Zakon o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa

1

−

Ta zakon določa vrste, obliko in način ter delovno in organizacijsko zasnovo opravljanja navigacijskih služb zračnega prometa, ureja obseg služb, prostorsko zasnovo njihovega opravljanja in certifikat o usposobljenosti, vrste in obseg objektov, naprav in sistemov potrebnih za izvajanje storitev služb, financiranje navigacijskih služb zračnega prometa, vodenje računovodskih evidenc in oblikovanje stroškovne baze, naloge in pooblastila javnega podjetja ter sodelovanje z istovrstnimi službami v drugih državah in mednarodnih organizacijah, odškodninsko odgovornost in obveznost zavarovanja odgovornosti, nadzor nad službami in sankcije za kršitve določb tega zakona.

1

+

Ta zakon določa vrste, obliko in način ter organizacijsko zasnovo zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa, obseg služb in prostorsko zasnovo njihovega izvajanja, vrste in obseg objektov, naprav in sistemov, potrebnih za izvajanje storitev služb, financiranje navigacijskih služb zračnega prometa, dostop do računovodskih izkazov in vodenje skupne stroškovne baze za Republiko Slovenijo, naloge in pooblastila izvajalcev ter sodelovanje z istovrstnimi subjekti v drugih državah in mednarodnih organizacijah, odškodninsko odgovornost in obveznost zavarovanja odgovornosti, nadzor in sankcije za kršitve določb tega zakona.

1

−

3. »stalni nadzor« je inšpekcijski nadzor, s katerim se preverja izpolnjevanje pogojev, pod katerimi je bil certifikat izdan, kadar koli v obdobju veljavnosti certifikata in vključuje sprejetje zaščitnih ukrepov;

1

+

(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

2

·

1. »operativni zračni promet« pomeni vse lete, ki se ne izvajajo v skladu z določili za splošni zračni promet, za katere je pravila in postopke določil pristojni nacionalni organ;

2

·

1. »operativni zračni promet« pomeni vse lete, ki se ne izvajajo v skladu z določili za splošni zračni promet, za katere je pravila in postopke določil pristojni nacionalni organ;

3

·

2. »predpisi Skupnosti o enotnem evropskem nebu« so Uredba (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (UL L št. 96 z dne 31. 3. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembi uredb (ES) št. 549/2004 , (ES) št. 550/2004 , (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 z namenom izboljšanja delovanja in trajnosti evropskega letalskega sistema (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 34), Uredba (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o izvajanju služb) (UL L št. 96 z dne 31. 3. 2004, str. 10), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembi uredb (ES) št. 549/2004 , (ES) št. 550/2004 , (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 z namenom izboljšanja delovanja in trajnosti evropskega letalskega sistema (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 34), Uredba (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (Uredba o zračnem prostoru) (UL L št. 96 z dne 31. 3. 2004, str. 20), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembi uredb (ES) št. 549/2004 , (ES) št. 550/2004 , (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 z namenom izboljšanja delovanja in trajnosti evropskega letalskega sistema (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 34) in Uredba (ES) št. 552/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (Uredba o interoperabilnosti) (UL L št. 96 z dne 31. 3. 2004, str. 26), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembi uredb (ES) št. 549/2004 , (ES) št. 550/2004 , (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 z namenom izboljšanja delovanja in trajnosti evropskega letalskega sistema (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 34) ter z njimi povezana izvedbena pravila;

3

·

2. »predpisi Skupnosti o enotnem evropskem nebu« so Uredba (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (UL L št. 96 z dne 31. 3. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembi uredb (ES) št. 549/2004 , (ES) št. 550/2004 , (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 z namenom izboljšanja delovanja in trajnosti evropskega letalskega sistema (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 34), Uredba (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o izvajanju služb) (UL L št. 96 z dne 31. 3. 2004, str. 10), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembi uredb (ES) št. 549/2004 , (ES) št. 550/2004 , (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 z namenom izboljšanja delovanja in trajnosti evropskega letalskega sistema (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 34), Uredba (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (Uredba o zračnem prostoru) (UL L št. 96 z dne 31. 3. 2004, str. 20), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembi uredb (ES) št. 549/2004 , (ES) št. 550/2004 , (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 z namenom izboljšanja delovanja in trajnosti evropskega letalskega sistema (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 34) in Uredba (ES) št. 552/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (Uredba o interoperabilnosti) (UL L št. 96 z dne 31. 3. 2004, str. 26), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1070/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembi uredb (ES) št. 549/2004 , (ES) št. 550/2004 , (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 z namenom izboljšanja delovanja in trajnosti evropskega letalskega sistema (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 34) ter z njimi povezana izvedbena pravila;

4

·

3. »stalni nadzor« je inšpekcijski nadzor, s katerim se preverja izpolnjevanje pogojev, pod katerimi je bil certifikat izdan, kadar koli v obdobju veljavnosti certifikata in vključuje sprejetje zaščitnih ukrepov;

4

·

3. »stalni nadzor« je inšpekcijski nadzor, s katerim se preverja izpolnjevanje pogojev, pod katerimi je bil certifikat izdan, kadar koli v obdobju veljavnosti certifikata in vključuje sprejetje zaščitnih ukrepov;

5

·

4. »prekinitve oziroma verjetne prekinitve zagotavljanja storitev« so prekinitve zagotavljanja služb in verjetne prekinitve zagotavljanja storitev, ki lahko nastanejo kot posledica prekinitve delovnih procesov, vojaških konfliktov ali dejanj nezakonitega vmešavanja in naravnih nesreč, kot so opredeljene v odobrenih dokumentih izvajalca služb.

5

·

4. »prekinitve oziroma verjetne prekinitve zagotavljanja storitev« so prekinitve zagotavljanja služb in verjetne prekinitve zagotavljanja storitev, ki lahko nastanejo kot posledica prekinitve delovnih procesov, vojaških konfliktov ali dejanj nezakonitega vmešavanja in naravnih nesreč, kot so opredeljene v odobrenih dokumentih izvajalca služb.

6

·

(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi in drugi akti, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji na področju letalstva.

6

·

(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi in drugi akti, ki veljajo oziroma se uporabljajo v Republiki Sloveniji na področju letalstva.

7

·

(3) Ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), izvaja upravno-strokovni oziroma varnostni nadzor zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti, predpisi o letalstvu in predpisi Skupnosti o enotnem evropskem nebu.

7

·

(3) Ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), izvaja upravno-strokovni oziroma varnostni nadzor zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti, predpisi o letalstvu in predpisi Skupnosti o enotnem evropskem nebu.

8

·

2. Vrste, oblika in način zagotavljanja ter organizacijska zasnova zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa

8

·

2. Vrste, oblika in način zagotavljanja ter organizacijska zasnova zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa

1

−

V 3. členu se črtata četrti in peti odstavek. Dosedanji šesti odstavek postane četrti odstavek.

1

+

(1) Izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa v zračnem prostoru Republike Slovenije se v javnem interesu zagotavlja v skladu s predpisi, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, in v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

+

2

+

(2) Službe zračnega prometa (ATS), letalske informacijske službe (AIS) ter komunikacijske, navigacijske in nadzorne službe (CNS) (v nadaljnjem besedilu: službe) za potrebe splošnega zračnega prometa in operativnega zračnega prometa se zagotavljajo v okviru javnega podjetja, katerega ustanoviteljica in edina družbenica je Republika Slovenija. Službe se zagotavljajo v pogojih obvezne republiške gospodarske javne službe v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske javne službe, v kolikor ta zakon oziroma predpisi Skupnosti o enotnem evropskem nebu ne določajo drugače.

+

3

+

(3) Meteorološke službe za potrebe splošnega zračnega prometa in operativnega zračnega prometa se zagotavljajo v okviru ministrstva, pristojnega za meteorologijo.

+

4

+

(4) Vlada na usklajen predlog ministra in ministrice oziroma ministra, pristojnega za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister za obrambo), določi način in pogoje izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa za potrebe operativnega zračnega prometa. Pri tem se upošteva tudi vojaške standarde.

1

−

(1) Za izvajanje služb iz drugega odstavka prejšnjega člena ustanovi Republika Slovenija javno podjetje kot družbo z omejeno odgovornostjo. Pravice in obveznosti ustanovitelja javnega podjetja izvaja za Republiko Slovenijo vlada.

1

+

(1) Za izvajanje služb iz drugega odstavka prejšnjega člena ustanovi Republika Slovenija javno podjetje kot družbo z omejeno odgovornostjo.

2

·

(2) Firma javnega podjetja je: Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o.

2

·

(2) Firma javnega podjetja je: Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o.

3

−

(3) Angleško ime firme je: SLOVENIA CONTROL, Slovenian Air Navigation Services, Limited.

3

+

(3) Skrajšano ime firme je: KZPS, d.o.o.

4

−

(4) Skrajšano angleško ime firme je: SLOVENIA CONTROL, Ltd.

4

+

(4) Angleško ime firme je: SLOVENIA CONTROL, Slovenian Air Navigation Services, Limited.

5

−

(5) Sedež javnega podjetja se določi v aktu o ustanovitvi.

5

+

(5) Skrajšano angleško ime firme je: SLOVENIA CONTROL, Ltd.

+

6

+

(6) Sedež javnega podjetja se določi v aktu o ustanovitvi.

+

7

+

(7) V aktu o ustanovitvi se lahko določijo tudi druge naloge na področju navigacijskih služb zračnega prometa, ki jih mora javno podjetje izpolnjevati zaradi zagotavljanja javnega interesa oziroma izpolnjevanja obveznosti Republike Slovenije v zvezi z navigacijskimi službami zračnega prometa.

1

·

(1) Republika Slovenija je ustanoviteljica in edina družbenica javnega podjetja. Ustanovni kapital se določi v denarju in stvarnih vložkih. Ustanovni kapital v denarju znaša največ 1.000.000,00 eurov.

1

·

(1) Republika Slovenija je ustanoviteljica in edina družbenica javnega podjetja. Ustanovni kapital se določi v denarju in stvarnih vložkih. Ustanovni kapital v denarju znaša največ 1.000.000,00 eurov.

2

·

(2) Poslovanje in delo javnega podjetja vodi direktorica oziroma direktor (v nadaljnjem besedilu: direktor), ki ga za obdobje 5 let imenuje ustanovitelj. Nadzorni svet imenuje ustanovitelj za obdobje 4 let. Direktor in člani nadzornega sveta so po izteku mandatne dobe lahko ponovno imenovani.

2

·

(2) Poslovanje in delo javnega podjetja vodi direktorica oziroma direktor (v nadaljnjem besedilu: direktor), ki ga za obdobje 5 let imenuje ustanovitelj. Nadzorni svet imenuje ustanovitelj za obdobje 4 let. Direktor in člani nadzornega sveta so po izteku mandatne dobe lahko ponovno imenovani.

3

·

(3) Za člane nadzornega sveta se imenujejo predstavniki ustanovitelja in predstavniki delavk oziroma delavcev javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: delavci). Število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu se določi z aktom o ustanovitvi in je enako eni tretjini članov nadzornega sveta.

3

·

(3) Za člane nadzornega sveta se imenujejo predstavniki ustanovitelja in predstavniki delavk oziroma delavcev javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: delavci). Število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu se določi z aktom o ustanovitvi in je enako eni tretjini članov nadzornega sveta.

4

·

(4) Javno podjetje lahko začne z opravljanjem dejavnosti iz drugega odstavka 3. člena tega zakona, ko izpolni pogoje, določene v predpisih o gospodarskih družbah in pogoje iz določb tega zakona.

4

·

(4) Javno podjetje lahko začne z opravljanjem dejavnosti iz drugega odstavka 3. člena tega zakona, ko izpolni pogoje, določene v predpisih o gospodarskih družbah in pogoje iz določb tega zakona.

5

·

(5) Kolektivno pogodbo za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa sklenejo v imenu zaposlenih v javnem podjetju sindikati služb letalskih informacij, služb zračnega prometa in službe letalskih telekomunikacij, v imenu delodajalca pa direktor javnega podjetja, po predhodnem soglasju vlade.

5

·

(5) Kolektivno pogodbo za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa sklenejo v imenu zaposlenih v javnem podjetju sindikati služb letalskih informacij, služb zračnega prometa in službe letalskih telekomunikacij, v imenu delodajalca pa direktor javnega podjetja, po predhodnem soglasju vlade.

6

·

3. Obseg služb in prostorska zasnova njihovega izvajanja

6

·

3. Obseg služb in prostorska zasnova njihovega izvajanja

1

·

(1) Javno podjetje izvaja storitve služb iz drugega odstavka 3. člena tega zakona v slovenskem zračnem prostoru in izven njega v obsegu, pod pogoji in na način, kot to določajo predpisi, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, in mednarodne pogodbe, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Vlada lahko natančneje določi obseg in prostorsko zasnovo izvajanja storitev služb.

1

·

(1) Javno podjetje izvaja storitve služb iz drugega odstavka 3. člena tega zakona v slovenskem zračnem prostoru in izven njega v obsegu, pod pogoji in na način, kot to določajo predpisi, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, in mednarodne pogodbe, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Vlada lahko natančneje določi obseg in prostorsko zasnovo izvajanja storitev služb.

2

·

(2) Z izvajanjem storitev služb iz prejšnjega odstavka morajo biti zagotovljeni varnost, rednost, nemotenost in razvoj upravljanja zračnega prometa ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Republike Slovenije v zvezi s službami. Storitve služb za potrebe letov zrakoplovov, ki sodelujejo v akcijah iskanja in reševanja ter v humanitarne ali zdravstvene namene, letov zrakoplovov v sili in operativni zračni promet morajo biti zagotovljeni tudi v primeru prekinitve oziroma verjetne prekinitve zagotavljanja storitev služb iz prejšnjega odstavka.

2

·

(2) Z izvajanjem storitev služb iz prejšnjega odstavka morajo biti zagotovljeni varnost, rednost, nemotenost in razvoj upravljanja zračnega prometa ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Republike Slovenije v zvezi s službami. Storitve služb za potrebe letov zrakoplovov, ki sodelujejo v akcijah iskanja in reševanja ter v humanitarne ali zdravstvene namene, letov zrakoplovov v sili in operativni zračni promet morajo biti zagotovljeni tudi v primeru prekinitve oziroma verjetne prekinitve zagotavljanja storitev služb iz prejšnjega odstavka.

3

·

(3) Če je zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa na letališčih, ki niso mednarodna letališča, in na vojaških letališčih določeno s predpisi o letalstvu glede na referenčno kodo, kategorijo in namen letališča ter glede na obseg zračnega prometa, določi način in obliko zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa na teh letališčih vlada. Stroške zagotavljanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa na letališčih, ki niso javna letališča, razen za državne zrakoplove, v celoti pokrije upravljavec letališča, v skladu s pisno pogodbo, ki jo sklene z javnim podjetjem.

3

·

(3) Če je zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa na letališčih, ki niso mednarodna letališča, in na vojaških letališčih določeno s predpisi o letalstvu glede na referenčno kodo, kategorijo in namen letališča ter glede na obseg zračnega prometa, določi način in obliko zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa na teh letališčih vlada. Stroške zagotavljanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa na letališčih, ki niso javna letališča, razen za državne zrakoplove, v celoti pokrije upravljavec letališča, v skladu s pisno pogodbo, ki jo sklene z javnim podjetjem.

4

·

(4) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko upravljavec letališča stroške zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa zaračuna uporabnikom storitev navigacijskih služb zračnega prometa. Pri tem mora ravnati na primeren, nepristranski, pregleden in nediskriminatoren način, zaračunana sredstva pa ne smejo preseči višine sredstev, plačanih za zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa.

4

·

(4) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko upravljavec letališča stroške zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa zaračuna uporabnikom storitev navigacijskih služb zračnega prometa. Pri tem mora ravnati na primeren, nepristranski, pregleden in nediskriminatoren način, zaračunana sredstva pa ne smejo preseči višine sredstev, plačanih za zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa.

1

−

(1) Izvajalec navigacijske službe zračnega prometa mora pridobiti certifikat o usposobljenosti za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: certifikat o usposobljenosti) v skladu s tem zakonom.

1

+

Ministrstvo po uradni dolžnosti izdano dovoljenje izvajalcu navigacijskih služb zračnega prometa razveljavi, če pri izvajanju varnostnega nadzora pri upravljanju zračnega prometa ugotovi, da izvajalec kljub skladno s predpisi Skupnosti o enotnem evropskem nebu naloženim korektivnim ukrepom in izdanim direktivam o varnosti ne izpolnjuje več predpisanih zahtev in pogojev, določenih v teh predpisih.

2

−

(2) Certifikat o usposobljenosti je vezan na določen zračni prostor in se izda za vsako navigacijsko službo zračnega prometa posebej ali za več navigacijskih služb zračnega prometa skupaj. Certifikat o usposobljenosti izda minister, na predlog pristojnega organa v sestavi ministrstva, ki pred tem opravi celovit pregled in preveritev izpolnjevanja predpisanih pogojev. Odločba ministra o izdaji certifikata o usposobljenosti je dokončna v upravnem postopku. Veljavnost certifikata o usposobljenosti se določi glede na pogostost tehničnih in tehnoloških sprememb, ki se ugotavljajo z rednim preverjanjem. Veljavnost certifikata o usposobljenosti ne more biti daljša od treh let in se lahko podaljša po postopku, ki velja za njegovo pridobitev.

2

+

4. Gospodarjenje z objekti in napravami, namenjenimi za zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa

3

−

(3) Za pridobitev certifikata o usposobljenosti mora izvajalec izpolnjevati pogoje, ki jih za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa določajo zakon, ki ureja letalstvo in mednarodne pogodbe, ki zavezujejo Republiko Slovenijo ter pogoje glede:

−

4

−

a) tehnične in operativne usposobljenosti in primernosti;

−

5

−

b) sistemov in postopkov zagotavljanja varnosti zračnega prometa;

−

6

−

c) sistema poročanja;

−

7

−

d) kvalitete navigacijske službe zračnega prometa;

−

8

−

e) finančne stabilnosti;

−

9

−

f) obveznosti in zavarovalnega kritja iz naslova odgovornosti;

−

10

−

g) lastniške in organizacijske strukture;

−

11

−

h) človeških virov;

−

12

−

i) varovanja. Pogoje za izdajo certifikata o usposobljenosti iz tega odstavka in način preverjanja natančneje predpiše vlada na predlog ministra.

−

13

−

(4) Certifikat o usposobljenosti velja glede na ugotovljene pogoje in okoliščine ob njegovi izdaji.

−

14

−

(5) V primeru, da izvajalec navigacijske službe zračnega prometa ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev certifikata o usposobljenosti, lahko minister, na predlog pristojnega organa v sestavi ministrstva, začasno odvzame oziroma v celoti ali delno prekliče njegovo veljavnost in hkrati odredi potrebne ukrepe za izvajanje služb v času do vrnitve oziroma ponovne pridobitve certifikata o usposobljenosti. Pred odločitvijo ministra opravi potrebne strokovne preveritve pristojni organ v sestavi ministrstva. Izvajalec mora za vrnitev certifikata o usposobljenosti odpraviti pomanjkljivosti v roku dveh mesecev.

−

15

−

(6) Izvajalec mora navigacijske službe zračnega prometa izvajati v skladu s pogoji izdanega certifikata.

−

16

−

4. Vrste in obseg objektov, naprav in sistemov, potrebnih za izvajanje storitev služb, ki so lastnina Republike Slovenije

−

1

−

(1) Javno podjetje upravlja z objekti, napravami in sistemi navigacijskih služb zračnega prometa, potrebnimi za izvajanje teh služb ter z njimi povezanimi zemljišči (v nadaljnjem besedilu: infrastruktura). Upravljanje po tem zakonu pomeni obratovanje, vodenje in skrb za vzdrževanje, prenovo, gradnjo ter planiranje razvoja in posodabljanja infrastrukturnih objektov, naprav in sistemov v skladu z nacionalnim programom razvoja civilnega letalstva v Republiki Sloveniji.

1

+

(1) Javno podjetje načrtuje, razvija, pridobiva, gradi in vzdržuje objekte in naprave, namenjene za zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa, ter zemljišča, ki funkcionalno služijo namenski rabi teh objektov in naprav (v nadaljnjem besedilu: infrastruktura služb), v skladu z odobrenima petletnim in letnim poslovnim načrtom, kot sta določena s predpisi Evropske unije o enotnem evropskem nebu.

2

−

(2) Medsebojna razmerja v zvezi z upravljanjem infrastrukture se dogovorijo s pogodbo med javnim podjetjem in Republiko Slovenijo, v imenu katere pogodbo sklene vlada.

2

+

(2) Minister odobri petletni in letni poslovni načrt iz prejšnjega odstavka.

3

−

(3) V primeru spremenjenih pogojev izvajanja služb, ki bi lahko vplivali na varnost, rednost in nemotenost zračnega prometa, lahko Republika Slovenija ponovno prevzame sorazmeren del infrastrukture v upravljanje.

3

+

(3) Javno podjetje zagotovi varovanje infrastrukture služb iz prvega odstavka tega člena ter jo zavaruje pred poškodbami in uničenjem.

4

−

(4) Javno podjetje mora zagotoviti varovanje infrastrukture iz prvega odstavka tega člena ter jo zavarovati za primere poškodb ali uničenja.

4

+

(4) Infrastrukture služb ni dovoljeno obremeniti s hipoteko ali je odtujiti v nasprotju s poslovnima načrtoma iz prvega odstavka tega člena. Javno podjetje vodi seznam infrastrukture služb in ga skupaj s povzetkom poslovnih načrtov objavi na svojih spletnih straneh.

5

−

(5) Infrastrukture iz prvega odstavka tega člena ni dovoljeno obremeniti s hipoteko.

5

+

(5) Ne glede na zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, infrastruktura služb ne more biti predmet stečajne mase.

6

−

5. Financiranje navigacijskih služb zračnega prometa, vodenje računovodskih evidenc in oblikovanje stroškovne baze

−

+

1

+

(1) Infrastruktura služb iz prejšnjega člena je gospodarska javna infrastruktura, ki je lahko v lasti javnega podjetja oziroma z njimi povezane družbe ali Republike Slovenije, razen zemljišč, ki so lahko v lasti oseb javnega prava ali oseb zasebnega prava.

+

2

+

(2) Za zemljišča, ki funkcionalno služijo namenski rabi infrastrukture služb in na katerih je s prostorskim aktom določeno umeščanje infrastrukture služb, se v skladu z zakonom, ki ureja prostor, lastninska pravica lahko odvzame ali omeji z razlastitvijo. Če gre za prevzem že zgrajene infrastrukture služb, se javna korist za razlastitev oziroma obremenitev lastninske pravice ugotovi s sklepom vlade.

+

1

+

(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, se nepremično in premično premoženje Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti za namen zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa lahko da v uporabo izvajalcu navigacijskih služb zračnega prometa po metodi neposredne pogodbe.

+

2

+

(2) Določbe tega člena ne veljajo za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, ki so organizirani kot organi državne uprave.

+

1

+

(1) Vzdrževalna dela v javno korist na infrastrukturi služb iz prvega odstavka 8. člena tega zakona so v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, vsa dela:

+

2

+

- s katerimi se na objektih izvede rekonstrukcija, manjša rekonstrukcija, opravlja vzdrževanje ali se objekti odstranijo, pri čemer se lahko spremenita tudi njihova zmogljivost in velikost, in s katerimi se v objekte vgrajene naprave rekonstruirajo, vzdržujejo, odstranijo ali zamenjajo z novimi, pri čemer se lahko spremenita tudi njihova zmogljivost in velikost, in

+

3

+

- jih je mogoče izvesti v okviru stvarnih ali drugih pravic, ki dajejo pravico graditi na nepremičninah, na katerih se nahaja, če se s tem vplivi na okolje ali vplivi na ohranjanje narave ne povečajo preko dovoljenih.

+

4

+

(2) Za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabijo določbe zakona, ki ureja letalstvo, o izvedbi vzdrževalnih del v javno korist.

+

5

+

5. Financiranje navigacijskih služb zračnega prometa, dostop do računovodskih izkazov in vodenje skupne stroškovne baze za Republiko Slovenijo

1

−

(1) Navigacijske službe zračnega prometa se financirajo iz namenskih prihodkov državnega proračuna, katerih vir so pristojbine za opravljene storitve navigacijskih služb zračnega prometa ter cene drugih storitev v okviru izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa.

1

+

(1) Stroški izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa se krijejo iz pristojbin za opravljene storitve navigacijskih služb zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: pristojbine), s ceno za druge storitve v okviru izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa in iz prihodkov iz prvega odstavka 10. člena tega zakona.

2

−

(2) Za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa se zaračunavajo:

2

+

(2) Vlada podrobneje določi pristojbine na terminalih, oblikovanje cene za enoto storitve in znižanje cene za enoto storitve, stroškovno bazo za oblikovanje pristojbin na terminalih, metodo kritja stroškov, oprostitev plačila pristojbine, območja zaračunavanja na terminalih in druge posebnosti.

3

−

- pristojbine na zračnih poteh;

3

+

(3) Minister določi letališča, na katerih se izvajajo storitve navigacijskih služb zračnega prometa na terminalih in ki so vključena v območje zaračunavanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa na terminalih. Določitev se izvede v roku, ki omogoča pravočasen izračun cene za enoto storitve, ob tem pa se upoštevajo predpisi Evropske unije o enotnem evropskem nebu.

4

−

- priletno-odletne pristojbine;

4

+

(4) Sredstva, katerih vir so pristojbine za storitve navigacijskih služb zračnega prometa, prihodki od drugih storitev v okviru izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa in sredstva, pridobljena po prvem in drugem odstavku 10. člena tega zakona, uporabniki storitev nakazujejo javnemu podjetju, ki jih v odvisnosti od deleža v stroškovni bazi iz 12. člena tega zakona nakaže izvajalcem posameznih navigacijskih služb zračnega prometa in drugim upravičencem glede na namene, določene v 13. členu tega zakona.

5

−

- pristojbine iz naslova opravljanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa na letališčih in

5

+

(5) Pristojbine za storitve navigacijskih služb zračnega prometa in cene za druge storitve v okviru izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa iz tega člena se zaračunavajo v skladu s predpisi o letalstvu, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, in mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

6

−

- cene drugih storitev v okviru izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa.

−

7

−

(3) Višino pristojbin iz prejšnjega odstavka določa vlada v skladu s tretjim odstavkom 164. člena zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/2001), zaračunavajo in nakazujejo pa se v skladu z mednarodnimi pogodbami in objavljenimi pravili, ki se nanašajo na pristojbine za storitve navigacijskih služb zračnega prometa.

−

8

−

(4) Pristojbine in cene storitev iz tega člena se zaračunavajo na podlagi domačih predpisov, mednarodnih pogodb in drugi aktov, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

−

1

−

(posebnosti glede financiranja služb, ki jih izvaja javno podjetje)

−

2

·

(1) V kolikor zaračunavanje pristojbin za storitve navigacijskih služb zračnega prometa po mednarodnih pogodbah, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, ne bi bilo dovoljeno ali zadostno za pokrivanje celotnih stroškov storitev služb, mora javno podjetje z ekonomskimi, organizacijskimi, tehnološkimi, strukturnimi oziroma podobnimi ukrepi zagotoviti nemoteno izvajanje služb. Če s takimi ukrepi ni možno zagotoviti nemotenega izvajanja služb, financiranje teh služb, v višini razlike do dejanskih stroškov, ki niso pokriti s prihodki od pristojbin, zagotovi Republika Slovenija.

1

·

(1) V kolikor zaračunavanje pristojbin za storitve navigacijskih služb zračnega prometa po mednarodnih pogodbah, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, ne bi bilo dovoljeno ali zadostno za pokrivanje celotnih stroškov storitev služb, mora javno podjetje z ekonomskimi, organizacijskimi, tehnološkimi, strukturnimi oziroma podobnimi ukrepi zagotoviti nemoteno izvajanje služb. Če s takimi ukrepi ni možno zagotoviti nemotenega izvajanja služb, financiranje teh služb, v višini razlike do dejanskih stroškov, ki niso pokriti s prihodki od pristojbin, zagotovi Republika Slovenija.

3

−

(2) Pristojno ministrstvo in javno podjetje skleneta posebno pogodbo o zagotavljanju storitev služb, če se na tak način, zaradi izvršitve sprejetih obveznosti Republike Slovenije oziroma potreb letenja državnih zrakoplovov, zagotavlja fleksibilna uporaba zračnega prostora Republike Slovenije oziroma prepreči uvedba omejitev ali prepovedi uporabe zračnega prostora.

2

+

(2) Ministrstvo, pristojno za obrambo, in javno podjetje skleneta pogodbo o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa za potrebe operativnega zračnega prometa, v kateri dogovorita plačilo za opravljene storitve in morebitna druga obligacijska razmerja v zvezi z uporabo objektov, opreme, sistemov in naprav. Pri tem upoštevata tudi ureditev oprostitve plačila pristojbin za zračno plovbo (storitve, opravljene v okviru izvzetih letov).

4

−

(3) Kolikor stroški izvajanja storitev v okviru služb bremenijo Republiko Slovenijo, mora javno podjetje v rokih, ki so z zakonom, ki ureja javne finance, določeni za pripravo proračuna Republike Slovenije, sporočiti ministru obseg in utemeljitev pričakovanih prihodkov iz proračuna. Ti stroški ne bremenijo namenskih sredstev iz 9. člena tega zakona.

3

+

(3) Kolikor stroški izvajanja storitev v okviru služb bremenijo Republiko Slovenijo, mora javno podjetje v rokih, ki so z zakonom, ki ureja javne finance, določeni za pripravo proračuna Republike Slovenije, sporočiti ministru obseg in utemeljitev pričakovanih prihodkov iz proračuna.

5

·

(4) Obračun stroškov, ki bremenijo Republiko Slovenijo, se opravi na podlagi dejansko opravljenih storitev. Ta obračun lahko na stroške javnega podjetja preveri neodvisni revizor, ki ga imenuje vlada.

4

·

(4) Obračun stroškov, ki bremenijo Republiko Slovenijo, se opravi na podlagi dejansko opravljenih storitev. Ta obračun lahko na stroške javnega podjetja preveri neodvisni revizor, ki ga imenuje vlada.

1

−

Izvajalec navigacijske službe zračnega prometa mora voditi računovodske evidence ali razvide za storitve navigacijskih služb zračnega prometa ločeno od računovodskih evidenc ali razvidov za druge dejavnosti, ki jih opravlja, oziroma mora zagotoviti preglednost financiranja navigacijskih služb zračnega prometa v skladu z računovodskimi standardi.

1

+

Pravico dostopa do računovodskih izkazov izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, ki te službe izvajajo v slovenskem zračnem prostoru, imajo pristojni nadzorni organi v skladu s tem zakonom, predpisi o gospodarskih družbah ter predpisi Skupnosti o enotnem evropskem nebu.

1

−

(1) Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa iz prvega odstavka 3. člena tega zakona, so dolžni o lastnih stroških izvajanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa voditi stroškovne baze.

1

+

(1) Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa so dolžni o lastnih stroških izvajanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa voditi stroškovne baze.

2

−

(2) Na podlagi stroškovnih baz iz prejšnjega odstavka ministrstvo vodi in vzdržuje skupno stroškovno bazo za oblikovanje in zaračunavanje pristojbin navigacijskih služb zračnega prometa. Izvajalci so dolžni ministrstvu posredovati potrebne podatke v predpisanih rokih.

2

+

(2) Na podlagi stroškovnih baz iz prejšnjega odstavka javno podjetje vodi in vzdržuje skupno stroškovno bazo za Republiko Slovenijo za oblikovanje pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa. Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa morajo javnemu podjetju zagotoviti potrebne podatke v predpisanih rokih. Ministrstvo tekoče opravlja nadzor nad vodenjem stroškovnih baz in oblikovanjem cene za enoto storitve. Stroškovne baze in cene za enoto storitve za Republiko Slovenijo odobri minister.

3

−

(3) Postopke v zvezi z oblikovanjem stroškovnih baz za zaračunavanje storitev navigacijskih služb zračnega prometa predpiše vlada, na usklajen predlog ministra, ministra, pristojnega za finance in ministra, pristojnega za meteorološko službo. Pri tem upošteva mednarodne pogodbe, ki zavezujejo Republiko Slovenijo in urejajo področje navigacijskih služb zračnega prometa ter na njihovi podlagi izdane akte.

−

1

·

(1) S prihodki iz naslova opravljenih storitev navigacijskih služb zračnega prometa se zagotavljajo sredstva za:

1

·

(1) S prihodki iz naslova opravljenih storitev navigacijskih služb zračnega prometa se zagotavljajo sredstva za:

2

·

1. poslovanje javnega podjetja v zvezi z zagotavljanjem navigacijskih služb zračnega prometa, ki jih izvaja javno podjetje;

2

·

1. poslovanje javnega podjetja v zvezi z zagotavljanjem navigacijskih služb zračnega prometa, ki jih izvaja javno podjetje;

3

·

2. prispevke Republike Slovenije v proračun EUROCONTROL-a in proračune podobnih organizacij s področja navigacijskih služb zračnega prometa, katerih članica je Republika Slovenija;

3

·

2. prispevke Republike Slovenije v proračun EUROCONTROL-a in proračune podobnih organizacij s področja navigacijskih služb zračnega prometa, katerih članica je Republika Slovenija;

4

·

3. zagotavljanje meteoroloških služb;

4

·

3. zagotavljanje meteoroloških služb;

5

·

4. zagotavljanje službe iskanja in reševanja v delu, ki ga zagotavljajo pristojni državni organi;

5

·

4. zagotavljanje službe iskanja in reševanja v delu, ki ga zagotavljajo pristojni državni organi;

6

·

5. pokrivanje stroškov, ki jih imajo pristojni nadzorni organi s certifikacijo in stalnim nadzorom dovoljenja za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa;

6

·

5. pokrivanje stroškov, ki jih imajo pristojni nadzorni organi s certifikacijo in stalnim nadzorom dovoljenja za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa;

7

·

6. druge finančne obveznosti glede izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa, ki so določene z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

7

·

6. druge finančne obveznosti glede izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa, ki so določene z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

8

·

(2) Način delitve prihodkov iz prejšnjega odstavka predpiše vlada.

8

·

(2) Način delitve prihodkov iz prejšnjega odstavka predpiše vlada.

9

·

6. Naloge in pooblastila javnega podjetja ter sodelovanje z istovrstnimi službami v drugih državah in mednarodnih organizacijah

9

·

6. Naloge in pooblastila javnega podjetja ter sodelovanje z istovrstnimi službami v drugih državah in mednarodnih organizacijah

1

−

(1) Javno podjetje izdela program opravljanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa zaradi zagotavljanja: varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa; pristojbin in cen v mednarodni primerjavi; razvoja človeških virov; tehnično-tehnološke primernosti infrastrukture; razvoja služb v skladu z usmeritvami nacionalnega programa razvoja civilnega letalstva skladno z mednarodnimi letalskimi standardi. Program opravljanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa se izdela za obdobje petih let in se vsako leto preverja in dopolnjuje. Program sprejme vlada.

−

2

−

(2) Javno podjetje vsaj enkrat letno poroča ministru in nadzornemu svetu o poslovnih rezultatih ter ukrepih in odločitvah, ki se nanašajo na zagotavljanje varnosti zračnega prometa, višino pristojbin ter pogoje dela zaposlenih.

−

3

−

(3) Javno podjetje mora v primeru spremenjenih razmer ali okoliščin, s ciljem doseganja gospodarnosti, smotrnosti in varčnosti poslovanja pri izvajanju služb, sprejeti ustrezne ukrepe in nemudoma predložiti ministru predlog za spremembo pogojev opravljanja teh služb.

−

1

−

(sodelovanje pri zastopanju Republike Slovenije in operativni sporazumi)

1

+

(1) Javno podjetje, na zahtevo in po pooblastilu ministra, sodeluje pri zastopanju Republike Slovenije v odnosih z organizacijami uporabnikov in drugih izvajalcev storitev navigacijskih služb zračnega prometa ter pristojnimi organi drugih držav in mednarodnih organizacij v zadevah z delovnega področja služb.

2

−

(1) Javno podjetje, na zahtevo in po pooblastilu ministra, sodeluje pri zastopanju Republike Slovenije v odnosih z organizacijami uporabnikov in drugih izvajalcev storitev navigacijskih služb zračnega prometa ter pristojnimi organi drugih držav v zadevah z delovnega področja služb.

2

+

(2) Javno podjetje lahko sklepa sporazume o koordinaciji postopkov, izmenjavi podatkov in podobne sporazume z izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa v drugih državah in mednarodnimi organizacijami, v okviru ustaljene mednarodne prakse in dogovorjenih navigacijskih načrtov.

3

−

(2) Javno podjetje lahko sklepa sporazume o koordinaciji in podobne operativne sporazume z izvajalci istovrstnih služb v drugih državah, v okviru ustaljene mednarodne prakse in dogovorjenih navigacijskih načrtov.

−

1

−

(1) Za varstvo interesov uporabnikov storitev navigacijskih služb zračnega prometa, pristojni organ v sestavi ministrstva najmanj enkrat na leto izvede posvetovanje izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa in predstavnikov uporabnikov glede izvajanja storitev in delovanja navigacijskih služb zračnega prometa, skladno z uveljavljeno mednarodno prakso. Kot uporabniki storitev se štejejo pravne in fizične osebe, ki uporabljajo slovenski zračni prostor, oziroma njihova mednarodna združenja. Način sklica in izvedbe posvetovanja predpiše minister.

−

2

−

(2) Uporabniki storitev navigacijskih služb zračnega prometa morajo uporabljati te storitve v skladu s predpisi, glede na njihov namen in zmogljivosti ter na način, ki pod enakimi pogoji ne omejuje drugih uporabnikov teh storitev.

−

3

·

9. Nadzor

1

·

9. Nadzor

1

−

(1) Strokovni nadzor nad izvajalci navigacijskih služb usklajeno izvršujejo pristojna ministrstva zaradi zagotavljanja varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa v javnem interesu in v ta namen dajejo splošne usmeritve izvajalcem teh služb. Če usmeritve zadevajo obrambne interese države ali druge varnostne razloge, mora ministrstvo predhodno pridobiti mnenje ministrstva, pristojnega za obrambo.

1

+

(1) Nadzor navigacijskih služb zračnega prometa za splošni zračni promet izvaja ministrstvo, če z mednarodno pogodbo, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ni določeno drugače. Nadzor vključuje tudi stalni nadzor.

2

−

(2) Javno podjetje mora ministrstvu, za opravljanje njegovih nadzorstvenih nalog, dati na razpolago vse potrebne informacije in posredovati ustrezno dokumentacijo.

2

+

(2) (prenehal veljati)

3

−

(3) Upravno strokovni in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, v obsegu kot ga urejajo določbe 166. do 179. člena zakona o letalstvu, opravljajo pristojni organi ministrstva.

3

+

(3) Nadzor navigacijskih služb zračnega prometa za operativni zračni promet usklajeno izvajata ministrstvo in ministrstvo, pristojno za obrambo, v skladu z uredbo, ki jo na usklajen predlog ministra in ministra, pristojnega za obrambo, izda vlada.

+

4

+

(4) (prenehal veljati)

+

5

+

(5) Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa morajo ministrstvu in ministrstvu, pristojnemu za obrambo, dati za opravljanje stalnega nadzora na razpolago vse potrebne informacije in na zahtevo predložiti ustrezno dokumentacijo.

4

·

10. Določbe o zaposlitvah, plačah in pokojninskem zavarovanju

6

·

10. Določbe o zaposlitvah, plačah in pokojninskem zavarovanju

1

−

(1) Javno podjetje mora zagotoviti, da storitve služb izvaja le tisto letalsko osebje in drugo strokovno osebje po določbah zakona, ki ureja letalstvo, ki ima predpisana dovoljenja za delo oziroma licence, ratinge, pooblastila, spričevala oziroma potrdila.

1

+

(1) Javno podjetje mora zagotoviti, da storitve služb izvaja le tisto osebje v letalstvu, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja letalstvo, predpisane licence, dovoljenja, ratinge, pooblastila, potrdila, spričevala oziroma druge listine.

2

−

(2) Delavci ministrstva, pristojnega za obrambo, ki pri javnem podjetju opravljajo naloge za potrebe države in naloge v okviru služb, so izenačeni z delavci javnega podjetja glede pogojev dela, izobraževanja in obnavljanja dovoljenj za delo oziroma licenc, ratingov, pooblastil, spričeval oziroma potrdil za delo na delovnem področju služb.

2

+

(2) Kdor opravlja naloge pri izvajanju storitev služb, ravna tako, da je zagotovljena varnost zračnega prometa in varnost ljudi in premoženja ni ogrožena.

3

−

(3) Disciplinski postopek zoper delavce ministrstva, pristojnega za obrambo, zaradi kršitev obveznosti pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka, lahko predlaga ministru, pristojnemu za obrambo, direktor javnega podjetja.

3

+

(3) Obveznosti v zvezi z izvajanjem storitev služb za potrebe letov zrakoplovov, ki sodelujejo v akcijah iskanja in reševanja ter v humanitarne ali zdravstvene namene, letov zrakoplovov v sili in operativni zračni promet, ki morajo biti zagotovljene tudi v primeru prekinitve oziroma verjetne prekinitve zagotavljanja storitev, iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, se nanašajo tudi na zaposlene v javnem podjetju.

4

·

11. Kazenske določbe

4

·

11. Kazenske določbe

1

−

2. ne načrtuje, razvija, pridobiva, gradi in vzdržuje infrastrukture služb, opusti varovanje infrastrukture služb ali je ne zavaruje pred poškodbami in uničenjem, ali infrastrukturo služb obremeni s hipoteko ali jo odtuji v nasprotju s poslovnima načrtoma iz prvega odstavka 8. člena tega zakona (prvi, tretji in četrti odstavek 8. člena).

1

+

(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek javno podjetje, če:

2

·

1. zaradi opustitve izvajanja predpisanih ukrepov ne zagotovi storitev služb v skladu z zahtevami tudi v primeru prekinitve oziroma verjetne prekinitve zagotavljanja storitev služb (drugi odstavek 6. člena);

2

·

1. zaradi opustitve izvajanja predpisanih ukrepov ne zagotovi storitev služb v skladu z zahtevami tudi v primeru prekinitve oziroma verjetne prekinitve zagotavljanja storitev služb (drugi odstavek 6. člena);

3

·

2. ne načrtuje, razvija, pridobiva, gradi in vzdržuje infrastrukture služb, opusti varovanje infrastrukture služb ali je ne zavaruje pred poškodbami in uničenjem, ali infrastrukturo služb obremeni s hipoteko ali jo odtuji v nasprotju s poslovnima načrtoma iz prvega odstavka 8. člena tega zakona (prvi, tretji in četrti odstavek 8. člena).

3

·

2. ne načrtuje, razvija, pridobiva, gradi in vzdržuje infrastrukture služb, opusti varovanje infrastrukture služb ali je ne zavaruje pred poškodbami in uničenjem, ali infrastrukturo služb obremeni s hipoteko ali jo odtuji v nasprotju s poslovnima načrtoma iz prvega odstavka 8. člena tega zakona (prvi, tretji in četrti odstavek 8. člena).

4

·

(2) Z globo od 200 do 1.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba javnega podjetja.

4

·

(2) Z globo od 200 do 1.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba javnega podjetja.

+

1

+

Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek zaposleni v javnem podjetju:

+

2

+

- ki ne opravlja nalog pri izvajanju storitev služb tako, da je zagotovljena varnost zračnega prometa ter da ni ogrožena varnost ljudi in premoženja (drugi odstavek 22. člena), in

+

3

+

- ki ne opravi obveznosti v zvezi z izvajanjem storitev služb za potrebe letov zrakoplovov, ki sodelujejo v akcijah iskanja in reševanja ter v humanitarne ali zdravstvene namene, letov zrakoplovov v sili in obveznosti glede operativnega zračnega prometa, ki morajo biti zagotovljene tudi v primeru prekinitve oziroma verjetne prekinitve zagotavljanja storitev (tretji odstavek 22. člena).

1

−

(1) Z globo od 500.000 do 3,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek javno podjetje, če:

1

+

(1) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek javno podjetje, če:

2

·

1. na zahtevo ministra ne sodeluje pri pripravi strokovnih podlag za izdajo pravnih aktov z delovnega področja služb oziroma pri izdelavi izvedenskih mnenj in strokovnih gradiv s področja služb (drugi odstavek 14. člena);

2

·

1. na zahtevo ministra ne sodeluje pri pripravi strokovnih podlag za izdajo pravnih aktov z delovnega področja služb oziroma pri izdelavi izvedenskih mnenj in strokovnih gradiv s področja služb (drugi odstavek 14. člena);

3

·

2. ne sklene zavarovanja odgovornosti v skladu z določbami tega zakona (19. člen);

3

·

2. ne sklene zavarovanja odgovornosti v skladu z določbami tega zakona (19. člen);

4

−

3. za namene opravljanja nadzora ne postopa v skladu z določbami tega zakona (drugi odstavek 21. člena);

4

+

3. za namene opravljanja nadzora ne ravna v skladu z določbami tega zakona (četrti odstavek 21. člena).

5

−

(2) Z globo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba javnega podjetja.

5

+

(2) Z globo od 200 do 1.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba javnega podjetja.

6

·

12. Prehodne in končne določbe

6

·

12. Prehodne in končne določbe

1

−

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 326-06/02-39/4 Ljubljana, dne 2. oktobra 2003. EPA 827-III Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.

1

+

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

1

−

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa (ZZNSZP-C) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa (ZZNSZP-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. septembra 2024. Št. 003-02-1/2024-188 Ljubljana, dne 2. oktobra 2024 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAGOTAVLJANJU NAVIGACIJSKIH SLUŽB ZRAČNEGA PROMETA (ZZNSZP-C)

−

1

−

Naslov 4. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »4. Gospodarjenje z objekti in napravami, namenjenimi za zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa«.

−

1

−

(1) Uredba o pristojbini za storitve navigacijskih služb zračnega prometa na terminalih (Uradni list RS, št. 121/21, 110/22 in 132/23) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi spremenjenega drugega odstavka 9. člena zakona.

−

2

−

(2) Odredba o določitvi letališč, ki so vključena v območje zaračunavanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa na terminalih (Uradni list RS, št. 184/21), še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi novega tretjega odstavka 9. člena zakona.

−

1

−

Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa (Uradni list RS, št. 30/06 - uradno prečiščeno besedilo, 109/09, 62/10 - ZLet-C in 18/11 - ZUKN-A).

−

1

−

Ta zakon začne veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev od uveljavitve tega zakona. Št. 326-01/24-6/11 Ljubljana, dne 24. septembra 2024 EPA 1580-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica

−