleži združijo v en delež samo na predlog lastnika oziroma solastnika.
−
2
−
(2) Združitev idealnih deležev ni dovoljena, če so na posameznih idealnih deležih vpisane različne hipoteke oziroma druge pravice. Oblikovanje etažne lastnine
−
1
−
(1) Zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis etažne lastnine na predlog lastnika oziroma solastnika zemljiške parcele, na kateri je zgrajen objekt.
1
+
6.4. Vrstni red vpisov (črtano)
2
−
(2) Če se etažna lastnina oblikuje z razdelitvijo lastninske pravice, se vpis etažne lastnine dovoli na podlagi enostranskega pravnega posla lastnika o oblikovanju etažne lastnine, na katerem je podpis lastnika overjen.
−
3
−
(3) Če se etažna lastnina oblikuje z delitvijo solastnine, se vpis etažne lastnine dovoli na podlagi sporazuma solastnikov o oblikovanju etažne lastnine ali na podlagi pravnomočne sodne odločbe o oblikovanju etažne lastnine. 6.4. Vrstni red vpisov Vrstni red opravljanja vpisov
−
1
−
Zemljiškoknjižno sodišče opravlja vpise pri posamezni nepremičnini po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. Vpisi z istim vrstnim redom
−
1
−
(1) Če je v zvezi s posamezno nepremičnino zemljiškoknjižno sodišče hkrati prejelo več predlogov za vpis oziroma listin, ki so podlaga za vpis po uradni dolžnosti, imajo ti vpisi isti vrstni red.
−
2
−
(2) Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpise, ki imajo isti vrstni red, se pri teh vpisih to dejstvo zaznamuje.
−
3
−
(3) Če je z istim vrstnim redom opravljenih več vpisov pravic, ki se med seboj izključujejo (na primer vknjižba lastninske pravice), lahko vsak imetnik tako vpisane pravice s tožbo od sodišča zahteva, da odredi izbris pravice drugega imetnika, ki je vpisana z istim vrstnim redom.
−
4
−
(4) Tožbo iz prejšnjega odstavka je treba vložiti v roku za pritožbo proti tistemu sklepu o dovolitvi vpisov z istim vrstnim redom, ki je bil izdan zadnji.
−
5
−
(5) Hkrati z vložitvijo tožbe mora tožnik predlagati zaznambo te tožbe.
−
6
−
(6) Za zaznambo iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zaznambi spora. Sprememba vrstnega reda vknjiženih hipotek in zemljiškega dolga
−
1
−
(1) Vrstni red vknjiženih hipotek se lahko spremeni z vknjižbo ali s predznambo odstopa vrstnega reda na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila hipotekarnega upnika, čigar hipoteka bo s spremembo vrstnega reda pridobila kasnejši vrstni red.
−
2
−
(2) Za spremembo vrstnega reda je potrebno soglasje lastnika nepremičnine, pri kateri sta vknjiženi hipoteki, ki spreminjata vrstni red.
−
3
−
(3) Če je pri hipoteki, ki bo s spremembo vrstnega reda pridobila kasnejši vrstni red, zaznamovana nadhipoteka, je za spremembo vrstnega reda potrebno tudi soglasje imetnika nadhipoteke.
−
4
−
(4) Predlogu za vpis spremembe vrstnega reda vknjiženih hipotek mora biti priloženo zemljiškoknjižno dovolilo iz prvega odstavka tega člena in listina o soglasju iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
−
5
−
(5) Če se predlog nanaša na vknjižbo spremembe vrstnega reda hipotek, mora biti podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu iz prvega odstavka tega člena in na izjavi o soglasju iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena overjen.
−
6
−
(6) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za spremembo vrstnega reda zemljiškega dolga. Učinki spremembe vrstnega reda vknjiženih hipotek
−
1
−
(1) Hipoteka, ki se po vrstnem redu uvršča naprej, pridobi vrstni red hipoteke, ki se uvršča nazaj, glede celotne terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena, če sta pred spremembo vrstnega reda hipoteki vpisani ena za drugo ali če s tem soglašajo vsi hipotekarni upniki, katerih hipoteke so po vrstnem redu med hipotekama, ki spreminjata vrstni red.
1
+
6.5. Zbirka listin Zbirka listin
2
−
(2) Za soglasje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja četrti oziroma peti odstavek 191. člena tega zakona.
−
3
−
(3) Če pogoji iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni, pridobi hipoteka, ki se po vrstnem redu uvršča naprej, vrstni red hipoteke, ki se uvršča nazaj, samo do višine terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena hipoteka, ki se uvršča nazaj.
−
4
−
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka, ima hipoteka, ki se glede dela terjatve uvršča naprej, glede preostalega dela terjatve, za poplačilo katere velja prvotni vrstni red te hipoteke, prednost pred hipoteko, ki se uvršča nazaj, če se hipotekarna upnika ne dogovorita drugače.
−
5
−
(5) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za spremembo vrstnega reda zemljiškega dolga in za soglasje imetnika zemljiškega pisma. Soglasju imetnika zemljiškega pisma mora biti priložena overjena kopija tega pisma. 6.5. Zbirka listin Zbirka listin
−
1
−
(1) V zbirko listin se vloži:
1
+
(1) Če je vpis pravnomočno dovoljen, se po izvedbi vpisa v zbirko listin vloži:
2
−
1. sklep, s katerim je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo vpis,
2
+
1. sklep o dovolitvi vpisa in
3
−
2. predlog za vpis, če je zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odločalo na predlog,
3
+
2. listine, ki so bile podlaga za dovolitev vpisa.
4
−
3. listine, ki so bile podlaga za vpis, in druge listine, ki so bile priložene predlogu.
4
+
(2) Zbirka listin mora biti vodena tako, da je mogoče vsako listino poiskati po opravilni številki zemljiškoknjižnega postopka, v katerem je bilo pravnomočno odločeno o dovolitvi tega vpisa. Informatizirana zbirka listin
5
−
(2) Podrobnejša pravila o organizaciji in vodenju zbirke listin predpiše minister, pristojen za pravosodje.
−
6
−
(3) Zbirka listin se hrani trajno. Informatizirana zbirka listin
−
1
−
(1) Minister, pristojen za pravosodje, lahko glede na izpolnjene tehnične in druge pogoje predpiše, da se zbirka listin oziroma deli zbirke listin vodijo kot centralna informatizirana baza.
1
+
(1) Zbirka listin se vodi kot informatizirana zbirka listin, v kateri se hranijo te listine v zvezi z zemljiškoknjižnimi postopki, začetimi po 1. maju 2011:
2
−
(2) S predpisom iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za pravosodje, način vodenja zbirke listin kot centralne informatizirane baze.
2
+
1. elektronski izvirniki sklepov, s katerimi je bil vpis pravnomočno dovoljen,
3
−
(3) Če se zbirka listin oziroma njen del vodi kot centralna informatizirana baza, hrani zemljiškoknjižno sodišče listine, ki se vložijo v zbirko listin, deset let po pravnomočnosti vpisa, ki je bil dovoljen na podlagi teh listin. Po izteku roka iz prejšnjega odstavka se tiste listine, ki imajo lastnost arhivskega gradiva, izročijo pristojnemu arhivu, ostale listine iz zbirke listin pa se uničijo.
3
+
2. v elektronsko obliko pretvorjene listine, ki so bile podlaga za dovolitev vpisa.
4
−
(4) Minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za arhivsko gradivo, predpiše podrobnejši način ravnanja z listinami iz prejšnjega odstavka. 6.6. Zagotavljanje javnosti zemljiške knjige Javnost glavne knjige
4
+
(2) V elektronsko obliko pretvorjena listina, ki je bila podlaga za dovolitev vpisa, ima enako dokazno moč kot izvorna listina. 6.6. Zagotavljanje javnosti zemljiške knjige Javnost glavne knjige
1
−
(1) Vsakdo, ki izkaže upravičen interes, ima pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče omogoči vpogled v zbirko listin oziroma da izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oziroma overjeni prepis listine vložen v zbirko listin.
1
+
(1) Vsakdo, ki izkaže upravičen interes, ima pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oziroma overjeni prepis listine vložen v zbirko listin.
2
·
(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za zemljiškoknjižni predlog in listine, ki so mu priložene, o katerem zemljiškoknjižno sodišče še ni odločilo, in za listine, na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, pa o tem vpisu še ni odločilo, pri čemer upravičenega interesa ni treba izkazovati (prvi odstavek 6. člena).
2
·
(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za zemljiškoknjižni predlog in listine, ki so mu priložene, o katerem zemljiškoknjižno sodišče še ni odločilo, in za listine, na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, pa o tem vpisu še ni odločilo, pri čemer upravičenega interesa ni treba izkazovati (prvi odstavek 6. člena).
3
−
(3) O zahtevi iz prvega odstavka tega člena odloča zemljiškoknjižni sodnik na podlagi obrazložene pisne zahteve. Način zagotavljanja javnosti informatizirane glavne knjige
3
+
(3) O zahtevi iz prvega odstavka tega člena odloča zemljiškoknjižni sodnik na podlagi obrazložene pisne zahteve.
+
4
+
(4) Zemljiškoknjižno sodišče mora na prepisu listine iz drugega odstavka tega člena prekriti zadnjih šest številk EMŠO. Način zagotavljanja javnosti informatizirane zbirke listin
1
−
(1) Javnost informatizirane glavne knjige se zagotovi z računalniškim izpisom vpisanih podatkov, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino oziroma več nepremičnin, ki so vpisane v istem vložku (redni izpisek iz zemljiške knjige).
1
+
(1) Javnost informatizirane zbirke listin se zagotovi z izpisom listine, vključene v informatizirani zbirki listin, na papir.
2
−
(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za zagotovitev javnosti informatizirane zbirke listin.
2
+
(2) Izpis listine iz informatizirane zbirke listin mora v skladu s 196. členom tega zakona izdati vsako zemljiškoknjižno sodišče.
3
−
(3) Na posebno zahtevo se na način iz prvega odstavka tega člena zagotovi tudi vpogled prej vpisanih podatkov, ki so bili zaradi kasnejših vpisov izbrisani (zgodovinski izpisek iz zemljiške knjige).
3
+
(3) Izpis listine iz drugega odstavka 196. člena tega zakona mora v skladu s četrtim odstavkom 196. člena tega zakona izdati tudi vsak notar. Način zagotavljanja javnosti informatizirane glavne knjige
4
−
(4) Izpisek iz prejšnjih odstavkov tega člena je dolžno izdati vsako zemljiškoknjižno sodišče, ne glede na to, katero je krajevno pristojno odločati o vpisih v zvezi s posamezno nepremičnino.
−
5
−
(5) Izpisek iz prvega do tretjega odstavka tega člena je zemljiškoknjižno sodišče dolžno izročiti osebi, ki je izpisek zahtevala, takoj po prejemu zahteve za izpisek in po plačilu sodne takse. Če je v zahtevku za izpisek navedeno, da naj se vroči po pošti, je zemljiškoknjižno sodišče izpisek dolžno poslati najkasneje naslednji delovni dan po prejemu zahteve in po plačilu sodne takse. Elektronski dostop do informatizirane glavne knjige
−
1
−
(1) Minister, pristojen za pravosodje, glede na izpolnjene tehnične in druge pogoje predpiše, da se zagotovi dostop do informatizirane glavne knjige v elektronski obliki.
1
+
(1) Vsakomur mora biti prek portala e-ZK omogočen brezplačen dostop in računalniški izpis teh podatkov informatizirane glavne knjige:
2
−
(2) S predpisom iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za pravosodje, predpiše tudi način dostopa ter tehnične in druge pogoje priključitve, in s tarifo določi nadomestila za takšno uporabo informatizirane glavne knjige.
2
+
1. vpisanih (aktualnih) podatkov, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino (v nadaljnjem besedilu: redni izpis iz zemljiške knjige),
3
−
(3) Minister, pristojen za pravosodje, lahko glede na izpolnjene tehnične in druge pogoje predpiše tudi:
3
+
2. prej vpisanih podatkov, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino in ki so zaradi poznejših vpisov označeni kot izbrisani (v nadaljnjem besedilu: zgodovinski izpis iz zemljiške knjige),
4
−
1. da se osebam, ki podatke glavne knjige potrebujejo za vzdrževanje svojih informatiziranih evidenc, ti podatki posredujejo v informatizirani obliki,
4
+
3. podatkov o posamezni izvedeni pravici ali pravnem dejstvu iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona,
5
−
2. da se za izdajo rednih izpiskov iz informatizirane glavne knjige pooblastijo tudi drugi državni organi oziroma notarji.
5
+
4. če je pri nepremičnini vpisana plomba tudi podatkov:
6
−
(4) S predpisom iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za pravosodje, predpiše način dostopa ter tehnične in druge pogoje priključitve oziroma posredovanja podatkov v informatizirani obliki, in s tarifo določi nadomestila za takšno uporabo informatizirane glavne knjige.
6
+
- o stanju postopka,
7
−
(5) Državni organi, organi lokalnih skupnosti in osebe javnega prava, ki opravljajo upravne naloge po javnem pooblastilu, za uporabo informatizirane glavne knjige ne plačujejo nadomestila za uporabo po prvem oziroma tretjem odstavku tega člena. Omejitev dostopa do osebnih podatkov
7
+
- o vsebini zemljiškoknjižnega predloga in
+
8
+
- o vsebini sklepov zemljiškoknjižnega sodišča ali sodišča druge stopnje o vpisu.
+
9
+
(2) Vsakdo lahko zahteva, da mu naslednja oseba proti plačilu takse ali nadomestila, izda izpis iz prejšnjega odstavka kot overjeni izpis na papir:
+
10
+
1. vsako zemljiškoknjižno sodišče, ne glede na to, na območju katerega je nepremičnina, ki je predmet zahteve za izpis,
+
11
+
2. vsak notar ali
+
12
+
3. drug državni organ, določen v predpisu iz 7. točke prvega odstavka 125.e člena tega zakona.
+
13
+
(3) Če izpis iz prvega odstavka tega člena vključuje podatke o fizični osebi, mora biti zadnjih šest številk EMŠO v izpisu prikritih.
+
14
+
(4) Prejšnji odstavek tega člena se ne uporablja za izpis, ki ga izdela (v nadaljnjem besedilu: zaščiteni izpis):
+
15
+
1. sodišče, če podatke o EMŠO potrebuje v postopku, ki ga vodi, ali
+
16
+
2. notar, če podatke o EMŠO potrebuje za preveritev, ali je določena oseba imetnik pravice, vpisane v zemljiški knjigi.
+
17
+
(5) Pri izdelavi zaščitenega izpisa mora sodišče ali notar vnesti tudi podatke o razlogu za izdelavo takega izpisa. Ti podatki se trajno hranijo v informacijskem sistemu e-ZK.
+
18
+
(6) Na način iz prvega odstavka tega člena je treba zagotoviti tudi izpis, ki poleg podatkov, ki jih vključuje redni izpis iz zemljiške knjige, vključuje tudi podatke o nepremičnini, vpisane v katastru.
+
19
+
(7) Če so za to izpolnjeni tehnični pogoji, je treba na način iz prvega odstavka tega člena zagotoviti tudi izpis, ki poleg podatkov, ki jih vključuje redni izpis iz zemljiške knjige, vključuje tudi podatke o javnopravnem režimu glede nepremičnine, ki jih vključuje prostorski informacijski sistem. Omejitev dostopa do osebnih podatkov
1
·
(1) Določbe tega zakona o javnosti zemljiške knjige ne veljajo za dostop do podatkov o imetnikih pravic, ki niso vezani na posamezno nepremičnino, četudi je takšen dostop v informatizirani glavni knjigi tehnično (programsko) mogoč.
1
·
(1) Določbe tega zakona o javnosti zemljiške knjige ne veljajo za dostop do podatkov o imetnikih pravic, ki niso vezani na posamezno nepremičnino, četudi je takšen dostop v informatizirani glavni knjigi tehnično (programsko) mogoč.
2
·
(2) Nihče nima pravice do dostopa do podatkov, ki so shranjeni v informatizirani glavni knjigi, na način, ki bi omogočal ugotovitev ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini.
2
·
(2) Nihče nima pravice do dostopa do podatkov, ki so shranjeni v informatizirani glavni knjigi, na način, ki bi omogočal ugotovitev ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini.
3
−
(4) O dostopu do podatkov za osebo iz 1. točke prejšnjega odstavka odloči zemljiškoknjižni sodnik na podlagi obrazložene pisne zahteve. Zahtevi morajo biti priložene listine in drugi dokazi o obstoju okoliščin, zaradi katerih je dostop do podatkov dopusten. Drugim osebam iz prejšnjega odstavka se dostop do podatkov zagotavlja z neposrednim elektronskim dostopom.
3
+
(3) Ne glede na prejšnji odstavek imajo naslednje osebe pravico do vpogleda in izpisa podatkov o tem, ali je določena oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini:
4
·
1. upnik, ki te podatke potrebuje zaradi uveljavitve svoje terjatve do te osebe, če to terjatev dokaže z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katere je mogoče dovoliti izvršbo proti tej osebi, ali z drugimi listinami oziroma dokazi, na podlagi katerih je mogoče dovoliti zavarovanje proti tej osebi, in druga oseba, ki izkaže pravni interes,
4
·
1. upnik, ki te podatke potrebuje zaradi uveljavitve svoje terjatve do te osebe, če to terjatev dokaže z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katere je mogoče dovoliti izvršbo proti tej osebi, ali z drugimi listinami oziroma dokazi, na podlagi katerih je mogoče dovoliti zavarovanje proti tej osebi, in druga oseba, ki izkaže pravni interes,
5
·
2. državni organ, če te podatke potrebuje v postopku, ki ga vodi v zvezi s to osebo v okviru svojih pristojnosti,
5
·
2. državni organ, če te podatke potrebuje v postopku, ki ga vodi v zvezi s to osebo v okviru svojih pristojnosti,
6
·
3. notar, če te podatke potrebuje pri izvajanju notarskih opravil v skladu z zakonom o notariatu,
6
·
3. notar, če te podatke potrebuje pri izvajanju notarskih opravil v skladu z zakonom o notariatu,
7
·
4. imetnik pravic glede pravic, ki so v njegovo korist vpisane v zemljiško knjigo.
7
·
4. imetnik pravic glede pravic, ki so v njegovo korist vpisane v zemljiško knjigo.
8
·
(4) O dostopu do podatkov za osebo iz 1. točke prejšnjega odstavka odloči zemljiškoknjižni sodnik na podlagi obrazložene pisne zahteve. Zahtevi morajo biti priložene listine in drugi dokazi o obstoju okoliščin, zaradi katerih je dostop do podatkov dopusten. Drugim osebam iz prejšnjega odstavka se dostop do podatkov zagotavlja z neposrednim elektronskim dostopom. Spletne storitve za posredovanje podatkov informatizirane glavne knjige
8
·
(4) O dostopu do podatkov za osebo iz 1. točke prejšnjega odstavka odloči zemljiškoknjižni sodnik na podlagi obrazložene pisne zahteve. Zahtevi morajo biti priložene listine in drugi dokazi o obstoju okoliščin, zaradi katerih je dostop do podatkov dopusten. Drugim osebam iz prejšnjega odstavka se dostop do podatkov zagotavlja z neposrednim elektronskim dostopom. Spletne storitve za posredovanje podatkov informatizirane glavne knjige
+
1
+
(1) Center za informatiko mora zagotoviti spletne storitve za posredovanje podatkov informatizirane glavne knjige, ki omogočajo elektronsko posredovanje teh podatkov:
+
2
+
1. podatkov o vseh nepremičninah, pri katerih je vknjižena lastninska pravica v korist posameznega imetnika, če je pri tem imetniku v informatizirani zemljiški knjigi vpisan podatek o EMŠO ali matični številki,
+
3
+
2. podatkov o vseh izvedenih pravicah ali pravnih dejstvih iz četrtega odstavka 13.a člena, vpisanih v korist posameznega imetnika, če je pri tem imetniku v informatizirani zemljiški knjigi vpisan podatek o EMŠO ali matični številki,
+
4
+
3. podatkov o osnovnem pravnem položaju vseh posameznih delov v etažni lastnini pri posamezni stavbi v etažni lastnini.
+
5
+
(2) Center za informatiko lahko posreduje:
+
6
+
1. podatke iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka: imetniku, v korist katerega so vknjižene pravice ali vpisana pravna dejstva, ki so predmet spletne storitve,
+
7
+
2. podatke iz 3. točke prejšnjega odstavka: upravniku, ki upravlja stavbo v etažni lastnini, ki je predmet spletne storitve.
+
8
+
(3) Podatki, ki se posredujejo po prvem odstavku tega člena ne smejo vključevati zadnjih šest številka EMŠO druge osebe, razen imetnika, kateremu se posredujejo.
+
9
+
(4) Za uporabo spletnih storitev iz prvega odstavka tega člena morajo uporabniki plačevati nadomestilo.
+
10
+
(5) Prejšnji odstavek se ne uporablja za državne organe, organe lokalnih skupnosti in osebe z javnimi pooblastili za opravljanje nalog, pri katerih potrebujejo podatke, ki so predmet spletnih storitev.
+
11
+
(6) Minister, pristojen za pravosodje, na predlog Centra za informatiko določi podrobnejša pravila o spletnih storitvah iz prvega odstavka tega člena, in s tarifo določi nadomestilo iz četrtega odstavka tega člena. 6.7. Pomotni vpisi Postopek popravljanja pomotnih vpisov
1
−
(1) Če je pri vpisu v zemljiško knjigo prišlo do pomote tako, da se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom, zemljiško knjižno sodišče po uradni dolžnosti začne postopek popravljanja pomotnega vpisa in pri pomotnem vpisu to zaznamuje (v nadaljnjem besedilu: zaznamba o pomoti).
1
+
(1) Če je pri vpisu v zemljiško knjigo prišlo do pomote tako, da se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti začne postopek popravljanja pomotnega vpisa.
2
−
(2) Zaznamba o pomoti ima ta učinek, da vpisi, ki so bili opravljeni po pomotnem vpisu, ne ovirajo poprave pomotnega vpisa.
2
+
(2) Za postopek popravljanja pomotnega vpisa se smiselno uporabljajo pravila, določena v 5. poglavju tega zakona za vpise, o katerih zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti.
3
−
(3) Zaznambo o pomoti izbriše zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, ko postane sklep o popravi pomotnega vpisa pravnomočen.
−
4
−
(4) O vpisu in izbrisu zaznambe o pomoti zemljiškoknjižno sodišče ne izda posebnega sklepa. Postopek popravljanja pomotnih vpisov
−
1
−
(1) O popravi pomotnega vpisa odloči zemljiškoknjižno sodišče s sklepom.
−
2
−
(2) Če bi pomota pri vpisu lahko imela pravne posledice za določene osebe, mora zemljiškoknjižno sodišče pred odločitvijo o popravi pomotnega vpisa te osebe zaslišati.
−
3
−
(3) Za popravljanje pomotnih vpisov ne veljajo določbe tega zakona o vrstnem redu.
−
4
·
7. POSEBNI ZEMLJIŠKOKNJIŽNI POSTOPKI 7.1. Skupne določbe Uporaba splošnih določb
1
·
7. POSEBNI ZEMLJIŠKOKNJIŽNI POSTOPKI 7.1. Skupne določbe Uporaba splošnih določb
1
−
V posebnih zemljiškoknjižnih postopkih, urejenih v tem poglavju, se uporabljajo splošne določbe 5. poglavja tega zakona, če ni v tem 7. poglavju drugače določeno. Sestava sodišča
1
+
V posebnih zemljiškoknjižnih postopkih, urejenih v tem poglavju, se uporabljajo splošne določbe 5. poglavja tega zakona, če ni v tem 7. poglavju drugače določeno.
1
−
(1) V posebnih zemljiškoknjižnih postopkih na prvi stopnji odloča zemljiškoknjižni sodnik, razen če ta zakon določa, da v postopku odloča komisija.
1
+
Oklic
2
−
(2) Če ta zakon določa, da v postopku na prvi stopnji odloča komisija, je komisija sestavljena iz predsednika komisije in dveh članov. Predsednik komisije je zemljiškoknjižni sodnik, člana komisije pa sta zemljiškoknjižna referenta oziroma strokovna sodelavca.
−
3
−
(3) Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje predsednik okrajnega sodišča s sklepom o začetku postopka.
−
4
−
(4) Če ta zakon določa, da je proti posameznim sklepom oziroma drugim dejanjem v posebnem zemljiškoknjižnem postopku dovoljen ugovor, o ugovoru odloča zemljiškoknjižno sodišče v sestavi, v kateri odloča v tem postopku. Oklic
−
1
·
(1) O začetku posebnega zemljiškoknjižnega postopka se udeleženci postopka obvestijo z oklicem.
1
·
(1) O začetku posebnega zemljiškoknjižnega postopka se udeleženci postopka obvestijo z oklicem.
2
·
(2) Z oklicem se udeleženci postopka obvestijo tudi o drugih dejanjih v posebnem zemljiškoknjižnem postopku, če ta zakon določa, da se o teh dejanjih obvestijo z oklicem.
2
·
(2) Z oklicem se udeleženci postopka obvestijo tudi o drugih dejanjih v posebnem zemljiškoknjižnem postopku, če ta zakon določa, da se o teh dejanjih obvestijo z oklicem.
3
−
(3) Oklic se nabije na oglasni deski sodišča in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
3
+
(3) Oklic se objavi na portalu e-ZK.
4
−
(4) Če ta zakon določa, da je treba ugovor oziroma drugo vlogo v posebnem zemljiškoknjižnem postopku vložiti v določenem roku od objave oklica, teče ta rok od objave oklica v Uradnem listu Republike Slovenije.
4
+
(4) Če ta zakon določa, da je treba ugovor oziroma drugo vlogo v posebnem zemljiškoknjižnem postopku vložiti v določenem roku od objave oklica, teče ta rok od objave oklica na portalu e-ZK. Osebna obvestitev udeležencev postopka
5
−
(5) Stroške objave oklicev nosi sodišče, če ta zakon ne določa drugače. Osebna obvestitev udeležencev postopka
−
1
·
(1) Postopek nastavitve zemljiške knjige se začne po uradni dolžnosti:
1
·
(1) Postopek nastavitve zemljiške knjige se začne po uradni dolžnosti:
2
·
1. če na območju določene katastrske občine ni zemljiške knjige, ali
2
·
1. če na območju določene katastrske občine ni zemljiške knjige, ali
3
·
2. če je bila zemljiška knjiga za območje določene katastrske občine uničena oziroma poškodovana tako, da so podatki nečitljivi.
3
·
2. če je bila zemljiška knjiga za območje določene katastrske občine uničena oziroma poškodovana tako, da so podatki nečitljivi.
4
·
(2) Predmet postopka nastavitve zemljiške knjige so lahko tudi posamezne nepremičnine v določeni katastrski občini.
4
·
(2) Predmet postopka nastavitve zemljiške knjige so lahko tudi posamezne nepremičnine v določeni katastrski občini.
5
·
(3) Postopek nastavitve zemljiške knjige obsega:
5
·
(3) Postopek nastavitve zemljiške knjige obsega:
6
·
1. ugotavljanje podatkov glede pravic na nepremičninah in javna razgrnitev ugotovljenih podatkov,
6
·
1. ugotavljanje podatkov glede pravic na nepremičninah in javna razgrnitev ugotovljenih podatkov,
7
−
2. vzpostavitev vpisov v glavni knjigi.
7
+
2. vzpostavitev vpisov v glavni knjigi. Oklic o začetku postopka nastavitve zemljiške knjige
8
−
(4) Sklep o začetku postopka nastavitve zemljiške knjige izda predsednik okrajnega sodišča.
−
9
−
(5) Postopek nastavitve zemljiške knjige vodi komisija. Oklic o začetku postopka nastavitve zemljiške knjige
−
1
−
(1) Postopek dopolnitve zemljiške knjige se začne:
1
+
(1) Postopek dopolnitve zemljiške knjige se začne po uradni dolžnosti na podlagi obvestila geodetske uprave, če zemljiška parcela ni vpisana v zemljiški knjigi in vpisa te zemljiške parcele ni mogoče opraviti po splošnih pravilih zemljiškoknjižnega postopka (v nadaljnjem besedilu: nevpisana zemljiška parcela). Geodetska uprava obvestilu priloži potrdilo, iz katerega izhaja, da vpisa te zemljiške parcele ni mogoče opraviti po splošnih pravilih zemljiškoknjižnega postopka.
2
−
1. če zemljiška parcela ni vpisana v zemljiški knjigi in vpisa te zemljiške parcele ni mogoče opraviti po splošnih pravilih zemljiškoknjižnega postopka (v nadaljnjem besedilu: nevpisana zemljiška parcela) in
2
+
(2) Postopek dopolnitve zemljiške knjige se lahko začne tudi na predlog osebe, ki verjetno izkaže, da ima na nevpisani zemljiški parceli stvarno pravico. Predlogu morata biti priložena izpisek o nevpisani zemljiški parceli iz katastra in potrdilo geodetske uprave, da je zemljiška parcela, ki je predmet postopka, v katastru vpisana in da iz podatkov katastra ni mogoče ugotoviti, z delitvijo oziroma združitvijo katere prejšnje zemljiške parcele je nastala.
3
−
2. če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da ima na nevpisani zemljiški parceli lastninsko pravico oziroma drugo stvarno pravico.
3
+
(3) Sodišče šteje, da je lastninska pravica na nevpisani zemljiški parceli verjetno izkazana v korist osebe, ki je kot lastnik oziroma posestnik vpisana v katastru.
4
−
(2) Predlog za začetek postopka dopolnitve zemljiške knjige lahko vloži vsak, ki verjetno izkaže, da ima na nevpisani zemljiški parceli stvarno pravico.
4
+
(4) Če so pogoji za dopolnitev zemljiške knjige iz prvega ali drugega odstavka tega člena izpolnjeni, zemljiškoknjižno sodišče izda sklep o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige.
5
−
(3) Predlogu iz prejšnjega odstavka mora biti priložen izpisek o nevpisani zemljiški parceli iz katastra in potrdilo pristojnega organa, ki vodi kataster, da je zemljiška parcela, ki je predmet postopka, v katastru vpisana in da iz podatkov katastra ni mogoče ugotoviti z delitvijo oziroma združitvijo katere prejšnje zemljiške parcele je nastala.
5
+
(5) Proti sklepu iz prejšnjega odstavka ni posebne pritožbe, lahko pa se izpodbija z ugovorom v postopku dopolnitve zemljiške knjige oziroma s pritožbo proti sklepu o dovolitvi dopolnitve zemljiške knjige. Uporaba določb o postopku nastavitve zemljiške knjige
6
−
(4) Šteje se, da je lastninska pravica določene osebe na nevpisani zemljiški parceli verjetno izkazana, če je ta oseba kot lastnik oziroma posestnik vpisana v katastru.
−
7
−
(5) Če so pogoji za dopolnitev zemljiške knjige iz prvega odstavka tega člena izpolnjeni, zemljiškoknjižno sodišče izda sklep o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige.
−
8
−
(6) Proti sklepu iz prejšnjega odstavka ni posebne pritožbe in se ta lahko izpodbija z ugovorom v postopku dopolnitve zemljiške knjige, oziroma s pritožbo proti sklepu o dovolitvi dopolnitve zemljiške knjige. Uporaba določb o postopku nastavitve zemljiške knjige
−
1
·
Oklic o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige mora obsegati:
1
·
Oklic o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige mora obsegati:
2
·
1. identifikacijski znak nevpisane zemljiške parcele,
2
·
1. identifikacijski znak nevpisane zemljiške parcele,
3
·
2. podatke o osebi, katere lastninska pravica na nepremičnini je verjetno izkazana,
3
·
2. podatke o osebi, katere lastninska pravica na nepremičnini je verjetno izkazana,
4
−
3. podatke o drugih pravicah, katerih obstoj je v predlogu za začetek postopka verjetno izkazan,
4
+
3. podatke o drugih pravicah, katerih obstoj je ob začetku postopka verjetno izkazan,
5
−
4. poziv imetnikom pravic na nepremičnini, da v dveh mesecih od objave oklica z ugovorom izpodbijajo pravilnost oziroma popolnost podatkov o pravicah, navedenih v oklicu o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige, oziroma obstoj pogojev za začetek postopka dopolnitve zemljiške knjige iz 1. točke prvega odstavka 229. člena tega zakona. Ugovor v postopku dopolnitve zemljiške knjige
5
+
4. poziv imetnikom pravic na nepremičnini, da v dveh mesecih od objave oklica z ugovorom izpodbijajo pravilnost oziroma popolnost podatkov o pravicah, navedenih v oklicu o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige, oziroma obstoj pogojev za začetek postopka dopolnitve zemljiške knjige iz prvega odstavka 229. člena tega zakona. Ugovor v postopku dopolnitve zemljiške knjige
1
·
(1) Vsaka oseba, katere pravni interes bi bil z vpisom v zemljiško knjigo na podlagi podatkov, navedenih v oklicu o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige, prizadet, lahko vloži ugovor.
1
·
(1) Vsaka oseba, katere pravni interes bi bil z vpisom v zemljiško knjigo na podlagi podatkov, navedenih v oklicu o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige, prizadet, lahko vloži ugovor.
2
−
(2) Z ugovorom se lahko izpodbija obstoj pogojev za začetek postopka dopolnitve zemljiške knjige iz 1. točke prvega odstavka 229. člena tega zakona.
2
+
(2) Z ugovorom se lahko izpodbija obstoj pogojev za začetek postopka dopolnitve zemljiške knjige iz prvega odstavka 229. člena tega zakona.
3
·
(3) Ugovor iz prvega odstavka tega člena je treba vložiti v dveh mesecih od objave oklica o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige. Ugovor, s katerim se izpodbija obstoj pogojev za začetek postopka
3
·
(3) Ugovor iz prvega odstavka tega člena je treba vložiti v dveh mesecih od objave oklica o začetku postopka dopolnitve zemljiške knjige. Ugovor, s katerim se izpodbija obstoj pogojev za začetek postopka
1
−
(1) Če zemljiškoknjižno sodišče predloga za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ob predhodnem preskusu ni zavrglo oziroma se izreklo za krajevno nepristojno, izda sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine:
1
+
(1) Če zemljiškoknjižno sodišče predloga ni zavrglo po drugem odstavku 235. člena tega zakona, izda sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine:
2
·
1. če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v korist predlagatelja postopka, razen pogoja glede listine, katere vzpostavitev se zahteva, in
2
·
1. če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v korist predlagatelja postopka, razen pogoja glede listine, katere vzpostavitev se zahteva, in
3
·
2. če je izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 234. člena tega zakona.
3
·
2. če je izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 234. člena tega zakona.
4
−
(2) S sklepom iz prejšnjega odstavka zemljiškoknjižno sodišče predlagatelju tudi naloži, da v osmih dneh od vročitve sklepa založi predujem za stroške objave oklica o začetku postopka.
4
+
(2) Če pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni, zemljiškoknjižno sodišče hkrati zavrne predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice.
5
−
(3) Če predlagatelj v roku iz prejšnjega odstavka predujma ne založi, zemljiškoknjižno sodišče razveljavi sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in zavrže predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ter hkrati odloči o zemljiškoknjižnem predlogu za vknjižbo lastninske pravice.
5
+
(3) Sklep iz prvega odstavka tega člena se vroči zemljiškoknjižnemu lastniku in predlagatelju postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
6
−
(4) Če pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni, zemljiškoknjižno sodišče hkrati zavrne predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice.
6
+
(4) Proti sklepu iz prvega odstavka tega člena ni posebne pritožbe in se ta lahko izpodbija z ugovorom v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, oziroma s pritožbo proti sklepu o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. Oklic o začetku postopka
7
−
(5) Sklep iz prvega odstavka tega člena se vroči zemljiškoknjižnemu lastniku in predlagatelju postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
−
8
−
(6) Proti sklepu iz prvega odstavka tega člena ni posebne pritožbe in se ta lahko izpodbija z ugovorom v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, oziroma s pritožbo proti sklepu o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. Oklic o začetku postopka
−
1
·
Oklic o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine mora obsegati:
1
·
Oklic o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine mora obsegati:
2
·
1. identifikacijski znak nepremičnine, na katero se nanaša listina, katere vzpostavitev se zahteva, in drugi podatki o nepremičnini, ki so vpisani v zemljiški knjigi,
2
·
1. identifikacijski znak nepremičnine, na katero se nanaša listina, katere vzpostavitev se zahteva, in drugi podatki o nepremičnini, ki so vpisani v zemljiški knjigi,
3
·
2. podatke o vsebini listine, katere vzpostavitev se zahteva, in o osebi, ki je listino izstavila, ter o osebi, v korist katere je bila listina izstavljena,
3
·
2. podatke o vsebini listine, katere vzpostavitev se zahteva, in o osebi, ki je listino izstavila, ter o osebi, v korist katere je bila listina izstavljena,
4
·
3. podatke o osebi, v korist katere se zahteva vknjižba lastninske pravice,
4
·
3. podatke o osebi, v korist katere se zahteva vknjižba lastninske pravice,
5
−
4. poziv imetnikom pravic, da v dveh mesecih od objave oklica z ugovorom izpodbijajo pravilnost oziroma popolnost podatkov o vsebini listine, katere vzpostavitev se zahteva, oziroma druge pogoje za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka. Ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine
5
+
4. poziv imetnikom pravic, da v enem mesecu od objave oklica z ugovorom izpodbijajo pravilnost oziroma popolnost podatkov o vsebini listine, katere vzpostavitev se zahteva, oziroma druge pogoje za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka. Ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine
1
·
(1) Ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine lahko vloži:
1
·
(1) Ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine lahko vloži:
2
·
1. oseba, ki dokaže, da so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v njeno korist,
2
·
1. oseba, ki dokaže, da so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v njeno korist,
3
·
2. oseba, ki dokaže, da so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe druge stvarne pravice na nepremičnini v njeno korist proti osebi, v korist katere je bila izstavljena listina, katere vzpostavitev se v postopku zahteva, in da ima zato v posesti izvirnik te listine,
3
·
2. oseba, ki dokaže, da so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe druge stvarne pravice na nepremičnini v njeno korist proti osebi, v korist katere je bila izstavljena listina, katere vzpostavitev se v postopku zahteva, in da ima zato v posesti izvirnik te listine,
4
·
3. zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine,
4
·
3. zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine,
5
·
4. oseba, ki je v predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine navedena kot oseba, ki je listino izstavila.
5
·
4. oseba, ki je v predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine navedena kot oseba, ki je listino izstavila.
6
·
(2) Oseba iz 1. oziroma 2. točke prejšnjega odstavka mora z ugovorom zahtevati vknjižbo lastninske oziroma druge stvarne pravice v svojo korist, in mu priložiti listine, ki so podlaga za to vknjižbo in druge listine, določene s tem zakonom.
6
·
(2) Oseba iz 1. oziroma 2. točke prejšnjega odstavka mora z ugovorom zahtevati vknjižbo lastninske oziroma druge stvarne pravice v svojo korist, in mu priložiti listine, ki so podlaga za to vknjižbo in druge listine, določene s tem zakonom.
7
·
(3) Oseba iz 2. točke prvega odstavka tega člena mora ugovoru priložiti tudi izvirnik listine, katere vzpostavitev se v postopku zahteva.
7
·
(3) Oseba iz 2. točke prvega odstavka tega člena mora ugovoru priložiti tudi izvirnik listine, katere vzpostavitev se v postopku zahteva.
8
−
(4) Ugovor iz prvega odstavka tega člena je treba vložiti v dveh mesecih od objave oklica o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
8
+
(4) Ugovor iz prvega odstavka tega člena je treba vložiti v enem mesecu od objave oklica o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
9
·
(5) Za ugovor iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja 146. člen tega zakona.
9
·
(5) Za ugovor iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja 146. člen tega zakona.
10
·
(6) Proti sklepu, s katerim zemljiškoknjižno sodišče zavrže prepozen, nepopoln oziroma nedovoljen ugovor, ni posebne pritožbe. Sklep iz prejšnjega stavka se lahko izpodbija s pritožbo proti sklepu o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. Odločanje o ugovoru, s katerim se zahteva vknjižba pravice
10
·
(6) Proti sklepu, s katerim zemljiškoknjižno sodišče zavrže prepozen, nepopoln oziroma nedovoljen ugovor, ni posebne pritožbe. Sklep iz prejšnjega stavka se lahko izpodbija s pritožbo proti sklepu o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. Odločanje o ugovoru, s katerim se zahteva vknjižba pravice
1
−
(1) Če je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in če so zaradi te vknjižbe kršene pravice določene osebe na nepremičnini, sodišče na podlagi tožbe te osebe (v nadaljnjem besedilu: izbrisna tožba) ugotovi neveljavnost vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (v nadaljnjem besedilu: izbris izpodbijane vknjižbe).
1
+
(1) Če je vknjižba določene pravice neveljavna iz materialnopravnega razloga, lahko tisti, čigar stvarna ali obligacijska pravica je bila zaradi te vknjižbe kršena (v nadaljnjem besedilu: izbrisni upravičenec), s tožbo (v nadaljnjem besedilu: izbrisna tožba) uveljavlja zahtevek (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe), da sodišče ugotovi neveljavnost te vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov tako, da se:
2
−
(2) Z izbrisno tožbo se lahko izpodbija tudi vknjižba, ki je postala neveljavna šele po tem, ko je bila opravljena:
2
+
1. če se izpodbija vknjižba prenosa lastninske ali izvedene pravice v korist novega imetnika (v nadaljnjem besedilu: pridobitelj):
3
−
1. če se z izbrisno tožbo uveljavlja tudi zahtevek na razveljavitev pravnega posla iz prvega oziroma drugega odstavka 36. člena tega zakona, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo, ali
3
+
- izbriše lastninska ali izvedena pravica, vknjižena v korist pridobitelja,
4
−
2. če je bila izpodbijana vknjižba dovoljena na podlagi pravnomočne oziroma dokončne odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
4
+
- znova vpiše lastninska ali izvedena pravica v korist prejšnjega imetnika (v nadaljnjem besedilu: odsvojitelj),
5
−
- če v zvezi s to vknjižbo niso bili izpolnjeni pogoji za zaznambo izrednega pravnega sredstva iz drugega odstavka 101. člena tega zakona oziroma če je bil zamujen rok za vložitev predloga za zaznambo izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka 103. člena tega zakona,
5
+
2. če se izpodbija vknjižba pridobitve izvedene pravice: izbriše ta vknjižena izvedena pravica ali ta zaznamba,
6
−
- če je bila proti pravnomočni oziroma dokončni odločbi, ki je bila podlaga za izpodbijano vknjižbo, vložena revizija, zahteva za varstvo zakonitosti, tožba v upravnem sporu, predlog za obnovo postopka oziroma ustavna pritožba, in
6
+
3. če se izpodbija vknjižba izbrisa izvedene pravice: znova vknjiži ta izvedena pravica ali vpiše zaznamba tega pravnega dejstva,
7
−
- če je vsebina odločbe o izrednem pravnem sredstvu iz prejšnje alinee oziroma vsebina pravnomočne oziroma dokončne odločitve, izdane v ponovljenem postopku takšna, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena. Osebe, proti katerim se lahko uveljavlja zahtevek za izbris vknjižbe
7
+
4. če je bila zaradi dovolitve vpisa izpodbijane vknjižbe, izbrisana tudi druga vknjižena ali predznamovana pravica ali zaznamba pravnega dejstva: znova vknjiži ali predznamuje ta pravica ali vpiše zaznamba tega pravnega dejstva.
+
8
+
(2) Vknjižba je neveljavna iz materialnopravnega razloga po prejšnjem odstavku, če je zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo:
+
9
+
1. bodisi neveljavno že ob njegovi izstavitvi zaradi ničnosti pravnega posla iz prvega ali drugega odstavka 36. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: zavezovalni pravni posel), na podlagi katerega je bilo izstavljeno,
+
10
+
2. bodisi je postalo neveljavno zaradi razveljavitve ali razveze zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno,
+
11
+
3. bodisi je bilo razveljavljeno zaradi uveljavitve predkupne pravice, katere kršitev ne povzroči ničnosti zavezovalnega pravnega posla.
+
12
+
(3) Z izbrisno tožbo se lahko izpodbija tudi vknjižba, ki je postala neveljavna šele po trenutku, od katerega učinkuje izpodbijana vknjižba:
+
13
+
1. če je izpodbijana vknjižba postala neveljavna zaradi razveze zavezovalnega pravnega posla, ki jo je povzročila zunajsodna uresničitev odstopne pravice izbrisnega upravičenca, ali
+
14
+
2. če izbrisni upravičenec z izbrisno tožbo poleg zahtevka za izbris izpodbijane vknjižbe uveljavlja tudi zahtevek za razveljavitev ali razvezo zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo, ali
+
15
+
3. če izbrisni upravičenec zaradi uveljavitve predkupne pravice, katere kršitev ne povzroči ničnosti zavezovalnega pravnega posla, z izbrisno tožbo proti odsvojitelju in pridobitelju kot nujnima sospornikoma poleg zahtevka za izbris izpodbijane vknjižbe uveljavlja tudi:
+
16
+
- zahtevek za razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo, in
+
17
+
- zahtevek, da odsvojitelj z njim sklene prodajno pogodbo pod enakimi pogoji, kot so bili določeni z zavezovalnim pravnim poslom, na podlagi katerega je bilo izstavljeno izpodbijano zemljiškoknjižno dovolilo, ali
+
18
+
4. če je bila izpodbijana vknjižba dovoljena na podlagi pravnomočne ali dokončne odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
+
19
+
- če v zvezi s to vknjižbo niso bili izpolnjeni pogoji za zaznambo izrednega pravnega sredstva iz drugega odstavka 101. člena tega zakona ali če je bil zamujen rok za vložitev predloga za zaznambo izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka 103. člena tega zakona,
+
20
+
- če je bila proti pravnomočni ali dokončni odločbi, ki je bila podlaga za izpodbijano vknjižbo, vložena revizija, zahteva za varstvo zakonitosti, tožba v upravnem sporu, predlog za obnovo postopka ali ustavna pritožba, in
+
21
+
- če je vsebina odločbe o izrednem pravnem sredstvu iz prejšnje alineje ali vsebina pravnomočne oziroma dokončne odločitve, izdane v ponovljenem postopku takšna, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena.
+
22
+
(4) Če izbrisni upravičenec proti odsvojitelju in pridobitelju kot nujnima sospornikoma uveljavlja zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe iz 1. točke prvega odstavka tega člena na podlagi trditve, da je zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo, neveljavno po 1. točki drugega odstavka tega člena, ker sta odsvojitelj in pridobitelj sklenila zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega je bilo izstavljeno to zemljiškoknjižno dovolilo, z nedovoljenim namenom onemogočiti izbrisnemu upravičencu uresničitev zahtevka za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zavezovalnega pravnega posla, sklenjenega med izbrisnim upravičencem in odsvojiteljem (v nadaljnjem besedilu: kršeni zavezovalni pravni posel), lahko z izbrisno tožbo poleg zahtevka iz druge alineje 1. točke prvega odstavka tega člena uveljavlja zahtevek proti odsvojitelju za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ali za priznanje podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu zaradi izpolnitve odsvojiteljeve obveznosti iz kršenega zavezovalnega pravnega posla.
+
23
+
(5) Če izbrisni upravičenec proti odsvojitelju in pridobitelju kot nujnima sospornikoma uveljavlja zahtevke iz 3. točke tretjega odstavka tega člena, lahko z izbrisno tožbo poleg zahtevka iz druge alineje 1. točke prvega odstavka tega člena uveljavlja zahtevek proti odsvojitelju za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi prodajne pogodbe iz druge alineje 3. točke tretjega odstavka tega člena.
+
24
+
(6) Prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izpodbijanje vpisa ali izbrisa zaznambe nadhipoteke ali prenosa nadhipoteke na novega imetnika. Osebe, proti katerim se lahko uveljavlja zahtevek za izbris vknjižbe
1
·
(1) Z uveljavitvijo tega zakona nehajo veljati:
1
·
(1) Z uveljavitvijo tega zakona nehajo veljati:
2
·
1. ZZK,
2
·
1. ZZK,
3
−
2. tretji odstavek 111. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 74/94 - odločba US, 8/96 - odločba US, 25/97 - ZJSRS, 39/97 - ZPPSL-A, 1/99 - ZNIDC, 52/99 - ZPPSL-B in 42/2002 - ZDR),
3
+
2. tretji odstavek 111. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 , 74/94 - odločba US, 8/96 - odločba US, 25/97 - ZJSRS, 39/97 - ZPPSL-A, 1/99 - ZNIDC, 52/99 - ZPPSL-B in 42/2002 - ZDR),
4
·
3. 7. člen ZPPLPS,
4
·
3. 7. člen ZPPLPS,
5
·
4. pravilnik o vodenju zemljiške knjige (Uradni list RS, št. 77/95, 89/99 - ZPPLPS in 42/2001).
5
·
4. pravilnik o vodenju zemljiške knjige (Uradni list RS, št. 77/95, 89/99 - ZPPLPS in 42/2001).
6
·
(2) Do prenosa vseh nepremičnin v informatizirano glavno knjigo se za nepremičnine, ki so vpisane v vložke ročno vodene glavne knjige, tudi po uveljavitvi tega zakona uporabljajo prvi in drugi odstavek 7. člena ZZK in 36. do 39. člen pravilnika o vodenju zemljiške knjige.
6
·
(2) Do prenosa vseh nepremičnin v informatizirano glavno knjigo se za nepremičnine, ki so vpisane v vložke ročno vodene glavne knjige, tudi po uveljavitvi tega zakona uporabljajo prvi in drugi odstavek 7. člena ZZK in 36. do 39. člen pravilnika o vodenju zemljiške knjige.
7
·
(3) Po uveljavitvi tega zakona se uporabljajo tudi naslednje določbe ZZK:
7
·
(3) Po uveljavitvi tega zakona se uporabljajo tudi naslednje določbe ZZK:
8
·
1. določbe 138. do 140. člena za izbris hipotek, ki so bile ob uveljavitvi ZZK starejše od 25 let in sicer ne glede na določbe razdelka 7.2. tega zakona,
8
·
1. določbe 138. do 140. člena za izbris hipotek, ki so bile ob uveljavitvi ZZK starejše od 25 let in sicer ne glede na določbe razdelka 7.2. tega zakona,
9
·
2. določbe 141. do 143. člena.
9
·
2. določbe 141. do 143. člena.
10
·
(4) Pri uporabi določbe 141. člena ZZK se nepremičnina prenese v informatizirano glavno knjigo in pri njej zaznamuje, da gre za javno dobro.
10
·
(4) Pri uporabi določbe 141. člena ZZK se nepremičnina prenese v informatizirano glavno knjigo in pri njej zaznamuje, da gre za javno dobro.
11
·
(5) Z uveljavitvijo tega zakona se določbe 85. do 89. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002) nehajo uporabljati za prodajo samostojnega dela objekta v etažni lastnini. Način uporabe ZPPLPS
11
·
(5) Z uveljavitvijo tega zakona se določbe 85. do 89. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002) nehajo uporabljati za prodajo samostojnega dela objekta v etažni lastnini. Način uporabe ZPPLPS
1
·
(1) Minister, pristojen za pravosodje, izda predpise iz petega odstavka 12. člena, iz drugega odstavka 115. člena, iz 179. člena, iz tretjega odstavka 183. člena, iz drugega odstavka 193. člena in iz prvega odstavka 198. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
1
·
(1) Minister, pristojen za pravosodje, izda predpise iz petega odstavka 12. člena, iz drugega odstavka 115. člena, iz 179. člena, iz tretjega odstavka 183. člena, iz drugega odstavka 193. člena in iz prvega odstavka 198. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
2
·
(2) Po uveljavitvi tega zakona se za predpis, izdan na podlagi šestega odstavka 44. člena tega zakona šteje pravilnik o zemljiškem pismu (Uradni list RS, št. 15/2003).
2
·
(2) Po uveljavitvi tega zakona se za predpis, izdan na podlagi šestega odstavka 44. člena tega zakona šteje pravilnik o zemljiškem pismu (Uradni list RS, št. 15/2003).
3
·
(3) Do uveljavitve predpisov iz prvega odstavka tega člena se uporabljata:
3
·
(3) Do uveljavitve predpisov iz prvega odstavka tega člena se uporabljata:
4
·
1. uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra (Uradni list RS, št. 42/2001), razen tretjega in četrtega odstavka 31. člena navedene uredbe, in
4
·
1. uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra (Uradni list RS, št. 42/2001), razen tretjega in četrtega odstavka 31. člena navedene uredbe, in
5
−
2. pravilnik o oblikah vlog (obrazcev) za vpis v elektronsko zemljiško knjigo (Uradni list RS, št. 42/2001).
5
+
2. pravilnik o oblikah vlog (obrazcev) za vpis v elektronsko zemljiško knjigo (Uradni list RS, št. 42/2001). Uveljavitev zakona
6
−
(4) Če so sodne odločbe oziroma odločbe drugih državnih organov, ki jih je treba priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu oziroma na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko hrambo teh odločb, shranjene v informatizirani zbirki teh odločb, ki je organizirana tako, da so dostopni tudi podatki o morebitni pravnomočnosti oziroma dokončnosti in o morebitni razveljavitvi oziroma odpravi teh odločb, minister, pristojen za pravosodje, glede na izpolnjene tehnične in druge pogoje predpiše, da teh odločb ni treba priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu oziroma obvestilu pristojnega državnega organa.
−
7
−
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka mora zemljiškoknjižni predlog oziroma obvestilo pristojnega državnega organa obsegati podatke o informatizirani zbirki, v kateri je shranjena odločba, ki bi jo bilo treba priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu oziroma obvestilu, in druge podatke, ki so potrebni za identifikacijo te odločbe in elektronski dostop do te odločbe.
−
8
−
(6) Določbi četrtega in petega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi za listine, ki so shranjene v informatizirani zbirki listin iz 194. člena tega zakona.
−
9
−
(7) S predpisom iz četrtega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za pravosodje, tudi podrobnejšo vsebino podatkov, ki jih mora obsegati zemljiškoknjižni predlog oziroma obvestilo iz petega odstavka tega člena, in način prevzemanja odločbe iz četrtega odstavka tega člena v informatizirano zbirko listin iz 194. člena tega zakona. Uveljavitev zakona
−
1
−
Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 720-02/93-1/13 Ljubljana, dne 29. maja 2003. EPA 789-III Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.
1
+
Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1E) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1E), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 13. julija 2021. Št. 003-02-3/2021-147 Ljubljana, dne 21. julija 2021 Borut Pahor predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZEMLJIŠKI KNJIGI (ZZK-1E)
−
1
−
Nova 5. točka 15.a člena in novi 15.b člen zakona se uporabljata tudi, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu, ki temelji na listini iz 40. ali 40.a člena zakona, ki je nastala pred uveljavitvijo tega zakona. Pridobivanje potrdila o plačilu davka
−
1
−
(1) Spremenjeni drugi in tretji odstavek 37. člena zakona se začneta uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za njuno izvajanje.
−
2
−
(2) Do začetka uporabe določb iz prejšnjega odstavka se uporabljata drugi in tretji odstavek 37. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 - ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 - ZUUJFO, 69/17, 11/18 - ZIZ-L in 16/19 - ZNP-1).
−
3
−
(3) Minister, pristojen za finance, ob tehnični izpolnitvi pogojev izda odredbo, v kateri določi datum, od katerega se uporabljajo določbe iz prvega odstavka tega člena. Odredba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Uporaba določb glede zemljiških dolgov
−
1
−
Za vpise glede zemljiških dolgov, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisani v zemljiško knjigo ali so bili zemljiškoknjižni predlogi zanje vloženi pred 6. novembrom 2013, pa v zemljiško knjigo še niso vpisani, se še naprej uporabljajo določbe Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 - ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 - ZUUJFO, 69/17, 11/18 - ZIZ-L in 16/19 - ZNP-1), ki urejajo zemljiški dolg. Uveljavitveni datum
−
1
−
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določb 1., 3., 4. in 5. člena tega zakona, ki začnejo veljati naslednji dan po objavi. Št. 720-02/21-1/16 Ljubljana, dne 13. julija 2021 EPA 1825-VIII Državni zbor Republike Slovenije Tina Heferle podpredsednica
−