← Back to list
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19
ZZUOOP
62articles changed
+10added
+10removed
+42modified
added 3032removed 3263words
145paragraphs
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) Razglašam Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. oktobra 2020. Št. 003-02-8/2020-2 Ljubljana, dne 23. oktobra 2020 Borut Pahor predsednik Republike Slovenije Z A K O N O ZAČASNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC COVID-19 (ZZUOOP) PRVI DEL SPLOŠNE DOLOČBE
1
+
ZAKON O ZAČASNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC COVID-19 (ZZUOOP) (neuradno prečiščeno besedilo št. 6) PRVI DEL SPLOŠNE DOLOČBE
1
−
(1) Osebo, ki je bila ali bi lahko bila izpostavljena okužbi z virusom SARS-CoV-2, se napoti v karanteno na domu po visoko tveganem stiku z okuženo osebo iz 11. člena tega zakona in karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo iz 12. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: karantena na domu).
−
2
−
(2) Za napotitev v karanteno na domu iz 11. člena tega zakona je pristojen Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ), za napotitev v karanteno na domu iz 12. člena tega zakona pa je pristojna Policija.
−
3
−
(3) Karantena na domu je ukrep, s katerim NIJZ ali Policija z ustnim navodilom napotita osebo iz prvega odstavka tega člena v samoosamitev na naslovu bivanja z omejitvijo stikov z osebami, ki ne živijo v istem gospodinjstvu. Osebo z navodilom, ki ga pripravi NIJZ, seznanita glede namena in načina izvajanja karantene na domu.
−
4
−
(4) Čas trajanja karantene na domu ne sme biti daljši od najdaljše inkubacijske dobe za nalezljivo bolezen COVID-19, ki jo določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) s sklepom na predlog NIJZ. Čas trajanja karantene na domu se lahko skrajša pod pogoji in na način, kot ga določi Vlada s podzakonskih aktom na predlog NIJZ.
−
5
−
(5) Kot dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva NIJZ oziroma Policija osebi iz prvega odstavka tega člena izroči potrdilo o napotitvi v karanteno na domu (v nadaljnjem besedilu: potrdilo) neposredno ali pa ga posreduje po elektronski ali navadni pošti v 72 urah.
−
6
−
(6) NIJZ z namenom obvladovanja in preprečevanja širjenja COVID-19 v elektronski obliki vodi evidenco izdanih potrdil iz prejšnjega odstavka, tako da za vsako osebo, ki je napotena v karanteno na domu vodi naslednje podatke:
−
7
−
1. osebno ime,
−
8
−
2. dan, mesec in leto rojstva,
−
9
−
3. naslov stalnega ali začasnega prebivališča in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,
−
10
−
4. elektronski naslov,
−
11
−
5. osebno ime in elektronski naslov zakonitega zastopnika za mladoletno osebo,
−
12
−
6. datum začetka karantene na domu,
−
13
−
7. datum konca karantene na domu,
−
14
−
8. razlog, zaradi katerega je bila oseba iz prvega odstavka tega člena napotena v karanteno na domu,
−
15
−
9. naslov prestajanja karantene na domu,
−
16
−
10. datum ustne napotitve v karanteno na domu.
−
17
−
(7) Podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka se hranijo pet let po prenehanju veljavnosti ukrepa karantene na domu. Dokumenti, na podlagi katerih so bili podatki v evidenco vpisani, se hranijo dve leti od vpisa v evidenco.
−
18
−
(8) Vse pravice oseb v zvezi s podatki v evidenci iz šestega odstavka tega člena, ki niso urejene s tem zakonom, se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
−
19
−
(9) Ukrep iz prvega odstavka tega člena ter ukrepi iz 11., 12., 13., 15., 16., 17. in 18. člena tega zakona veljajo do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.
−
1
−
(1) Osebo iz prvega odstavka prejšnjega člena, pri kateri se po opravljeni epidemiološki preiskavi ugotovi, da je bila ali bi lahko bila v visoko tveganem stiku z osebo, okuženo z virusom SARS-CoV-2, NIJZ napoti v karanteno na domu.
−
2
−
(2) NIJZ od osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena pridobi naslednje podatke: osebno ime, dan, mesec in leto rojstva, naslov stalnega ali začasnega bivališča in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta, elektronski naslov, če ga oseba ima, ime in elektronski naslov zakonitega zastopnika ter naslov prestajanja karantene na domu.
−
3
−
(3) NIJZ osebo iz prvega odstavka prejšnjega člena z ustnim navodilom iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona seznani glede načina izvajanja karantene na domu.
−
4
−
(4) NIJZ v potrdilu iz petega odstavka prejšnjega člena navede naslednje podatke: osebno ime, dan, mesec in leto rojstva, naslov stalnega ali začasnega bivališča, elektronski naslov, če ga oseba ima, naslov prestajanja in čas trajanja karantene na domu ter razlog za napotitev v karanteno na domu. Potrdilo vključuje tudi prepis ustnega navodila iz prejšnjega odstavka.
−
5
−
(5) Oseba, ki je bila napotena v karanteno na domu, mora ravnati v skladu z navodilom iz tretjega odstavka prejšnjega člena. Oseba lahko dodatna pojasnila v zvezi z ukrepom karantene na domu pridobi od ministrstva, pristojnega za zdravje.
−
1
−
(1) Vlada lahko na podlagi epidemiološke ocene NIJZ določi države ali administrativne enote držav, za katere obstaja visoko tveganje za okužbo z virusom SARS-CoV-2.
−
2
−
(2) Osebi, ki prihaja iz držav oziroma administrativnih enot držav iz prejšnjega odstavka, se dovoli vstop v Republiko Slovenijo brez napotitve v karanteno na domu, če predloži negativni izvid testa na prisotnost virusa SARS-CoV-2, ki ni starejši od 48 ur, oziroma drugo ustrezno dokazilo, ki ga določi Vlada s podzakonskim aktom.
−
3
−
(3) Osebo, ki prihaja iz držav oziroma administrativnih enot držav iz prejšnjega odstavka, in ne predloži dokazila iz prejšnjega odstavka, Policija z ustnim navodilom v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo in ji hkrati izroči pisno navodilo iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona ter potrdilo iz petega odstavka 10. člena tega zakona.
−
4
−
(4) Policija od osebe iz prvega odstavka 10. člena tega zakona pridobi naslednje podatke: osebno ime, dan, mesec in leto rojstva, naslov stalnega ali začasnega bivališča, elektronski naslov, če ga oseba ima, ime in elektronski naslov zakonitega zastopnika ter naslov prestajanja karantene na domu, datum in uro vstopa v Republiko Slovenijo, naziv vstopnega mejnega prehoda ali kontrolne točke. Podatke nemudoma posreduje NIJZ.
−
5
−
(5) Osebo, ki vstopa v Republiko Slovenijo in zanjo veljajo omejitve, določene na podlagi 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/20 - ZIUZEOP in 142/20; v nadaljnjem besedilu: ZNB) oziroma na tej podlagi izdanih predpisov, in na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije navaja katero izmed izjem iz navedenih predpisov, se ne napoti v karanteno na domu, če Policiji predloži dokaze za obstoj navedenih izjem.
−
6
−
(6) Oseba iz prejšnjega odstavka mora ob vstopu v Republiko Slovenijo iz sosednje države, ki je na seznamu epidemiološko varnih držav, predložiti dokaz, da prihaja iz države, ki je epidemiološko varna glede okužbe s COVID-19. Če oseba tega ne more dokazati, se šteje, da prihaja iz države z epidemiološko visokim tveganjem za okužbo s COVID-19.
−
7
−
(7) Oseba, ki je bila napotena v karanteno na domu, mora ravnati v skladu z izdanim navodilom iz tretjega odstavka tega člena. Oseba lahko dodatna pojasnila v zvezi z ukrepom karantene na domu pridobi od ministrstva, pristojnega za zdravje.
−
8
−
(8) Policija z namenom obvladovanja in preprečevanja širjenja COVID-19 vodi evidenco podatkov za pripravo potrdila o napotitvi v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo. Evidenca vsebuje naslednje podatke, ki se z izjemo podatka iz 10., 11., 12. in 13. točke tega odstavka pridobijo s preverjanjem dokumentov za prestop meje, in sicer:
−
9
−
1. osebno ime,
−
10
−
2. dan, mesec in leto rojstva,
−
11
−
3. spol,
−
12
−
4. državljanstvo,
−
13
−
5. vrsta in številka dokumenta, s katerim oseba prehaja državno mejo,
−
14
−
6. datum in ura vstopa v Republiko Slovenijo,
−
15
−
7. naziv vstopnega mejnega prehoda ali kontrolne točke,
−
16
−
8. naslov stalnega ali začasnega prebivališča in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,
−
17
−
9. osebno ime zakonitega zastopnika za mladoletno osebo,
−
18
−
10. elektronski naslov osebe ali elektronski naslov zakonitega zastopnika, če gre za mladoletno osebo,
−
19
−
11. naslov prestajanja karantene na domu,
−
20
−
12. datum začetka karantene na domu,
−
21
−
13. datum konca karantene na domu.
−
22
−
(9) Policija podatke v evidenci iz prejšnjega odstavka hrani največ 30 dni od vpisa. Po preteku tega roka se podatki iz evidence avtomatsko izbrišejo.
−
23
−
(10) Dostop do podatkov iz evidence iz osmega odstavka tega člena imata tudi ministrstvo, pristojno za zdravje in NIJZ.
−
24
−
(11) Vse pravice oseb, katerih podatki so v evidenci iz osmega odstavka tega člena in niso urejene s tem zakonom, se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
−
25
−
(12) Oseba, ki je bila napotena v karanteno na domu, mora ravnati v skladu z izdanim navodilom iz tretjega odstavka tega člena. Oseba lahko dodatna pojasnila v zvezi z ukrepom karantene na domu pridobi od ministrstva, pristojnega za zdravje.
−
1
·
Ne glede na 46.a člen ZNB inšpekcijski nadzor nad izvajanjem ukrepov iz prvega odstavka 39. člena ZNB opravljajo:
1
·
Ne glede na 46.a člen ZNB inšpekcijski nadzor nad izvajanjem ukrepov iz prvega odstavka 39. člena ZNB opravljajo:
2
·
1. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri opravljanju gostinske dejavnosti,
2
·
1. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri opravljanju gostinske dejavnosti,
3
·
2. Tržni inšpektorat Republike Slovenije pri opravljanju trgovinske dejavnosti,
3
·
2. Tržni inšpektorat Republike Slovenije pri opravljanju trgovinske dejavnosti,
4
·
3. Inšpektorat za infrastrukturo v javnem potniškem prometu,
4
·
3. Inšpektorat za infrastrukturo v javnem potniškem prometu,
5
·
4. Inšpektorat za šolstvo in šport v vzgojno-izobraževalnih zavodih in pri izvajanju organizirane športne dejavnosti, nad vsemi osebami prisotnimi v vzgojno-izobraževalnih zavodih in na območju športnih prireditev,
5
·
4. Inšpektorat za šolstvo in šport v vzgojno-izobraževalnih zavodih in pri izvajanju organizirane športne dejavnosti, nad vsemi osebami prisotnimi v vzgojno-izobraževalnih zavodih in na območju športnih prireditev,
6
−
5. Inšpektorat za javni sektor,
6
+
5. Inšpektorat Republike Slovenije za delo v delovnem okolju delodajalca,
7
−
6. Inšpektorat Republike Slovenije za delo v delovnem okolju delodajalca,
7
+
6. Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pri nadzoru izvrševanja predpisov s področja kmetijstva, gozdarstva, vinarstva, lovstva in ribištva,
8
−
7. Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pri nadzoru izvrševanja predpisov s področja kmetijstva, gozdarstva, vinarstva, lovstva in ribištva,
8
+
7. Urad Republike Slovenije za kemikalije glede ustreznosti, učinkovitosti, dostopnosti na trgu in uporabe razkužil v zaprtih javnih krajih oziroma prostorih in skupnih prostorih večstanovanjskih stavb, kjer je določeno obvezno razkuževanje rok,
9
−
8. Urad Republike Slovenije za kemikalije glede ustreznosti, učinkovitosti, dostopnosti na trgu in uporabe razkužil v zaprtih javnih krajih oziroma prostorih in skupnih prostorih večstanovanjskih stavb, kjer je določeno obvezno razkuževanje rok,
9
+
8. Policija.
10
−
9. Policija.
−
+
1
+
Ne glede na določbo 46.a člena ZNB nadzor nad izvajanjem ukrepa iz 39. člena ZNB, pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora iz svoje pristojnosti oziroma nalog in pooblastil Policije, poleg Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije opravljajo tudi:
+
2
+
- Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
+
3
+
- Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
+
4
+
- Tržni inšpektorat Republike Slovenije,
+
5
+
- Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo,
+
6
+
- Inšpektorat Republike Slovenije za delo,
+
7
+
- Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport,
+
8
+
- Inšpektorat za javni sektor,
+
9
+
- Urad Republike Slovenije za kemikalije in
+
10
+
- Policija.
1
−
(1) Ne glede na 53.g člen ZNB so za vodenje prekrškovnega postopka in izrekanje glob po ZNB pristojne inšpekcije iz 15. člena tega zakona.
1
+
(1) Ne glede na 53.g člen ZNB so za vodenje prekrškovnega postopka in izrekanje glob po ZNB pristojne inšpekcije iz 15. in 15.a člena tega zakona.
2
−
(2) Policija in občinsko redarstvo sta za vodenje prekrškovnega postopka in izrekanje glob po ZNB pristojna, če pri izvajanju svojih izvirnih pristojnosti ugotovita kršitve ukrepov iz 2. in 3. točke prvega odstavka 39. člena ZNB.
2
+
(2) Policija in občinsko redarstvo sta za vodenje prekrškovnega postopka in izrekanje glob po ZNB pristojna, če pri izvajanju svojih izvirnih pristojnosti ugotovita kršitve ukrepov iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 39. člena ZNB.
1
−
(1) Za namen zmanjševanja števila čakajočih pacientov nad najdaljšo dopustno čakalno dobo, ki je zlasti posledica ukrepov omejevanja in preprečevanja širjenja virusa SARS-CoV-2, ministrstvo, pristojno za zdravje, izvede nacionalni razpis za leto 2020 in 2021 za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: nacionalni razpis).
−
2
−
(2) Na nacionalni razpis se lahko prijavijo javni zdravstveni zavodi in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki imajo dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti ali so vpisani v register zasebnih zdravstvenih delavcev v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost.
−
3
−
(3) Nacionalni razpis se izvede za posamezne vrste zdravstvenih storitev, ki jih s sklepom določi minister, pristojen za zdravje.
−
4
−
(4) Zdravstvene storitve iz prejšnjega odstavka se opravijo pacientom, ki so na dan uveljavitve tega zakona uvrščeni v čakalni seznam, imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje ter čakajo najdlje.
−
5
−
(5) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.
−
1
−
(1) Za namen iz prvega odstavka prejšnjega člena se zagotovijo dodatna sredstva, in sicer iz:
−
2
−
- sredstev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,
−
3
−
- proračuna Republike Slovenije,
−
4
−
- sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije, pri čemer se sredstva iz druge in tretje alineje tega odstavka zagotavljajo prek ZZZS.
−
5
−
(2) Minister, pristojen za zdravje, na podlagi nacionalnega razpisa, s sklepom določi zdravstvene storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in višino doplačila za namen iz prejšnjega odstavka.
−
6
−
(3) Zavarovanim osebam iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se zagotavlja kritje stroškov zdravstvenih storitev v skladu s sklepom iz prejšnjega odstavka v višini doplačila iz prejšnjega odstavka iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s strani prostovoljnih zavarovalnic, in sicer do porabe razlike med ocenjenimi in dejanskimi izdatki za doplačila k zdravstvenim storitvam, ki je posledica ukrepov v obdobju razglašene epidemije, oziroma najdlje do 31. decembra 2021. Aktuarski izračun razlike iz prejšnjega stavka potrdi aktuar. Če navedena sredstva ne zadoščajo za plačilo vseh storitev, kakor jih določa ta sklep, ter za osebe, ki nimajo sklenjenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, se dodatna sredstva zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.
−
7
−
(4) Od prejetih zdravstvenih storitev, določenih s sklepom iz drugega odstavka tega člena, se v skladu s 1. točko 23. člena ZDoh-2 ne plača dohodnine.
−
8
−
(5) Zdravstvene storitve, določene s sklepom iz drugega odstavka tega člena, ki niso zagotovljene iz sredstev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije ali sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije.
−
9
−
(6) Ne glede na določbe zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, ki so vključeni v izvajanje storitev iz nacionalnega razpisa, lahko upravičeni do delovne uspešnosti iz naslova nacionalnega razpisa, največ v višini 50 odstotkov osnovne plače, če to omogočajo sredstva, prejeta iz nacionalnega razpisa. Direktor ali oseba, ki pri delodajalcu izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, sprejme sklep o izplačilu in višini delovne uspešnosti iz naslova nacionalnega razpisa za posameznega zaposlenega.
−
10
−
(7) Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se del plače iz naslova delovne uspešnosti iz prejšnjega odstavka ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
−
1
−
(1) V sklepu iz tretjega odstavka 34. člena tega zakona, ki se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za zdravje, se določi tudi:
−
2
−
1. navedba, da gre za nacionalni razpis za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev,
−
3
−
2. predviden obseg zdravstvenih storitev po posameznih vrstah zdravstvenih storitev,
−
4
−
3. predviden začetek izvajanja zdravstvenih storitev,
−
5
−
4. naslov, rok in način predložitve ponudbe,
−
6
−
5. navedba morebitnih dodatnih pogojev, ki jih morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju,
−
7
−
6. zahteva po podaji izjave, da ima izvajalec zdravstvene dejavnosti zagotovljeno ustrezno število usposobljenih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje zdravstvenih storitev, ter zadostne prostorske kapacitete ter opremo,
−
8
−
7. merila za izbiro ponudnika,
−
9
−
8. naslov in datum odpiranja ponudb,
−
10
−
9. rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izbiri,
−
11
−
10. vzorec pogodbe iz četrtega odstavka tega člena,
−
12
−
11. morebitni drugi podatki.
−
13
−
(2) Objava sklepa predstavlja objavo nacionalnega razpisa in poziv izvajalcem zdravstvene dejavnosti k oddaji ponudb.
−
14
−
(3) Sklep o izbiri izvajalcev se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za zdravje. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.
−
15
−
(4) Izbrani ponudnik sklene pogodbo za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev z ministrstvom, pristojnim za zdravje, in plačnikom.
−
16
−
(5) Izbrani ponudniki izstavijo račun plačniku najpozneje do 15. decembra v posameznem koledarskem letu za storitve, opravljene do navedenega datuma. Plačnik izvede plačilo najpozneje do 31. decembra istega leta. Kadar gre za financiranje iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije, se ZZZS povrne sredstva iz navedenega vira najpozneje do 31. decembra istega leta.
−
17
·
2. SOFINANCIRANJE OBVEZNE ENOMESEČNE STRATEŠKE ZALOGE OSEBNE VAROVALNE OPREME
1
·
2. SOFINANCIRANJE OBVEZNE ENOMESEČNE STRATEŠKE ZALOGE OSEBNE VAROVALNE OPREME
1
·
(1) Za namen preprečevanja širjenja in odprave posledic COVID-19 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije, javnim zdravstvenim zavodom zagotavlja sofinanciranje nakupa medicinske opreme za izvajanje ukrepov za omejevanje in preprečevanje širjenja ter za zdravljenje okužbe z virusom SARS-CoV-2.
1
·
(1) Za namen preprečevanja širjenja in odprave posledic COVID-19 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije, javnim zdravstvenim zavodom zagotavlja sofinanciranje nakupa medicinske opreme za izvajanje ukrepov za omejevanje in preprečevanje širjenja ter za zdravljenje okužbe z virusom SARS-CoV-2.
2
·
(2) Oprema iz prejšnjega odstavka zajema ključno opremo, neposredno povezano z obvladovanjem bolezni COVID-19, in se sme uporabljati le za izvajanje zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe.
2
·
(2) Oprema iz prejšnjega odstavka zajema ključno opremo, neposredno povezano z obvladovanjem bolezni COVID-19, in se sme uporabljati le za izvajanje zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe.
3
·
(3) Višino najvišjega obsega sredstev sofinanciranja po posameznih zavodih iz prvega odstavka tega člena s sklepom določi minister, pristojen za zdravje. Za določitev višine najvišjega obsega sofinanciranja opreme iz prvega odstavka tega člena se upošteva obseg prihodkov iz naslova izvajanja javne zdravstvene službe.
3
·
(3) Višino najvišjega obsega sredstev sofinanciranja po posameznih zavodih iz prvega odstavka tega člena s sklepom določi minister, pristojen za zdravje. Za določitev višine najvišjega obsega sofinanciranja opreme iz prvega odstavka tega člena se upošteva obseg prihodkov iz naslova izvajanja javne zdravstvene službe.
4
·
(4) Za obvladovanje večjega števila pacientov, obolelih za COVID-19, in odpravljanje posledic epidemije se zagotovi financiranje iz proračuna Republike Slovenije in ali sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije, za krepitev kadrovskih zmogljivost, opreme in informacijske podpore epidemiološki službi na NIJZ, vključno z vzpostavitvijo mobilnih enot za odvzem vzorcev, za zagotavljanje spremljanja posledic COVID-19, podporo starejšim in ranljivim skupinam, izvajanje ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov na duševno zdravje ter za informiranje in ozaveščanje prebivalcev o COVID-19.
4
·
(4) Za obvladovanje večjega števila pacientov, obolelih za COVID-19, in odpravljanje posledic epidemije se zagotovi financiranje iz proračuna Republike Slovenije in ali sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije, za krepitev kadrovskih zmogljivost, opreme in informacijske podpore epidemiološki službi na NIJZ, vključno z vzpostavitvijo mobilnih enot za odvzem vzorcev, za zagotavljanje spremljanja posledic COVID-19, podporo starejšim in ranljivim skupinam, izvajanje ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov na duševno zdravje ter za informiranje in ozaveščanje prebivalcev o COVID-19.
5
−
(5) V sezoni 2020/2021 je prostovoljno cepljenje proti sezonski gripi za vse zavarovane osebe za zdravstvene storitve pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. ZZZS se stroški povrnejo iz sredstev proračuna Republike Slovenije.
5
+
(5) V sezoni 2020/2021 se stroški prostovoljnega cepljenja proti sezonski gripi za zavarovane osebe obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo iz proračuna Republike Slovenije. Izvajalci, ki so pogodbeni partnerji ZZZS, zahtevke za povračilo stroškov cepljenja, opravljena v preteklem mesecu, posredujejo ZZZS do desetega dne v mesecu, na njihovi podlagi pa ZZZS posreduje do 15. dne v mesecu zahtevek ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ki izvrši plačilo zahtevka ZZZS naslednji dan po njegovem prejemu. ZZZS izvajalcem izvede povračilo stroškov cepljenja v 15 dneh od prejema sredstev ministrstva, pristojnega za zdravje. Zahtevki izvajalcev za povračilo stroškov cepljenja, ki niso posredovani ZZZS do desetega dne v mesecu za cepljenja, opravljena v preteklem mesecu, se vključijo v naslednji zahtevek ZZZS. Izvajalci, ki niso pogodbeni partnerji ZZZS, posredujejo zahtevke za povračilo stroškov cepljenja, opravljena v preteklem mesecu, do desetega dne v mesecu ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ki plačilo izvrši do 25. dne v mesecu. Za zahtevke izvajalcev za povračilo stroškov cepljenja, ki niso posredovani do desetega dne v mesecu, se povračilo izvrši skupaj z naslednjim povračilom stroškov. Začetek sezone 2020/2021 predstavlja 1. september 2020, konec sezone pa je vezan na veljavnost tega ukrepa. Cena cepljenja je enotna za vse izvajalce in jo s sklepom določi minister, pristojen za zdravje. Drugi, tretji in četrti stavek tega odstavka se smiselno uporabljajo za plačilo stroškov cepiva.
6
·
(6) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021, razen ukrep iz četrtega odstavka tega člena, ki velja od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.
6
·
(6) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021, razen ukrep iz četrtega odstavka tega člena, ki velja od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.
7
·
4. DODELITEV SREDSTEV ZA IZVEDBO PROJEKTOV IN PROGRAMOV ZA ODPRAVO POSLEDIC COVID-19
7
·
4. DODELITEV SREDSTEV ZA IZVEDBO PROJEKTOV IN PROGRAMOV ZA ODPRAVO POSLEDIC COVID-19
1
·
(1) Za izvajanje mikrobioloških preiskav na virus SARS-CoV-2 se določijo:
1
·
(1) Za izvajanje mikrobioloških preiskav na virus SARS-CoV-2 se določijo:
2
·
- Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano s svojimi oddelki in dislociranimi enotami,
2
·
- Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano s svojimi oddelki in dislociranimi enotami,
3
·
- Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.
3
·
- Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.
4
·
(2) Financiranje preiskav iz prejšnjega in petega odstavka tega člena, dodatnih kadrovskih zmogljivosti, laboratorijske opreme, prevoza vzorcev in informacijske podpore za izvajanje preiskav iz prejšnjega in petega odstavka tega člena se zagotavlja iz proračuna Republike Slovenije in iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
4
·
(2) Financiranje preiskav iz prejšnjega in petega odstavka tega člena, dodatnih kadrovskih zmogljivosti, laboratorijske opreme, prevoza vzorcev in informacijske podpore za izvajanje preiskav iz prejšnjega in petega odstavka tega člena se zagotavlja iz proračuna Republike Slovenije in iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
5
·
(3) Izvajalci zahtevke za povračilo stroškov preiskav iz prvega in petega odstavka tega člena, skupaj z dokazili, posredujejo ZZZS najpozneje do petega dne v mesecu za pretekli mesec. Izvajalci ne smejo uveljavljati tistih stroškov, za katere so, na podlagi sprejetih interventnih predpisov, povezanih z epidemijo, povračilo iz proračuna Republike Slovenije že zahtevali. ZZZS zahtevek za povračilo upravičenih stroškov posreduje ministrstvu, pristojnemu za zdravje, najpozneje do 15. dne v mesecu, v katerem je prejel zahtevek.
5
·
(3) Izvajalci zahtevke za povračilo stroškov preiskav iz prvega in petega odstavka tega člena, skupaj z dokazili, posredujejo ZZZS najpozneje do petega dne v mesecu za pretekli mesec. Izvajalci ne smejo uveljavljati tistih stroškov, za katere so, na podlagi sprejetih interventnih predpisov, povezanih z epidemijo, povračilo iz proračuna Republike Slovenije že zahtevali. ZZZS zahtevek za povračilo upravičenih stroškov posreduje ministrstvu, pristojnemu za zdravje, najpozneje do 15. dne v mesecu, v katerem je prejel zahtevek.
6
·
(4) Sredstva iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo za izvajanje zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe.
6
·
(4) Sredstva iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo za izvajanje zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe.
7
−
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko mikrobiološke preiskave na virus SARS-CoV-2 neposredno pri pacientu opravljajo tudi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki jih s sklepom določi minister, pristojen za zdravje. Navedeni izvajalci lahko uporabljajo le teste, ki jih predhodno odobri strokovna skupina infektologov in mikrobiologov, ki jo imenuje minister, pristojen za zdravje.
7
+
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko mikrobiološke preiskave na virus SARS-CoV-2 neposredno pri pacientu opravljajo tudi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki jih s sklepom določi minister, pristojen za zdravje. Izvajalci zdravstvene dejavnosti rezultate testov v obliki, ki jo določi NIJZ, posredujejo v Centralni register podatkov o pacientih. Navedeni izvajalci lahko uporabljajo le teste, ki jih predhodno odobri strokovna skupina infektologov in mikrobiologov, ki jo imenuje minister, pristojen za zdravje.
8
·
(6) ZZZS upravičenim izvajalcem iz prvega in petega odstavka tega člena izvede povračilo sredstev 30. dan od prejema zahtevka. Ministrstvo, pristojno za zdravje, izvrši plačilo zahtevka, ki ga prejme od ZZZS 10. dan po njegovem prejemu. Če ministrstvo, pristojno za zdravje, sredstev v roku ne nakaže ZZZS, ZZZS povrne sredstva upravičenim izvajalcem v desetih dneh od prejema sredstev od ministrstva, pristojnega za zdravje.
8
·
(6) ZZZS upravičenim izvajalcem iz prvega in petega odstavka tega člena izvede povračilo sredstev 30. dan od prejema zahtevka. Ministrstvo, pristojno za zdravje, izvrši plačilo zahtevka, ki ga prejme od ZZZS 10. dan po njegovem prejemu. Če ministrstvo, pristojno za zdravje, sredstev v roku ne nakaže ZZZS, ZZZS povrne sredstva upravičenim izvajalcem v desetih dneh od prejema sredstev od ministrstva, pristojnega za zdravje.
9
·
(7) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.
9
·
(7) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.
10
·
7. DELOVANJE STALNEGA KOORDINACIJSKEGA TELESA
10
·
7. DELOVANJE STALNEGA KOORDINACIJSKEGA TELESA
1
·
(nastanitvene zmogljivosti za potrebe izvajanja ukrepa osamitve (izolacije) in karantene na domu)
1
·
(nastanitvene zmogljivosti za potrebe izvajanja ukrepa osamitve (izolacije) in karantene na domu)
2
·
(1) Vlada zagotovi nastanitvene zmogljivosti za osebe, ki na naslovu svojega stalnega ali začasnega prebivališča ali drugem primernem prostoru ne morejo zagotoviti izvajanja ukrepa osamitve (izolacije) v skladu z 18. členom ZNB ali karantene na domu v skladu z 10. členom tega zakona.
2
·
(1) Vlada zagotovi nastanitvene zmogljivosti za osebe, ki na naslovu svojega stalnega ali začasnega prebivališča ali drugem primernem prostoru ne morejo zagotoviti izvajanja ukrepa osamitve (izolacije) v skladu z 18. členom ZNB ali karantene na domu v skladu z 10. členom tega zakona.
3
·
(2) Nastanitvene zmogljivosti iz prejšnjega odstavka so namenjene osebam, ki so pri zadovoljevanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil popolnoma samostojne, zdravstveno stabilne in katerih bivanje na naslovu stalnega ali začasnega bivališča bi predstavljalo visoko tveganje prenosa okužbe na druge ranljive skupine prebivalstva (starejše osebe, osebe s pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi oziroma imunokompromitirane osebe), bivanja na drugem primernem prostoru pa ni mogoče urediti.
3
·
(2) Nastanitvene zmogljivosti iz prejšnjega odstavka so namenjene osebam, ki so pri zadovoljevanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil popolnoma samostojne, zdravstveno stabilne in katerih bivanje na naslovu stalnega ali začasnega bivališča bi predstavljalo visoko tveganje prenosa okužbe na druge ranljive skupine prebivalstva (starejše osebe, osebe s pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi oziroma imunokompromitirane osebe), bivanja na drugem primernem prostoru pa ni mogoče urediti.
4
−
(3) Utemeljenost nastanitve presoja izbrani osebni zdravnik, lečeči zdravnik ali epidemiolog.
4
+
(3) Utemeljenost nastanitve presoja izbrani osebni zdravnik, lečeči zdravnik, epidemiolog ali v primeru prehoda državne meje ali notranje meje Policija na meji.
5
·
(4) Spremljanje zdravstvenega stanja oseb, ki bivajo v nastanitvenih zmogljivostih za osamitev (izolacijo), se zagotovi v skladu z navodili, ki veljajo za spremljanje zdravstvenega stanja pacientov, pri katerih je potrjena okužba z virusom SARS-CoV-2, pri čemer spremljanje zdravstvenega stanja zagotavlja izbrani osebni zdravnik.
5
·
(4) Spremljanje zdravstvenega stanja oseb, ki bivajo v nastanitvenih zmogljivostih za osamitev (izolacijo), se zagotovi v skladu z navodili, ki veljajo za spremljanje zdravstvenega stanja pacientov, pri katerih je potrjena okužba z virusom SARS-CoV-2, pri čemer spremljanje zdravstvenega stanja zagotavlja izbrani osebni zdravnik.
6
·
(5) Če oseba, ki biva v nastanitvenem objektu za osamitev (izolacijo), nima izbranega osebnega zdravnika, spremljanje zdravstvenega stanja zagotovi COVID-19 ambulanta občine, v kateri se nastanitveni objekt nahaja, oziroma COVID-19 ambulanta sosednje občine.
6
·
(5) Če oseba, ki biva v nastanitvenem objektu za osamitev (izolacijo), nima izbranega osebnega zdravnika, spremljanje zdravstvenega stanja zagotovi COVID-19 ambulanta občine, v kateri se nastanitveni objekt nahaja, oziroma COVID-19 ambulanta sosednje občine.
7
·
(6) Izvajalci socialno varstvenih storitev in programov oziroma drugi izvajalci (npr. azilni dom, študentski dom, krizni center za otroke, center za begunce), ki v okviru svojih storitev zagotavljajo tudi nastanitev, prilagodijo način dela glede na epidemiološke razmere v Republiki Sloveniji in v skladu s tem organizirajo prostore za bivanje, pri čemer ločijo med osebami, pri katerih je sum na okužbo z virusom SARS-CoV-2, in osebami, pri katerih je okužba z virusom SARS-CoV-2 potrjena.
7
·
(6) Izvajalci socialno varstvenih storitev in programov oziroma drugi izvajalci (npr. azilni dom, študentski dom, krizni center za otroke, center za begunce), ki v okviru svojih storitev zagotavljajo tudi nastanitev, prilagodijo način dela glede na epidemiološke razmere v Republiki Sloveniji in v skladu s tem organizirajo prostore za bivanje, pri čemer ločijo med osebami, pri katerih je sum na okužbo z virusom SARS-CoV-2, in osebami, pri katerih je okužba z virusom SARS-CoV-2 potrjena.
8
·
(7) Sredstva za nastanitvene zmogljivosti se zagotavljajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev prejetih iz proračuna Evropske unije in zajemajo osnovne stroške bivanja, prehrane, čiščenja in razkuževanja prostorov, pobiranja in odvoza odpadkov ter zagotavljanja nadzora nad gibanjem v objektu. Te storitve so za upravičence iz prvega odstavka tega člena brezplačne.
8
·
(7) Sredstva za nastanitvene zmogljivosti se zagotavljajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev prejetih iz proračuna Evropske unije in zajemajo osnovne stroške bivanja, prehrane, čiščenja in razkuževanja prostorov, pobiranja in odvoza odpadkov ter zagotavljanja nadzora nad gibanjem v objektu. Te storitve so za upravičence iz prvega odstavka tega člena brezplačne.
9
·
(8) Ne glede na drugi stavek prejšnjega odstavka lahko tujci, ki nimajo stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji in jim je odrejena karantena na domu, karanteno na domu prestajajo na naslovu, kjer bivajo, pri čemer si sami zagotovijo prevoz v tranzitu, v dogovoru z državo njihovega bivališča in na lastno odgovornost. Če se odločijo ostati v Republiki Sloveniji, stroške iz prejšnjega odstavka krijejo sami. Tujcem, ki nimajo stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji in jim je odrejena osamitev (izolacija) in nimajo možnosti vrnitve v državo bivališča, se stroške iz prejšnjega odstavka zagotavlja iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
9
·
(8) Ne glede na drugi stavek prejšnjega odstavka lahko tujci, ki nimajo stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji in jim je odrejena karantena na domu, karanteno na domu prestajajo na naslovu, kjer bivajo, pri čemer si sami zagotovijo prevoz v tranzitu, v dogovoru z državo njihovega bivališča in na lastno odgovornost. Če se odločijo ostati v Republiki Sloveniji, stroške iz prejšnjega odstavka krijejo sami. Tujcem, ki nimajo stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji in jim je odrejena osamitev (izolacija) in nimajo možnosti vrnitve v državo bivališča, se stroške iz prejšnjega odstavka zagotavlja iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
10
·
(9) Plačilo zdravstvene obravnave oseb, ki jim je odrejen ukrep osamitve (izolacije), se zagotavlja iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
10
·
(9) Plačilo zdravstvene obravnave oseb, ki jim je odrejen ukrep osamitve (izolacije), se zagotavlja iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
11
·
(10) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.
11
·
(10) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.
1
−
Zaradi preprečevanja širjenja COVID-19 se vzpostavi in zagotavlja delovanje prostovoljne mobilne aplikacije za obveščanje oseb o stikih z drugimi uporabniki, pozitivnimi na virus SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: mobilna aplikacija).
1
+
(1) Zaradi preprečevanja širjenja COVID-19 se vzpostavi in zagotavlja delovanje prostovoljne mobilne aplikacije za obveščanje oseb o stikih z drugimi uporabniki, pozitivnimi na virus SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: mobilna aplikacija).
+
2
+
(2) Zaledni sistem aplikacije se lahko povezuje s centralnim sistemom, ki ga zagotavlja Evropska komisija z namenom povezave zalednih sistemov držav članic Evropske unije, ki jih za enake namene zagotavljajo države članice Evropske unije.
1
·
(1) Namen vzpostavitve in delovanja mobilne aplikacije je:
1
·
(1) Namen vzpostavitve in delovanja mobilne aplikacije je:
2
−
- obveščanje uporabnikov mobilne aplikacije, da so bili v upoštevnem stiku z drugim uporabnikom te mobilne aplikacije, ki je bil pozitiven na virus SARS-CoV-2;
2
+
- obveščanje uporabnikov mobilne aplikacije, da so bili v upoštevnem stiku z drugim uporabnikom ene izmed mobilnih aplikacij Evropske unije, ki je bil pozitiven na virus SARS-CoV-2;
3
−
- sporočanje priporočil uporabnikom mobilne aplikacije v zvezi s preventivnimi ukrepi za preprečevanje širjenja COVID-19.
3
+
- obveščanje uporabnikov drugih mobilnih aplikacij držav članic Evropske unije, da so bili v upoštevnem stiku z drugim uporabnikom teh mobilnih aplikacij, ki je bil pozitiven na virus SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: druge mobilne aplikacije).
4
·
(2) Za namen obveščanja javnosti morajo izvajalci storitev, kot so opredeljeni z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije, na zahtevo Vlade, če je to potrebno zaradi varovanja javnega zdravja, brezplačno širiti informacije o ukrepih za varovanje zdravja svojim končnim uporabnikom prek sredstev, ki jih po navadi sami uporabljajo za komuniciranje s končnimi uporabniki. Vsebino informacij določi Vlada s sklepom.
4
·
(2) Za namen obveščanja javnosti morajo izvajalci storitev, kot so opredeljeni z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije, na zahtevo Vlade, če je to potrebno zaradi varovanja javnega zdravja, brezplačno širiti informacije o ukrepih za varovanje zdravja svojim končnim uporabnikom prek sredstev, ki jih po navadi sami uporabljajo za komuniciranje s končnimi uporabniki. Vsebino informacij določi Vlada s sklepom.
1
−
(1) Mobilna aplikacija je zasnovana tako, da za namen iz prejšnjega člena omogoča uporabo informacijskih rešitev za beleženje podatkov o upoštevnih stikih posameznega uporabnika mobilne aplikacije z drugimi uporabniki mobilne aplikacije na pametnem telefonu posameznega uporabnika.
1
+
(1) Mobilna aplikacija je zasnovana tako, da za namen iz prejšnjega člena omogoča uporabo informacijskih rešitev za beleženje podatkov o upoštevnih stikih posameznega uporabnika mobilne aplikacije in drugih mobilnih aplikacij z drugimi uporabniki mobilne aplikacije in drugih mobilnih aplikacij na pametnem telefonu posameznega uporabnika.
2
·
(2) Mobilna aplikacija omogoča vnos naključno dodeljene potrditvene kode, preko katere se uporabniku omogoči, da ostalim uporabnikom, s katerimi je bil v upoštevnem stiku, sporoči, da je pozitiven na virus SARS-CoV-2.
2
·
(2) Mobilna aplikacija omogoča vnos naključno dodeljene potrditvene kode, preko katere se uporabniku omogoči, da ostalim uporabnikom, s katerimi je bil v upoštevnem stiku, sporoči, da je pozitiven na virus SARS-CoV-2.
3
·
(3) Mobilna aplikacija ne sme omogočati identifikacije uporabnika, zbiranja podatkov o njegovi lokaciji in zbiranja njegovih drugih osebnih podatkov.
3
·
(3) Mobilna aplikacija ne sme omogočati identifikacije uporabnika, zbiranja podatkov o njegovi lokaciji in zbiranja njegovih drugih osebnih podatkov.
4
·
(4) Z namenom preprečitve identifikacije uporabnika mobilna aplikacija uporabniku ob njeni namestitvi dodeli naključno dodeljeni dnevni ključ.
4
·
(4) Z namenom preprečitve identifikacije uporabnika mobilna aplikacija uporabniku ob njeni namestitvi dodeli naključno dodeljeni dnevni ključ.
+
5
+
(5) Mobilna aplikacija lahko omogoča pridobivanje rezultatov testiranja na virus SARS-CoV-2 iz zalednega sistema aplikacije. Rezultat testiranja se v zaledni sistem aplikacije sporoči na željo uporabnika aplikacije, ki je zaprosil za posebno identifikacijsko kodo.
1
−
(1) Uporabnik mobilne aplikacije, ki je pozitiven na virus SARS-CoV-2 in želi to sporočiti drugim uporabnikom mobilne aplikacije, s katerimi je bil v stiku, v mobilno aplikacijo vnese naključno dodeljeno potrditveno kodo, ki mu jo posreduje NIJZ. Na podlagi vnesene kode mobilna aplikacija na centralni strežnik prenese naključno dodeljene dnevne ključe posameznega uporabnika za zadnjih 14 dni. Naključno dodeljena potrditvena koda za sporočanje okuženosti je enkratna, veljavna eno uro in se ne hrani, se pa za namene njene uporabe preračuna v zgoščeno vrednost.
1
+
(1) Uporabnik mobilne aplikacije, ki je pozitiven na virus SARS-CoV-2 in želi to sporočiti drugim uporabnikom mobilne aplikacije ali drugih mobilnih aplikacij, s katerimi je bil v stiku, v mobilno aplikacijo vnese naključno dodeljeno potrditveno kodo. Na podlagi vnesene kode mobilna aplikacija na centralni strežnik prenese naključno dodeljene dnevne ključe posameznega uporabnika za zadnjih 14 dni. Naključno dodeljena potrditvena koda za sporočanje okuženosti je enkratna, veljavna tri ure, in se ne hrani, se pa za namene njene uporabe preračuna v zgoščeno vrednost.
2
−
(2) Centralni strežnik iz prejšnjega odstavka upravlja ministrstvo, pristojno za javno upravo, in služi prenosu informacij o naključno dodeljenih dnevnih ključih uporabnika mobilne aplikacije, ki je bil pozitiven na virus SARS-CoV-2 in se je strinjal s tem prenosom, na telefone drugih uporabnikov mobilen aplikacije.
2
+
(2) Centralni strežnik iz prejšnjega odstavka je v skupnem upravljanju ministrstva, pristojnega za zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave, in NIJZ ter služi prenosu informacij o naključno dodeljenih dnevnih ključih uporabnikov mobilnih aplikacij, ki so bili pozitivni na virus SARS-CoV-2 in so se strinjali s tem prenosom na telefone drugih uporabnikov mobilnih aplikacij.
+
3
+
(3) Centralni strežnik iz prvega odstavka izmenjuje podatke o dodeljenih dnevnih ključih uporabnikov mobilne aplikacije, ki so bili pozitivni na virus SARS-CoV-2, z drugimi primerljivimi prostovoljnimi aplikacijami za obveščanje o stikih z okuženimi znotraj Evropske unije. Izmenjava dnevnih ključev uporabnikov mobilnih aplikacij, ki so bili pozitivni na virus SARS-CoV-2, se izvaja med mobilnimi aplikacijami, ki delujejo v državah Evropske unije in so po nadzorovanem postopku vključene v sistem za izmenjavo dnevnih ključev, ki ga upravlja Evropska komisija.
1
−
(1) Za namen delovanja mobilne aplikacije se naključno dodeljeni dnevni ključi tvorijo v sami aplikaciji pri posameznem uporabniku na njegovem telefonu in se na 15 minut v zgoščeni vrednosti posredujejo drugemu uporabniku mobilne aplikacije. Skupna upravljavca aplikacije iz 53. člena tega zakona te podatke obdelujeta izključno tako, da uporabnikom ponujata mobilno aplikacijo, s podatki pa ne razpolagata.
1
+
(1) Za namen delovanja mobilne aplikacije se naključno dodeljeni dnevni ključi tvorijo v operacijskem sistemu pametne mobilne naprave in se na 15 minut spreminjajo v oddajno kodo. Ta se posreduje drugim uporabnikom mobilnih aplikacij. Skupna upravljavca aplikacije iz 53. člena tega zakona te podatke obdelujeta izključno tako, da uporabnikom ponujata mobilno aplikacijo, s podatki pa ne razpolagata.
2
·
(2) Za namene delovanja mobilne aplikacije lahko uporabnik naključno dodeljeno potrditveno kodo preko mobilne aplikacije potrdi v centralnem sistemu za potrditev okužbe, pri čemer preko sistema ni mogoče določiti identitete posameznika.
2
·
(2) Za namene delovanja mobilne aplikacije lahko uporabnik naključno dodeljeno potrditveno kodo preko mobilne aplikacije potrdi v centralnem sistemu za potrditev okužbe, pri čemer preko sistema ni mogoče določiti identitete posameznika.
3
·
(3) Za namen delovanja mobilne aplikacije se na centralnem strežniku hranijo naključno dodeljeni dnevni ključi, ki jih uporabniki, pozitivni na virus SARS-CoV-2, preko aplikacije posredujejo na strežnik, mobilna aplikacija drugih uporabnikov pa jih dnevno prevzame za potrebe izračuna tveganja izpostavljenosti virusu SARS-CoV-2.
3
·
(3) Za namen delovanja mobilne aplikacije se na centralnem strežniku hranijo naključno dodeljeni dnevni ključi, ki jih uporabniki, pozitivni na virus SARS-CoV-2, preko aplikacije posredujejo na strežnik, mobilna aplikacija drugih uporabnikov pa jih dnevno prevzame za potrebe izračuna tveganja izpostavljenosti virusu SARS-CoV-2.
+
4
+
(4) Za namen delovanja vseh mobilnih aplikacij se na evropskem centralnem strežniku hranijo naključno dodeljeni dnevni ključi, ki jih posredujejo državni centralni strežniki. Državni centralni strežniki prevzemajo vse okužene ključe iz evropskega centralnega strežnika.
1
·
(1) Naključno dodeljeni dnevni ključi posameznega uporabnika se izbrišejo iz mobilne aplikacije na telefonu uporabnika po 14 dneh. Zbrane oddajne kode drugih uporabnikov, s katerimi je bil uporabnik v stiku, se izbrišejo v 14 dneh od njihovega zabeleženja.
1
·
(1) Naključno dodeljeni dnevni ključi posameznega uporabnika se izbrišejo iz mobilne aplikacije na telefonu uporabnika po 14 dneh. Zbrane oddajne kode drugih uporabnikov, s katerimi je bil uporabnik v stiku, se izbrišejo v 14 dneh od njihovega zabeleženja.
2
·
(2) Naključno dodeljena potrditvena koda se ne hrani, njena zgoščena vrednost pa se na centralnem sistemu za potrditev okužbe hrani 14 dni.
2
·
(2) Naključno dodeljena potrditvena koda se ne hrani, njena zgoščena vrednost pa se na centralnem sistemu za potrditev okužbe hrani 14 dni.
3
−
(3) Naključno dodeljeni dnevni ključi se na centralnem strežniku hranijo 14 dni.
3
+
(3) Naključno dodeljeni dnevni ključi se na centralnem strežniku hranijo 14 dni in na evropskem centralnem strežniku v skladu s pravili upravljavca.
+
4
+
(4) Rezultati testiranja se skupaj z zgoščeno vrednostjo posebne identifikacijske kode na centralnem strežniku hranijo 14 dni.
1
·
Podatki iz 51. člena tega zakona se obdelujejo na način, da v sami aplikaciji ni mogoče sklepati na posameznika, zato skupna upravljavca ne obdelujeta konkretnih podatkov, temveč sta določena kot skupna upravljavca celotne aplikacije, in sicer:
1
·
Podatki iz 51. člena tega zakona se obdelujejo na način, da v sami aplikaciji ni mogoče sklepati na posameznika, zato skupna upravljavca ne obdelujeta konkretnih podatkov, temveč sta določena kot skupna upravljavca celotne aplikacije, in sicer:
2
·
- z vidika določanja namena obdelave podatkov v okviru mobilne aplikacije in sistema za tvorjenje potrditvenih kod je skupni upravljavec osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namene delovanja mobilne aplikacije, NIJZ,
2
·
- z vidika določanja namena obdelave podatkov v okviru mobilne aplikacije in sistema za tvorjenje potrditvenih kod je skupni upravljavec osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namene delovanja mobilne aplikacije, NIJZ,
3
−
- z vidika določanja načina in sredstev obdelave podatkov ter zagotavljanja infrastrukture za njeno delovanje je skupni upravljavec osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namene delovanja mobilne aplikacije, ministrstvo, pristojno za javno upravo.
3
+
- z vidika določanja načina in sredstev obdelave podatkov ter zagotavljanja infrastrukture za njeno delovanje je skupni upravljavec osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namene delovanja mobilne aplikacije, ministrstvo, pristojno za zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave.
1
·
(1) Izvajalec socialno varstvene storitve institucionalno varstvo ali izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko ne glede na določbe zakona, ki ureja trg dela, v delu, ki ureja zagotavljanje dela delavcev uporabniku, na podlagi pisnega sklepa zaposlenega začasno razporedi k drugemu izvajalcu socialno varstvene storitve institucionalno varstvo ali izvajalcu zdravstvene dejavnosti v primerih povečanega obsega dela zaradi zagotavljanja ukrepov preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: začasna razporeditev).
1
·
(1) Izvajalec socialno varstvene storitve institucionalno varstvo ali izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko ne glede na določbe zakona, ki ureja trg dela, v delu, ki ureja zagotavljanje dela delavcev uporabniku, na podlagi pisnega sklepa zaposlenega začasno razporedi k drugemu izvajalcu socialno varstvene storitve institucionalno varstvo ali izvajalcu zdravstvene dejavnosti v primerih povečanega obsega dela zaradi zagotavljanja ukrepov preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: začasna razporeditev).
2
·
(2) Začasna razporeditev je dopustna na ustrezno delovno mesto, za katero zaposleni izpolnjuje predpisane pogoje in za katero se zahteva najmanj enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katero ima zaposleni sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter je delo sposoben opravljati.
2
·
(2) Začasna razporeditev je dopustna na ustrezno delovno mesto, za katero zaposleni izpolnjuje predpisane pogoje in za katero se zahteva najmanj enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katero ima zaposleni sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter je delo sposoben opravljati.
3
·
(3) Zaposleni se začasno razporedi na podlagi pisnega dogovora med delodajalcem in izvajalcem, h kateremu je zaposleni začasno razporejen. Dogovor o začasni razporeditvi vsebuje najmanj:
3
·
(3) Zaposleni se začasno razporedi na podlagi pisnega dogovora med delodajalcem in izvajalcem, h kateremu je zaposleni začasno razporejen. Dogovor o začasni razporeditvi vsebuje najmanj:
4
·
- datum začetka opravljanja dela na drugem delovnem mestu,
4
·
- datum začetka opravljanja dela na drugem delovnem mestu,
5
·
- datum prenehanja začasne razporeditve,
5
·
- datum prenehanja začasne razporeditve,
6
·
- navedbo delovnega mesta, na katerem bo zaposleni opravljal delo, s kratkim opisom nalog,
6
·
- navedbo delovnega mesta, na katerem bo zaposleni opravljal delo, s kratkim opisom nalog,
7
·
- kraj opravljanja dela,
7
·
- kraj opravljanja dela,
8
·
- morebitni dogovor o povračilu nastalih stroškov.
8
·
- morebitni dogovor o povračilu nastalih stroškov.
9
−
(4) Delodajalec lahko sklene dogovor o začasni razporeditvi delavca k drugemu izvajalcu, če sam ne izkazuje nujnih delovnih potreb iz prvega odstavka tega člena.
9
+
(4) Delodajalec lahko sklene dogovor o začasni razporeditvi delavca k drugemu izvajalcu, če sam ne izkazuje nujnih delovnih potreb iz prvega odstavka tega člena. Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko vsem delodajalcem v mreži javne zdravstvene službe odredi prednostno razporejanje kadra glede na izkazane potrebe.
10
·
(5) Zaposleni je upravičen do dodatka zaradi začasne razporeditve v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.
10
·
(5) Zaposleni je upravičen do dodatka zaradi začasne razporeditve v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.
11
·
(6) Začasna razporeditev predčasno preneha z enostranskim odstopom delodajalca od dogovora o začasni razporeditvi.
11
·
(6) Začasna razporeditev predčasno preneha z enostranskim odstopom delodajalca od dogovora o začasni razporeditvi.
12
·
(7) Zaposleni, ki je pred uveljavitvijo tega zakona začasno opravljal delo pri drugem izvajalcu na podlagi drugega pravnega razmerja, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, je upravičen do dodatka iz petega odstavka tega člena za obdobje od 1. junija 2020 do uveljavitve tega zakona.
12
·
(7) Zaposleni, ki je pred uveljavitvijo tega zakona začasno opravljal delo pri drugem izvajalcu na podlagi drugega pravnega razmerja, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, je upravičen do dodatka iz petega odstavka tega člena za obdobje od 1. junija 2020 do uveljavitve tega zakona.
13
·
(8) Zaposleni v času začasne razporeditve k drugemu izvajalcu prejema plačo in povračila stroškov in druge prejemke iz delovnega razmerja pri delodajalcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Sredstva za financiranje potnih stroškov in dodatka iz petega in sedmega odstavka tega člena se delodajalcu povrnejo iz proračuna Republike Slovenije. Zahtevki za izplačilo sredstev se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je delodajalec izvajalec zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če je delodajalec izvajalec socialno varstvene storitve institucionalno varstvo. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za zdravje, ali minister, pristojen za socialno varstvo. Izvajalec, h kateremu je zaposleni začasno razporejen, povrne nastale stroške dela, razen potnih stroškov in dodatka iz petega odstavka tega člena, delodajalcu, s katerim ima zaposleni sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, če se tako dogovorita.
13
·
(8) Zaposleni v času začasne razporeditve k drugemu izvajalcu prejema plačo in povračila stroškov in druge prejemke iz delovnega razmerja pri delodajalcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Sredstva za financiranje potnih stroškov in dodatka iz petega in sedmega odstavka tega člena se delodajalcu povrnejo iz proračuna Republike Slovenije. Zahtevki za izplačilo sredstev se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je delodajalec izvajalec zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če je delodajalec izvajalec socialno varstvene storitve institucionalno varstvo. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za zdravje, ali minister, pristojen za socialno varstvo. Izvajalec, h kateremu je zaposleni začasno razporejen, povrne nastale stroške dela, razen potnih stroškov in dodatka iz petega odstavka tega člena, delodajalcu, s katerim ima zaposleni sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, če se tako dogovorita.
14
·
(9) Zaposleni ima v času začasne razporeditve pravico do plače, kot da bi opravljal svoje delo, če je to zanj ugodnejše. V primeru, da bi bila plača na delovnem mestu, na katerega je zaposleni začasno prerazporejen, ugodnejša, ima pravico do višje plače.
14
·
(9) Zaposleni ima v času začasne razporeditve pravico do plače, kot da bi opravljal svoje delo, če je to zanj ugodnejše. V primeru, da bi bila plača na delovnem mestu, na katerega je zaposleni začasno prerazporejen, ugodnejša, ima pravico do višje plače.
15
·
(10) Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz petega odstavka tega člena ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
15
·
(10) Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz petega odstavka tega člena ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
16
·
(11) Ne glede na določbe drugega odstavka 149. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 - ZTFI-A, 69/08 - ZZavar-E in 40/12 - ZUJF) lahko v primeru izpada kadrovskih zmogljivosti zaradi posledic COVID-19 za uslužbence, ki opravljajo nujna dela uradnega nadzora v klavnicah, na mejnih kontrolnih točkah in drugih mestih kontrole, v primeru kužne bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin ter v primeru zastrupitev s hrano, delodajalec odredi delo izven omejitev glede oddaljenosti kraja opravljanja dela.
16
·
(11) Ne glede na določbe drugega odstavka 149. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 - ZTFI-A, 69/08 - ZZavar-E in 40/12 - ZUJF) lahko v primeru izpada kadrovskih zmogljivosti zaradi posledic COVID-19 za uslužbence, ki opravljajo nujna dela uradnega nadzora v klavnicah, na mejnih kontrolnih točkah in drugih mestih kontrole, v primeru kužne bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin ter v primeru zastrupitev s hrano, delodajalec odredi delo izven omejitev glede oddaljenosti kraja opravljanja dela.
17
−
(12) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.
17
+
(12) Ukrep iz tega člena velja do 30. junija 2022.
18
·
2. DODATEK ZA NEPOSREDNO DELO S PACIENTI OZIROMA UPORABNIKI, OBOLELIMI ZA COVID-19
18
·
2. DODATEK ZA NEPOSREDNO DELO S PACIENTI OZIROMA UPORABNIKI, OBOLELIMI ZA COVID-19
1
−
(1) Zaposleni, ki neposredno dela v okolju s COVID-19 pacienti oziroma uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19 oziroma je ta potrjena, in sicer:
1
+
(1) Zaposleni v mreži javne zdravstvene službe in mreži javne službe na področju socialnega varstva, ki neposredno dela v okolju s COVID-19 pacienti oziroma uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19 oziroma je ta potrjena, in sicer:
2
·
1. v COVID-19 ambulantah,
2
·
1. v COVID-19 ambulantah,
3
·
2. v COVID-19 oddelkih,
3
·
2. v COVID-19 oddelkih,
4
·
3. v COVID-19 intenzivnih enotah,
4
·
3. v COVID-19 intenzivnih enotah,
5
·
4. v zobozdravstvenih ambulantah za zdravljenje COVID-19 pacientov,
5
·
4. v zobozdravstvenih ambulantah za zdravljenje COVID-19 pacientov,
6
·
5. pri triaži pacientov, pri katerih obstaja sum na COVID-19, v urgentnih centrih in urgentnih ambulantah,
6
·
5. pri triaži pacientov, pri katerih obstaja sum na COVID-19, v urgentnih centrih in urgentnih ambulantah,
7
·
6. v sivih conah v urgentnih centrih in urgentnih ambulantah,
7
·
6. v sivih conah v urgentnih centrih in urgentnih ambulantah,
8
·
7. v sivih in rdečih conah pri izvajalcih na področju socialnega varstva iz 82. člena tega zakona in izvajalcih iz tretjega odstavka 15. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 - ZPPreb-1, 15/17 - DZ, 29/17, 54/17, 21/18 - ZNOrg, 31/18 - ZOA-A in 28/19), ki delajo z uporabnikom obolelim za COVID-19,
8
·
7. v sivih in rdečih conah pri izvajalcih na področju socialnega varstva iz 82. člena tega zakona in izvajalcih iz tretjega odstavka 15. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 - ZPPreb-1, 15/17 - DZ, 29/17, 54/17, 21/18 - ZNOrg, 31/18 - ZOA-A in 28/19), ki delajo z uporabnikom obolelim za COVID-19,
9
·
8. na deloviščih za odvzem vzorcev za bris,
9
·
8. na deloviščih za odvzem vzorcev za bris,
10
·
9. opravlja epidemiološke storitve na terenu v sivih in rdečih conah,
10
·
9. opravlja epidemiološke storitve na terenu v sivih in rdečih conah,
11
·
10. opravlja nujno medicinsko pomoč COVID-19 pacientom ali pacientom iz sive cone,
11
·
10. opravlja nujno medicinsko pomoč COVID-19 pacientom ali pacientom iz sive cone,
12
·
11. opravlja nujne reševalne, nenujne reševalne prevoze, sanitetne in pogodbene prevoze COVID-19 pacientov ali pacientov iz sive cone, je upravičen do dodatka za neposredno delo s COVID-19 pacienti, ki znaša 30 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.
12
·
11. opravlja nujne reševalne, nenujne reševalne prevoze, sanitetne in pogodbene prevoze COVID-19 pacientov ali pacientov iz sive cone, je upravičen do dodatka za neposredno delo s COVID-19 pacienti, ki znaša 30 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.
13
·
(2) Siva cona je cona, v kateri se obravnava paciente oziroma uporabnike, za katere obstaja sum na okužbo COVID-19, rdeča cona pa je cona, v kateri se obravnava paciente oziroma uporabnike, za katere je sum na okužbo COVID-19 potrjen.
13
·
(2) Siva cona je cona, v kateri se obravnava paciente oziroma uporabnike, za katere obstaja sum na okužbo COVID-19, rdeča cona pa je cona, v kateri se obravnava paciente oziroma uporabnike, za katere je sum na okužbo COVID-19 potrjen.
14
·
(3) Dodatek za neposredno delo s COVID-19 pacienti se lahko izplača le za ure dela, ko zaposleni opravlja delo v skladu s prvim odstavkom tega člena.
14
·
(3) Dodatek za neposredno delo s COVID-19 pacienti se lahko izplača le za ure dela, ko zaposleni opravlja delo v skladu s prvim odstavkom tega člena.
15
·
(4) Direktor ali oseba, ki pri delodajalcu izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, sprejme sklep o izplačilu dodatka, v katerem opredeli delovišča in delovna mesta, na katerih se izvaja delo iz prvega odstavka tega člena. Zoper sklep o upravičenosti do dodatka ni pritožbe.
15
·
(4) Direktor ali oseba, ki pri delodajalcu izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, sprejme sklep o izplačilu dodatka, v katerem opredeli delovišča in delovna mesta, na katerih se izvaja delo iz prvega odstavka tega člena. Zoper sklep o upravičenosti do dodatka ni pritožbe.
16
·
(5) Sredstva za financiranje dodatka iz prvega odstavka tega člena se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Zahtevki za izplačilo sredstev, ki vključujejo podatek o številu zaposlenih in številu opravljenih ur, se vložijo pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je izvajalec zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če je izvajalec na področju socialnega varstva iz 82. člena tega zakona. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za zdravje, ali minister, pristojen za socialno varstvo.
16
·
(5) Sredstva za financiranje dodatka iz prvega odstavka tega člena se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Zahtevki za izplačilo sredstev, ki vključujejo podatek o številu zaposlenih in številu opravljenih ur, se vložijo pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je izvajalec zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če je izvajalec na področju socialnega varstva iz 82. člena tega zakona. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za zdravje, ali minister, pristojen za socialno varstvo.
17
·
(6) Nadzor nad izvajanjem določb tega člena v javnem sektorju opravlja Inšpektorat za javni sektor v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
17
·
(6) Nadzor nad izvajanjem določb tega člena v javnem sektorju opravlja Inšpektorat za javni sektor v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
18
·
(7) Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz petega odstavka tega člena ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
18
·
(7) Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz petega odstavka tega člena ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
19
−
(8) Ukrep iz tega člena velja od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021, razen v času razglašene epidemije. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.
19
+
(8) Ukrep iz tega člena velja od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.
20
−
3. NADOMESTILO PLAČ DELAVCEM ZARADI ODREJENE KARANTENE ALI NEMOŽNOSTI OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE ZARADI OBVEZNOSTI VARSTVA
20
+
3. NADOMESTILO PLAČ DELAVCEM ZARADI ODREJENE KARANTENE ALI NEMOŽNOSTI OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE ZARADI OBVEZNOSTI VARSTVA, USTAVITVE JAVNEGA PREVOZA ALI ZAPRTJA MEJ
1
−
(1) Delavec, ki zaradi odrejene karantene v skladu z ZNB ali tem zakonom, ne more opravljati dela, je upravičen do nadomestila plače v skladu s tem zakonom.
1
+
(1) Delavec, ki zaradi karantene na domu v skladu s tem zakonom ne more opravljati dela, je upravičen do nadomestila plače v skladu s tem zakonom.
2
−
(2) Delavec, eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje, in ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: višje sile zaradi obveznosti varstva), je upravičen do nadomestila plače v skladu s tem zakonom.
2
+
(2) Delavec, eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje, in ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: višja sila zaradi obveznosti varstva), ali na delo ne more priti zaradi nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza (v nadaljnjem besedilu: višja sila zaradi ustavitve javnega prevoza) ali zaprtja mej s sosednjimi državami (v nadaljnjem besedilu: višja sila zaradi zaprtja mej), je upravičen do nadomestila plače v skladu s tem zakonom.
3
−
(3) V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
3
+
(3) V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
4
−
(4) Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavca, ki mu je bila odrejena karantena.
4
+
(4) Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki zaradi karantene na domu ne more opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavca, ki je bil v karanteni na domu.
5
−
(5) Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva.
5
+
(5) Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka in zaradi nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.
+
6
+
(6) Ne glede na določbe šestega odstavka 137. člena ZDR-1 ima delavec v času, ko zaradi višje sile iz prejšnjega odstavka, ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
1
−
(1) Če je delavcu odrejena karantena, prejema nadomestilo plače iz tega razloga za obdobje, za katero je bila odrejena karantena.
1
+
(1) Če je delavec napoten v karanteno na domu, prejema nadomestilo plače iz tega razloga za obdobje, za katero je bil v karanteni na domu.
2
−
(2) Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, prejema nadomestilo plače za obdobje, za katero je bila otroku odrejena karantena oziroma dokler so podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo delavčevo odsotnost.
2
+
(2) Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, prejema nadomestilo plače za obdobje, za katero je bil otrok v karanteni na domu oziroma dokler so podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo delavčevo odsotnost.
1
−
(1) Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali oranžnem seznamu, in mu je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji odrejena karantena zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
1
+
(1) Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali oranžnem seznamu, in je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
2
−
(2) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena v skladu z ZNB ali tem zakonom po stiku ali sumu stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
2
+
(2) Delavec, ki je bil v karanteni na domu v skladu s tem zakonom po stiku ali sumu stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
3
−
(3) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena v skladu z ZNB ali tem zakonom po stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in mu je bila zaradi tega odrejena karantena, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.
3
+
(3) Delavec, ki je bil v karanteni na domu v skladu s tem zakonom po stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in zato ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.
4
−
(4) Javni uslužbenec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali mu je bila odrejena karantena zaradi napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na delo v tujino, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.
4
+
(4) Javni uslužbenec, ki je bil napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali zaradi napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na delo v tujino, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.
5
−
(5) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin:
5
+
(5) Delavec, ki je bil napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času karantene na domu, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin:
6
·
- smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
6
·
- smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
7
·
- smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),
7
·
- smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),
8
·
- rojstva otroka,
8
·
- rojstva otroka,
9
·
- vabila na sodišče. Delavec je v tem primeru upravičen do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile. Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.
9
·
- vabila na sodišče. Delavec je v tem primeru upravičen do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile. Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.
10
−
(6) Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
10
+
(6) Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
11
−
(7) Razlog za odreditev karantene delavcu mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene.
11
+
(7) Delavec, ki je v karanteni na domu, mora najpozneje v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni, in o razlogih za karanteno na domu.
12
−
(8) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni, in o razlogih, iz katerih mu je bila odrejena.
12
+
(8) Delavec, ki je bil v karanteni na domu, mora najpozneje v treh delovnih dneh od prejema potrdila o napotitvi v karanteno na domu iz petega odstavka 10. člena tega zakona to posredovati delodajalcu.
13
−
(9) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v treh delovnih dneh od prejema odločbe o odreditvi karantene to posredovati delodajalcu.
13
+
(9) Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca.
14
−
(10) Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca.
−
1
−
(1) Če je delavec ob odrejeni karanteni upravičen do odsotnosti z dela ali v času odrejene karantene pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti, ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.
1
+
(1) Če je delavec v karanteni na domu upravičen do odsotnosti z dela ali v času karantene na domu pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti, ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.
2
−
(2) Če je delavec ob odrejeni karanteni ali med trajanjem odrejene karantene uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po navedenih predpisih, kot da bi delal.
2
+
(2) Če je delavec ob napotitvi v karanteno na domu ali med trajanjem karantene na domu uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po navedenih predpisih, kot da bi delal.
1
−
(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo zakona oziroma v osmih dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene ali odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva. Vlogo v roku iz prejšnjega stavka za vse primere odrejene karantene, ko je odločba izdana do 31. decembra 2020, lahko vloži do 31. decembra 2020.
1
+
(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona oziroma v osmih dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi karantene na domu ali odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej. Vlogo v roku iz prejšnjega stavka za vse primere karantene na domu lahko vloži do 31. decembra 2020.
2
−
(2) V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače zaradi odrejene karantene delavcu delodajalec vlogi iz prejšnjega odstavka priloži kopijo odločbe o odreditvi karantene in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu, v primeru izrečenega ukrepa karantene iz petega odstavka 57. člena tega zakona pa tudi izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin.
2
+
(2) V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače zaradi karantene delavca na domu delodajalec vlogi iz prejšnjega odstavka priloži kopijo potrdila o napotitvi v karanteno na domu in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu, v primeru karantene na domu iz petega odstavka 57. člena tega zakona pa tudi izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin.
3
−
(3) V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače, ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, delodajalec vlogi iz prvega odstavka tega člena priloži izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.
3
+
(3) V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače, ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, delodajalec vlogi iz prvega odstavka tega člena priloži izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.
4
·
(4) ZRSZ odloči o vlogi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
4
·
(4) ZRSZ odloči o vlogi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
5
·
(5) Na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plač, sklene ZRSZ z delodajalcem pogodbo o povračilu izplačanih nadomestil plače, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti.
5
·
(5) Na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plač, sklene ZRSZ z delodajalcem pogodbo o povračilu izplačanih nadomestil plače, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti.
6
·
(6) Pogodba o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim izvajanjem.
6
·
(6) Pogodba o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim izvajanjem.
+
7
+
(7) Pravice do ukrepov nadomestila plač delavcev zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
+
8
+
- neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
+
9
+
- delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in je imel na dan 13. marca 2020 več kot deset zaposlenih,
+
10
+
- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
1
−
(1) Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ali višje sile zaradi obveznosti varstva ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.
1
+
(1) Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi karantene na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.
2
·
(2) Povračilo nadomestila plače v primerih iz prejšnjega odstavka, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
2
·
(2) Povračilo nadomestila plače v primerih iz prejšnjega odstavka, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
3
−
(3) Delodajalcu pripada povračilo izplačanih nadomestil plače zaradi odrejene karantene ali višje sile, ki je posledica obveznosti varstva, za dejansko mesečno ali tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.
3
+
(3) Delodajalcu pripada povračilo izplačanih nadomestil plače zaradi karantene na domu ali višje sile, ki je posledica obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, za dejansko mesečno ali tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.
4
·
(4) ZRSZ delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plače, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.
4
·
(4) ZRSZ delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plače, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.
1
−
(1) Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene v skladu z ZNB in tem zakonom, ne more opravljati dela, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. oktobra 2020. Na podlagi vloge, ki je vložena na podlagi ZIUPDV, je delodajalec upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače tudi za obdobje od 1. oktobra 2020 dalje, če obdobje odrejene karantene delavca traja po tem datumu.
1
+
(1) Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi karantene na domu v skladu s tem zakonom, ne more opravljati dela, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. oktobra 2020. Na podlagi vloge, ki je vložena na podlagi ZIUPDV, je delodajalec upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače tudi za obdobje od 1. oktobra 2020 dalje, če obdobje karantene delavca na domu traja po tem datumu.
2
−
(2) Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. septembra 2020.
2
+
(2) Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. septembra 2020.
3
−
(3) Pravice in obveznosti delavca, ki zaradi odrejene karantene v skladu z ZNB in tem zakonom, ne more opravljati dela, določene s tem poglavjem, veljajo od 1. oktobra 2020.
3
+
(3) Pravice in obveznosti delavca, ki zaradi karantene na domu v skladu s tem zakonom ne more opravljati dela, določene s tem podpoglavjem, veljajo od 1. oktobra 2020.
4
−
(4) Pravice in obveznosti delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, določene s tem podpoglavjem, veljajo od 1. septembra 2020.
4
+
(4) Pravice in obveznosti delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, določene s tem podpoglavjem, veljajo od 1. septembra 2020.
5
−
(5) Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev ter pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi odrejene karantene ali višje sile zaradi obveznosti varstva, ne morejo opravljati dela, traja najdlje do 31. decembra 2020.
5
+
(5) Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev ter pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi karantene na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, ne morejo opravljati dela, traja najdlje do 31. decembra 2020.
6
−
(6) Vlada lahko ukrep povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev.
6
+
(6) Vlada lahko ukrep povračila nadomestil plače zaradi karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plače, mora ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem, mora ZRSZ omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.
1
+
(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plače, mora ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem mora ZRSZ omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.
2
−
(2) Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in izvajanja nadzora, ima ZRSZ pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih, ki jim je odrejena karantena ali ne morejo opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, iz zbirk podatkov od ZZZS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, upravljavca Centralnega registra prebivalstva ter Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS), in sicer:
2
+
(2) Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in izvajanja nadzora, ima ZRSZ pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih, ki so v karanteni na domu ali ne morejo opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, iz zbirk podatkov od ZZZS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, upravljavca Centralnega registra prebivalstva ter Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS), in sicer:
3
·
- osebno ime,
3
·
- osebno ime,
4
·
- EMŠO,
4
·
- EMŠO,
5
·
- zavarovalno podlago ter
5
·
- zavarovalno podlago ter
6
·
- podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih.
6
·
- podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih.
7
·
(3) Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti delodajalca ima ZRSZ pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja pravic po tem zakonu, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine.
7
·
(3) Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti delodajalca ima ZRSZ pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja pravic po tem zakonu, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine.
8
·
(4) Podatki, ki jih pridobi ZRSZ na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.
8
·
(4) Podatki, ki jih pridobi ZRSZ na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.
9
·
(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in nadalje obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.
9
·
(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in nadalje obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.
10
·
(6) Po blokiranju po prejšnjem odstavku se podatki iz četrtega odstavka tega člena hranijo 30 let.
10
·
(6) Po blokiranju po prejšnjem odstavku se podatki iz četrtega odstavka tega člena hranijo 30 let.
1
·
(1) Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po tem zakonu lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen:
1
·
(1) Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po tem zakonu lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen:
2
·
- neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
2
·
- neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
3
·
- delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020,
3
·
- delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020,
4
·
- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
4
·
- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
5
·
(2) Do ukrepa iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja iz tretjega odstavka tega člena in imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah (Uradni list RS, št. 98/03 in 61/06 - ZDRu-1) ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah (Uradni list RS, št. 108/02 in 61/06 - ZDRu-1).
5
·
(2) Do ukrepa iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja iz tretjega odstavka tega člena in imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah (Uradni list RS, št. 98/03 in 61/06 - ZDRu-1) ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah (Uradni list RS, št. 108/02 in 61/06 - ZDRu-1).
6
−
(3) Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci iz prejšnjega odstavka, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci iz prejšnjega odstavka, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
6
+
(3) Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so bili registrirani najpozneje na dan 1. september 2020 in ki se jim bodo povprečni mesečni dohodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Če vlogo vloži delodajalec, registriran po 1. septembru 2020, ZRSZ vlogo s sklepom zavrže. Zoper sklep ni pritožbe.
7
·
(4) Prihodki iz prejšnjega odstavka so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
7
·
(4) Prihodki iz prejšnjega odstavka so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
1
−
(1) Delodajalec iz prejšnjega člena lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. decembra 2020.
1
+
Delodajalec iz prejšnjega člena lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. januarja 2021.
2
−
(2) Vlada lahko ukrep iz prejšnjega člena s sklepom podaljša največ za obdobje šestih mesecev, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021, pod pogojem, da bo Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020 str. 1) podaljšan v leto 2021.
−
1
·
(1) Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).
1
·
(1) Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).
2
−
(2) Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije ne sme presegati 80 odstotkov vrednosti izplačanega nadomestila plače.
2
+
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti, omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije ne sme presegati 80 odstotkov vrednosti izplačanega nadomestila plače.
3
−
(3) Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 odstotkov, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
3
+
(3) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko znaša višina delnega povračila izplačanega nadomestila za plače iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti, 100 odstotkov za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podpro gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020 str. 1, sprememba UL C št. 164 z dne 13. 5. 2020, str. 3, sprememba UL V 2018 z dne 2. 7. 2020, str. 3 in sprememba UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1. (v nadaljnjem besedilu tega člena: Sporočilo Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči), ni presegel 800.000 eurov na posamezno podjetje, pri čemer se v maksimalno določen znesek všteva tudi pomoč, ki jo bo prejel do konca upravičenosti po tem zakonu. Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti, je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. V 100 odstotkov povračila nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).
+
4
+
(4) Delodajalec vlogi za uveljavitev povračila izplačanega nadomestila plače iz prejšnjega odstavka predloži izjavo, da iz naslova državnih pomoči po interventnih zakonih ni oziroma ne bo presegel 800.000 eurov na posamezno podjetje, za katero kazensko in materialno odgovarja. Delodajalec se pri uveljavitvi pravice odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače v višini 100 odstotkov ali 80 odstotkov, in sicer pri oddaji vloge preko ZRSZ.
+
5
+
(5) Delodajalec upravičenost delnega povračila izplačanega nadomestila za plače iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije dokazuje z dokazilom iz tretjega odstavka 74. člena tega zakona in izjavo iz prejšnjega odstavka.
+
6
+
(6) Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 odstotkov, lahko uveljavlja povračilo izplačanega nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
+
7
+
(7) Ne glede na določbo prvega odstavka 78. člena tega zakona se ukrep iz tretjega odstavka tega člena izvaja v skladu s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči.
1
−
(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Vlogo v roku iz prejšnjega stavka lahko vloži najpozneje do 15. decembra 2020.
1
+
(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Vlogo je v roku iz prejšnjega stavka mogoče vložiti najpozneje do 15. januarja 2021.
2
·
(2) Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec:
2
·
(2) Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec:
3
·
- ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan vložitve vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
3
·
- ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan vložitve vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
4
·
- če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.
4
·
- če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.
5
·
(3) Vlogi iz prvega odstavka tega člena delodajalec priloži oceno upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
5
·
(3) Vlogi iz prvega odstavka tega člena delodajalec priloži oceno upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
6
·
(4) Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2020.
6
·
(4) Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2020.
7
−
(5) ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve vloge s sklepom.
7
+
(5) ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve vloge s sklepom. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
8
·
(6) Sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače mora vsebovati zlasti predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev sklepa ter nadzor nad njegovim izvajanjem.
8
·
(6) Sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače mora vsebovati zlasti predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev sklepa ter nadzor nad njegovim izvajanjem.
9
·
(7) Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
9
·
(7) Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
10
·
(8) Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
10
·
(8) Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
11
·
(9) Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. oktobra 2020, lahko vloži vlogo iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.
11
·
(9) Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. oktobra 2020, lahko vloži vlogo iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.
1
·
(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače v skladu s 73. členom tega zakona mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače.
1
·
(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače v skladu s 73. členom tega zakona mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače.
2
·
(2) V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
2
·
(2) V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
3
·
(3) Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti ZRSZ.
3
·
(3) Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti ZRSZ.
4
·
(4) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva vrniti v celoti.
4
·
(4) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva vrniti v celoti.
5
·
(5) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem zakonom, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:
5
·
(5) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem zakonom, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:
6
·
- prejemanja sredstev in
6
·
- prejemanja sredstev in
7
·
- po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
7
·
- po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
8
−
(6) Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po tem zakonu ali ZIUOOPE ali ZIUZEOP ali ZIUPDV (kršitev prepovedi odpuščanja).
8
+
(6) Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po tem zakonu ali ZIUOOPE ali ZIUZEOP ali ZIUPDV (kršitev prepovedi odpuščanja). Delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo doma za delavca v času teka odpovednega roka.
1
−
(1) Za izvajanje ukrepov omejevanja COVID-19 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije in ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije, zagotavlja financiranje enkratne vzpostavitve enomesečne obvezne strateške zaloge osebne varovalne opreme za zaposlene v javni mreži v domovih za starejše, posebnih socialno varstvenih zavodih za odrasle, varstveno delovnih centrih, socialno varstvenih zavodih za usposabljanje, izvajalcih za pomoč na domu in centrih za socialno delo, izvajalcih socialno varstvenih programov po Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 - ZPPreb-1, 15/17 - DZ, 29/17, 54/17, 21/18 - ZNOrg, 31/18 - ZOA-A in 28/19; v nadaljnjem besedilu: ZSV), izvajalcih osebne asistence po Zakonu o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17 in 31/18) ter izvajalcih programov v podporo družini po Družinskem zakoniku (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 - ZNOrg, 22/19 in 67/19 - ZMatR-C).
1
+
(1) Za izvajanje ukrepov omejevanja COVID-19 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije in ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije, zagotavlja sofinanciranje enkratne vzpostavitve enomesečne obvezne strateške zaloge osebne varovalne opreme za zaposlene v javni mreži v domovih za starejše, posebnih socialno varstvenih zavodih za odrasle, varstveno delovnih centrih, socialno varstvenih zavodih za usposabljanje, izvajalcih za pomoč na domu in centrih za socialno delo, izvajalcih socialno varstvenih programov po Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 - ZPPreb-1, 15/17 - DZ, 29/17, 54/17, 21/18 - ZNOrg, 31/18 - ZOA-A in 28/19; v nadaljnjem besedilu: ZSV), izvajalcih osebne asistence po Zakonu o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17 in 31/18) ter izvajalcih programov v podporo družini po Družinskem zakoniku (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 - ZNOrg, 22/19 in 67/19 - ZMatR-C).
2
−
(2) Podrobnejša merila za financiranje obvezne strateške zaloge osebne varovalne opreme določi minister, pristojen za socialne zadeve, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za zdravje.
2
+
(2) Podrobnejša merila za sofinanciranje obvezne strateške zaloge osebne varovalne opreme določi minister, pristojen za socialne zadeve, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za zdravje.
3
·
(3) Zahtevek za izplačilo sredstev za osebno varovalno opremo se z dokazili vloži pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, najpozneje do 31. decembra 2021. Sredstva se izplačajo izvajalcu najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil popolni zahtevek posredovan.
3
·
(3) Zahtevek za izplačilo sredstev za osebno varovalno opremo se z dokazili vloži pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, najpozneje do 31. decembra 2021. Sredstva se izplačajo izvajalcu najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil popolni zahtevek posredovan.
+
4
+
(4) Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
·
(1) Iz proračuna Republike Slovenije in ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije, se za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 zagotavljajo sredstva za sofinanciranje osebne varovalne opreme za zaposlene, ki izvajajo osnovno in socialno oskrbo pri izvajalcih socialno varstvene storitve institucionalno varstvo v javni mreži skladno s 50., 51., 52. in 54. členom ZSV, za izvajalce krizne namestitve iz tretjega odstavka 49. člena ZSV, za izvajalce socialno varstvenih programov iz 18.s člena ZSV, ki izvajajo nastanitveni program iz 3. člena Pravilnika o sofinanciranju socialnovarstvenih programov (Uradni list RS, št. 70/16 in 34/19) in dezinfekcijo prostorov, v primeru oskrbe uporabnikov, pri katerih je prisoten sum na okužbo s COVID-19 oziroma laboratorijsko potrjena okužba s COVID-19.
1
·
(1) Iz proračuna Republike Slovenije in ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije, se za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 zagotavljajo sredstva za sofinanciranje osebne varovalne opreme za zaposlene, ki izvajajo osnovno in socialno oskrbo pri izvajalcih socialno varstvene storitve institucionalno varstvo v javni mreži skladno s 50., 51., 52. in 54. členom ZSV, za izvajalce krizne namestitve iz tretjega odstavka 49. člena ZSV, za izvajalce socialno varstvenih programov iz 18.s člena ZSV, ki izvajajo nastanitveni program iz 3. člena Pravilnika o sofinanciranju socialnovarstvenih programov (Uradni list RS, št. 70/16 in 34/19) in dezinfekcijo prostorov, v primeru oskrbe uporabnikov, pri katerih je prisoten sum na okužbo s COVID-19 oziroma laboratorijsko potrjena okužba s COVID-19.
2
·
(2) Podrobnejša merila za sofinanciranje osebne varovalne opreme in sredstev za dezinfekcijo prostorov določi minister, pristojen za socialne zadeve, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za zdravje, v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.
2
·
(2) Podrobnejša merila za sofinanciranje osebne varovalne opreme in sredstev za dezinfekcijo prostorov določi minister, pristojen za socialne zadeve, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za zdravje, v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.
3
·
(3) Zahtevki za izplačilo sredstev za osebno varovalno opremo in sredstev za dezinfekcijo prostorov se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za socialne zadeve.
3
·
(3) Zahtevki za izplačilo sredstev za osebno varovalno opremo in sredstev za dezinfekcijo prostorov se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za socialne zadeve.
+
4
+
(4) Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
(1) Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 izvajalcem socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 50. in 51. člena ZSV krije izpad prihodkov v višini cene oskrbe I v standardni dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij za vse nezasedene kapacitete, ki so prazne zaradi zagotavljanja ukrepa omejevanja okužbe s COVID-19.
1
+
(1) Izvajalec socialnovarstvene storitve iz prvega odstavka 82. člena tega zakona lahko uporabnika, ki ima potrjeno okužbo s COVID-19 in ne potrebuje bolnišničnega zdravljenja, ter mu ne more zagotoviti namestitve v rdeči coni v svojih prostorih, po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za socialne zadeve, začasno namesti v zunanji namestitveni prostor. Izjemoma lahko v dogovoru z epidemiologom v zunanji namestitveni prostor namesti tudi uporabnike, pri katerih ne obstaja sum na COVID-19 oziroma nimajo potrjene okužbe s COVID-19. Izjema je dopustna le, če je število uporabnikov s sumom na COVID-19 in uporabnikov s potrjeno okužbo na COVID-19 tako veliko, da je pri izvajalcu mogoče organizirati zgolj sivo in rdečo cono.
2
−
(2) Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 izvajalcem socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 52. in 54. člena ZSV krije izpad prihodkov v višini cene za dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij, ki je najnižja med vsemi oblikovanimi cenami za kategorije oskrbe institucionalnega varstva odraslih s posebnimi potrebami, za vse nezasedene kapacitete, ki so prazne zaradi zagotavljanja ukrepa omejevanja okužbe s COVID-19.
2
+
(2) Izvajalcu iz prejšnjega odstavka se za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 iz proračuna Republike Slovenije povrnejo stroški, ki so nastali zaradi namestitve uporabnikov v zunanji namestitveni prostor. Izvajalcu se za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 iz proračuna Republike Slovenije povrne tudi razlika stroškov, ki so nastali med priznanimi stroški zdravstvene nege, ki jih izvajalcu zagotavlja ZZZS ter dejansko nastalimi stroški zdravstvene nege, ki so nastali zaradi premestitve v dodatni prostor.
3
−
(3) Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 vsem izvajalcem iz prvega odstavka 82. člena tega zakona krije izpad prihodkov za najem dodatnega prostora in s tem povezanih materialnih stroškov zaradi zagotavljanja ukrepa omejevanja okužbe s COVID-19, kadar izvajalci za potrebe vzpostavitve rdeče cone potrebujejo najem dodatnih prostorov v primeru, da ni možno zagotoviti dodatnih kapacitet znotraj obstoječih prostorov izvajalca, po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za socialne zadeve.
3
+
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko tudi minister, pristojen za socialne zadeve, začasno zagotovi dodatne prostore za izvajanje institucionalnega varstva zaradi potrebe vzpostavitve rdeče cone, za obdobje do 31. decembra 2021. Sredstva se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
4
−
(4) Zahtevki za izplačilo sredstev za kritje izpada prihodkov iz naslova nezasedenih kapacitet iz prvega in drugega odstavka tega člena ter iz naslova najema dodatnih prostorov iz prejšnjega odstavka se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za socialne zadeve.
4
+
(4) Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 izvajalcem socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 50. in 51. člena ZSV krije izpad prihodkov v višini cene oskrbe I v standardni dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij za vse nezasedene kapacitete, ki so prazne zaradi zagotavljanja ukrepa omejevanja okužbe s COVID-19.
5
−
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko tudi minister, pristojen za socialne zadeve, začasno zagotovi dodatne prostore za izvajanje institucionalnega varstva zaradi potrebe vzpostavitve rdeče cone, za obdobje do 31. decembra 2021. Sredstva se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
5
+
(5) Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 izvajalcem socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 52. in 54. člena ZSV krije izpad prihodkov v višini cene za dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij, ki je najnižja med vsemi oblikovanimi cenami za kategorije oskrbe institucionalnega varstva odraslih s posebnimi potrebami, za vse nezasedene kapacitete, ki so prazne zaradi zagotavljanja ukrepa omejevanja okužbe s COVID-19.
+
6
+
(6) Zahtevki za izplačilo sredstev iz drugega, četrtega in petega odstavka tega člena se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za socialne zadeve.
+
7
+
(7) Vlada lahko ukrepe iz tega člena podaljša s sklepom največ za šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
Za izvajanje ukrepov za omejevanje in preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije, zagotavlja financiranje zaščitne opreme in dezinfekcije prostorov za izvajalce storitev na področju vzgoje in izobraževanja ter znanosti.
1
+
(1) Za izvajanje ukrepov za omejevanje in preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije, zagotavlja financiranje zaščitne opreme in dezinfekcije prostorov za izvajalce storitev na področju vzgoje in izobraževanja ter znanosti.
+
2
+
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se izvajalcem zagotavljajo na podlagi metodologije, ki jo sprejme minister, pristojen za področje vzgoje, izobraževanja in znanosti.
1
−
(1) Vzgojno-izobraževalno delo (pouk in druge oblike organiziranega dela) z učenci, dijaki in študenti v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, glasbenih šolah, srednjih in višjih strokovnih šolah lahko, če je to potrebno za omilitev in odpravo posledic COVID-19, poteka v obliki izobraževanja na daljavo. O tem s sklepom odloči minister, pristojen za izobraževanje.
1
+
(1) Vzgojno-izobraževalno delo (pouk in druge oblike organiziranega dela) z učenci, dijaki, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih v osnovnih šolah, glasbenih šolah, srednjih šolah, višjih strokovnih šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih lahko, če je to nujno potrebno za omilitev in odpravo posledic COVID-19, poteka v obliki izobraževanja na daljavo v primeru:
2
−
(2) Z izvajanjem izobraževanja na daljavo iz prejšnjega odstavka se dosegajo realizacija ur in cilji, določeni z vzgojno-izobraževalnimi ali študijskimi programi.
2
+
1. začasne omejitve ali prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja,
+
3
+
2. epidemiološkim ukrepom prilagojene organizacije izobraževalnega dela (izmenski pouk …),
+
4
+
3. epidemioloških razmer v določenem vzgojno-izobraževalnem zavodu, v katerem kljub izvajanju vseh predpisanih ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19 ni mogoče zagotoviti varnega izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela v prostorih zavoda,
+
5
+
4. ugotovitve pristojnega inšpektorata, da zavod ne izpolnjuje predpisanih ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19, ali
+
6
+
5. napotitve posameznih učencev, dijakov ali oddelkov v karanteno.
+
7
+
(2) Odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo iz 1. točke prejšnjega odstavka sprejme minister, pristojen za izobraževanje, s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
+
8
+
(3) Odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo iz 2. in 5. točke prvega odstavka tega člena sprejme predstojnik vzgojno-izobraževalnega zavoda (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj) za največ deset delovnih dni in odločitev objavi na spletni strani vzgojno-izobraževalnega zavoda ter o tem obvesti ministrstvo, pristojno za izobraževanje.
+
9
+
(4) Odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo iz 3. točke prvega odstavka tega člena sprejme ravnatelj po predhodnem mnenju NIJZ o epidemioloških razmerah v tem zavodu, in odločitev objavi na spletni strani vzgojno-izobraževalnega zavoda ter o tem obvesti ministrstvo, pristojno za izobraževanje. Ravnatelj vsaj vsakih deset dni pri NIJZ preveri, če so še podane okoliščine, ki zahtevajo izvajanje izobraževanja na daljavo in o ugotovitvah obvesti ministrstvo, pristojno za izobraževanje.
+
10
+
(5) Odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo iz 4. točke prvega odstavka tega člena sprejme z odločbo, izdano v postopku inšpekcijskega nadzora, inšpektor, pristojen za šolstvo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve.
+
11
+
(6) Izobraževanje na daljavo se izvaja skladno s smernicami, ki jih pripravi Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Z izvajanjem izobraževanja na daljavo v skladu s tem členom se dosegajo realizacija ur in cilji, določeni s predmetnikom in učnimi načrti ali študijskimi programi.
1
−
(1) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo izvedbo prijavno-sprejemnih postopkov za vpis, se v prijavno-sprejemnih postopkih za vpis za študijsko leto 2021/2022 na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji prijave za vpis in vsa k prijavi zahtevana dokazila vlagajo po elektronski poti preko informacijskega sistema eVŠ, če je identiteto vložnika mogoče ugotoviti. Pristojni organ visokošolskega zavoda je dolžan pridobiti in preveriti dokazila, potrebna za prijavo za vpis in priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja, kot je določeno s predpisi, ki urejajo dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev in dokumentacijo, ki mora biti priložena vlogi za priznavanje izobraževanja.
1
+
(1) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo izvedbo prijavno-sprejemnih postopkov za vpis, se v prijavno-sprejemnih postopkih za vpis za študijsko leto 2021/2022 in 2022/2023 na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji prijave za vpis in vsa k prijavi zahtevana dokazila vlagajo po elektronski poti preko informacijskega sistema eVŠ, če je identiteto vložnika mogoče ugotoviti. Pristojni organ visokošolskega zavoda je dolžan pridobiti in preveriti dokazila, potrebna za prijavo za vpis in priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja, kot je določeno s predpisi, ki urejajo dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev in dokumentacijo, ki mora biti priložena vlogi za priznavanje izobraževanja.
2
·
(2) V postopkih uveljavljanja pravic ali obveznosti kandidatov iz prejšnjega odstavka komunikacija poteka pisno ali prek informacijskega sistema eVŠ. Šteje se, da je dokument kandidatu vročen drugi delovni dan po dnevu objave dokumenta v informacijskem sistemu eVŠ oziroma peti delovni dan v primeru odpreme po pošti. VII. ZAČASNI UKREP PRI IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ
2
·
(2) V postopkih uveljavljanja pravic ali obveznosti kandidatov iz prejšnjega odstavka komunikacija poteka pisno ali prek informacijskega sistema eVŠ. Šteje se, da je dokument kandidatu vročen drugi delovni dan po dnevu objave dokumenta v informacijskem sistemu eVŠ oziroma peti delovni dan v primeru odpreme po pošti. VII. ZAČASNI UKREP PRI IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ
1
·
(1) Kmet, ki je na dan, ko mu je potrjena okužba z virusom SARS-CoV-2, v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi opravljanja te dejavnosti na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi, je upravičen do finančne pomoči za čas trajanja nezmožnosti za delo.
1
·
(1) Kmet, ki je na dan, ko mu je potrjena okužba z virusom SARS-CoV-2, v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi opravljanja te dejavnosti na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi, je upravičen do finančne pomoči za čas trajanja nezmožnosti za delo.
2
·
(2) Višina finančne pomoči iz prejšnjega odstavka je na mesec enaka dejanskemu strošku v zvezi z nadomestitvijo dela na kmetiji, vendar ne več kot 80 odstotkov minimalne plače za delo s polnim delovnim časom v skladu z zakonom, ki ureja minimalno plačo.
2
·
(2) Višina finančne pomoči iz prejšnjega odstavka je na mesec enaka dejanskemu strošku v zvezi z nadomestitvijo dela na kmetiji, vendar ne več kot 80 odstotkov minimalne plače za delo s polnim delovnim časom v skladu z zakonom, ki ureja minimalno plačo.
3
·
(3) Vloga za dodelitev finančne pomoči iz tega člena, vključno z dokazili, se v enem mesecu od konca upravičene odsotnosti zaradi COVID-19 vloži na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki po uradni dolžnosti pridobi, uporabi in obdeluje potrebne podatke, vključno z osebnimi podatki, iz zbirk podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Predloga obrazca za uveljavljanje ukrepa iz tega člena je dostopna na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
3
·
(3) Vloga za dodelitev finančne pomoči iz tega člena, vključno z dokazili, se v enem mesecu od konca upravičene odsotnosti zaradi COVID-19 vloži na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki po uradni dolžnosti pridobi, uporabi in obdeluje potrebne podatke, vključno z osebnimi podatki, iz zbirk podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Predloga obrazca za uveljavljanje ukrepa iz tega člena je dostopna na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
4
·
(4) Do finančne pomoči iz tega člena ni upravičena oseba:
4
·
(4) Do finančne pomoči iz tega člena ni upravičena oseba:
5
·
- ki do dneva uveljavitve tega zakona ni vpisana v register kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ali v evidenco ribičev - fizičnih oseb in opravlja dejavnost gospodarskega ribolova;
5
·
- ki do dneva uveljavitve tega zakona ni vpisana v register kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ali v evidenco ribičev - fizičnih oseb in opravlja dejavnost gospodarskega ribolova;
6
·
- ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vložitve vloge neplačane zapadle davčne obveznosti.
6
·
- ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vložitve vloge neplačane zapadle davčne obveznosti.
7
−
(5) Finančna pomoč iz tega člena se odobri v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2019/316 z dne 21. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1408/2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 51I z dne 22. 2. 2019, str. 1).
7
+
(5) Finančna pomoč iz tega člena se odobri v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1).
8
−
(6) Vloge iz tega člena se lahko vlagajo do 31. decembra 2021.
8
+
(6) Upravičeno obdobje pomoči po tem členu je od 24. oktobra 2020 do 30. junija 2021, ko morajo biti izdane odločbe o odobritvi sredstev.
+
9
+
(7) Vlada predpiše podrobnejše pogoje za dodelitev finančne pomoči iz tega člena.
1
−
(1) Za ohranjanje delovnih mest in izvajanje občasnih prevozov na podlagi 55. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 6/16 - uradno prečiščeno besedilo in 67/19; v nadaljnjem besedilu: ZPCP-2) so pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, registrirani v Republiki Sloveniji, ki so imetniki licence Skupnosti za prevoz potnikov (v nadaljnjem besedilu: imetniki licence Skupnosti), ki izvajajo prevoz potnikov (standardna klasifikacija dejavnosti Statističnega urada Republike Slovenije 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet in 49.310 Mestni in primestni kopenski potniški promet), upravičeni do nadomestila stroškov, ki so jih imeli, ker od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 niso izvajali prevozov.
1
+
(1) Za ohranjanje delovnih mest in izvajanje občasnih prevozov na podlagi 55. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 6/16 - uradno prečiščeno besedilo in 67/19; v nadaljnjem besedilu: ZPCP-2) so pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, registrirani v Republiki Sloveniji, ki so imetniki licence Skupnosti za prevoz potnikov (v nadaljnjem besedilu: imetniki licence Skupnosti), ki izvajajo prevoz potnikov (standardna klasifikacija dejavnosti Statističnega urada Republike Slovenije 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet in 49.310 Mestni in primestni kopenski potniški promet), upravičeni do nadomestila stroškov, ki so jih imeli, ker od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 niso izvajali prevozov, od 1. oktobra do 31. decembra 2020 pa za vozila, s katerimi niso opravljali prevozov.
2
−
(2) Nadomestilo stroškov imetnika licence Skupnosti zaradi razglasitve epidemije in njenih posledic se izračuna na podlagi števila avtobusov z licenco Skupnosti za izvajanje prevozov potnikov, ki jih je imel imetnik licence Skupnosti v lasti ali uporabi na dan 16. marca 2020. Nadomestilo stroškov, do katerega je upravičen, znaša 33,30 eurov na avtobus na dan, pri čemer se v marcu 2020 upošteva osem dni, v aprilu 2020 18 dni in v maju 2020 deset dni.
2
+
(2) Nadomestilo stroškov imetnika licence Skupnosti zaradi razglasitve epidemije in njenih posledic se izračuna na podlagi števila avtobusov z licenco Skupnosti za izvajanje prevozov potnikov, ki jih je imel imetnik licence Skupnosti v lasti ali uporabi na dan 16. marca 2020. Nadomestilo stroškov, do katerega je upravičen, znaša 33,30 eurov na avtobus na dan, pri čemer se v marcu 2020 upošteva osem dni, v aprilu 2020 18 dni in v maju 2020 deset dni, v oktobru 2020 15 dni, v novembru 2020 15 dni in v decembru 2020 15 dni.
3
·
(3) Za potrebe izplačil nadomestil stroškov in izvajanja nadzora nad izplačili, mora imetnik licence Skupnosti, ki uveljavlja pravico do nadomestila stroškov, predložiti ministrstvu, pristojnemu za promet, naslednje podatke:
3
·
(3) Za potrebe izplačil nadomestil stroškov in izvajanja nadzora nad izplačili, mora imetnik licence Skupnosti, ki uveljavlja pravico do nadomestila stroškov, predložiti ministrstvu, pristojnemu za promet, naslednje podatke:
4
·
- dolgo ime imetnika licence Skupnosti,
4
·
- dolgo ime imetnika licence Skupnosti,
5
·
- kratko ime imetnika licence Skupnosti,
5
·
- kratko ime imetnika licence Skupnosti,
6
·
- naslov,
6
·
- naslov,
7
·
- naselje,
7
·
- naselje,
8
·
- pošta,
8
·
- pošta,
9
·
- matična številka,
9
·
- matična številka,
10
·
- davčna številka,
10
·
- davčna številka,
11
·
- številka transakcijskega računa,
11
·
- številka transakcijskega računa,
12
·
- registrske številke avtobusov, za katere uveljavlja imetnik licence Skupnosti nadomestilo stroškov.
12
·
- registrske številke avtobusov, za katere uveljavlja imetnik licence Skupnosti nadomestilo stroškov.
13
·
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena imetnik licence Skupnosti ni upravičen do nadomestila stroškov za avtobuse, s katerimi izvaja gospodarsko javno službo javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, in avtobuse, starejše od 20 let.
13
·
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena imetnik licence Skupnosti ni upravičen do nadomestila stroškov za avtobuse, s katerimi izvaja gospodarsko javno službo javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, in avtobuse, starejše od 20 let.
14
−
(5) Za potrebe izplačil nadomestil stroškov in izvajanja nadzora nad izplačili ministrstvo, pristojno za promet, brezplačno pridobiva podatke o dejavnosti imetnika licence Skupnosti in njegovih delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od ZZZS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, FURS in Uprave Republike Slovenije za javna plačila, in sicer:
14
+
(5) Za potrebe izvajanja nadzora nad izplačili ministrstvo, pristojno za promet, brezplačno pridobiva podatke o dejavnosti imetnika licence Skupnosti in njegovih delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od ZZZS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, FURS in Uprave Republike Slovenije za javna plačila, in sicer:
15
·
- osebno ime zaposlenega,
15
·
- osebno ime zaposlenega,
16
·
- EMŠO,
16
·
- EMŠO,
17
·
- zavarovalno podlago,
17
·
- zavarovalno podlago,
18
·
- podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih ter
18
·
- podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih ter
19
·
- podatke o transakcijah imetnika licence Skupnosti.
19
·
- podatke o transakcijah imetnika licence Skupnosti.
1
−
(1) Za ohranjanje delovnih mest in izvajanje prevozov potnikov na podlagi šestega odstavka 53. člena ZPCP-2 so imetniki licence Skupnosti, ki izvajajo prevoz potnikov (standardna klasifikacija dejavnosti Statističnega urada Republike Slovenije 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet in 49.310 Mestni in primestni kopenski potniški promet), upravičeni do nadomestila stroškov, ki so jih imeli v času veljavnosti Odloka o začasni prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov v Republiki Slovenji (Uradni list RS, št. 24/20, 54/20 in 65/20), ker od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 niso izvajali prevoza potnikov.
1
+
(1) Za ohranjanje delovnih mest in izvajanje prevozov potnikov na podlagi šestega odstavka 53. člena ZPCP-2 so imetniki licence Skupnosti, ki izvajajo prevoz potnikov (standardna klasifikacija dejavnosti Statističnega urada Republike Slovenije 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet in 49.310 Mestni in primestni kopenski potniški promet), upravičeni do nadomestila stroškov, ki so jih imeli v času veljavnosti Odloka o začasni prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov v Republiki Slovenji (Uradni list RS, št. 24/20, 54/20 in 65/20), ker od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 niso izvajali prevoza potnikov in od 1. oktobra do 31. decembra, ker zaradi nedelovanja šolskih in visokošolskih ustanov ter omejitev izvajanja prevozov zaradi COVID-19 beležijo izpad prihodkov, ki ogroža delovanje gospodarske javne službe prevoza potnikov v mestnem prometu.
2
−
(2) Nadomestilo stroškov imetnika licence Skupnosti zaradi razglasitve epidemije in njenih posledic se izračuna na podlagi števila avtobusov z licenco Skupnosti za izvajanje prevozov potnikov v mestnem prometu, ki jih je imel imetnik licence Skupnosti v lasti ali uporabi na dan 16. marca 2020. Nadomestilo stroškov, do katerega je upravičen, znaša 79,30 eurov na avtobus na dan, pri čemer se v marcu 2020 upošteva 15 dni, v aprilu 2020 25 dni in v maju 2020 10 dni. Nadomestilo stroškov upošteva zmanjšano amortizacijo avtobusa na 20 letno obdobje, stroške, ki jih ima imetnik licence Skupnosti z vzdrževanjem avtobusov v času veljavnosti omejitev, stroške voznikov, ki niso upoštevani v Zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (Uradni list RS, št. 36/20, 49/20 - ZIUZEOP, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE).
2
+
(2) Nadomestilo stroškov imetnika licence Skupnosti zaradi razglasitve epidemije in njenih posledic se izračuna na podlagi števila avtobusov z licenco Skupnosti za izvajanje prevozov potnikov v mestnem prometu, ki jih je imel imetnik licence Skupnosti v lasti ali uporabi na dan 16. marca 2020. Nadomestilo stroškov, do katerega je upravičen, znaša 79,30 eurov na avtobus na dan, pri čemer se v marcu 2020 upošteva 15 dni, v aprilu 2020 25 dni in v maju 2020 10 dni, v oktobru 2020 20 dni, v novembru 2020 25 dni in v decembru 2020 20 dni. Nadomestilo stroškov upošteva zmanjšano amortizacijo avtobusa na 20 letno obdobje, stroške, ki jih ima imetnik licence Skupnosti z vzdrževanjem avtobusov v času veljavnosti omejitev, stroške voznikov, ki niso upoštevani v Zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (Uradni list RS, št. 36/20, 49/20 - ZIUZEOP, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE).
3
·
(3) Za potrebe izplačil nadomestil stroškov in izvajanja nadzora nad izplačili imetnik licence Skupnosti, ki uveljavlja pravico do nadomestila stroškov, predloži ministrstvu, pristojnemu za promet, naslednje podatke:
3
·
(3) Za potrebe izplačil nadomestil stroškov in izvajanja nadzora nad izplačili imetnik licence Skupnosti, ki uveljavlja pravico do nadomestila stroškov, predloži ministrstvu, pristojnemu za promet, naslednje podatke:
4
·
- dolgo ime imetnika licence Skupnosti,
4
·
- dolgo ime imetnika licence Skupnosti,
5
·
- kratko ime imetnika licence Skupnosti,
5
·
- kratko ime imetnika licence Skupnosti,
6
·
- naslov,
6
·
- naslov,
7
·
- naselje,
7
·
- naselje,
8
·
- pošta,
8
·
- pošta,
9
·
- matična številka,
9
·
- matična številka,
10
·
- davčna številka,
10
·
- davčna številka,
11
·
- številka transakcijskega računa,
11
·
- številka transakcijskega računa,
12
·
- registrske številke avtobusov, za katere uveljavlja imetnik licence Skupnosti nadomestila stroškov, in
12
·
- registrske številke avtobusov, za katere uveljavlja imetnik licence Skupnosti nadomestila stroškov, in
13
·
- prihodke iz prodaje vozovnic po mesecih za leti 2019 in 2020, za katere imetnik licence Skupnosti uveljavlja nadomestilo stroškov.
13
·
- prihodke iz prodaje vozovnic po mesecih za leti 2019 in 2020, za katere imetnik licence Skupnosti uveljavlja nadomestilo stroškov.
14
·
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena imetnik licence Skupnosti ni upravičen do nadomestila stroškov za avtobuse, starejše od 20 let.
14
·
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena imetnik licence Skupnosti ni upravičen do nadomestila stroškov za avtobuse, starejše od 20 let.
15
·
(5) Za potrebe izplačil nadomestil stroškov in izvajanja nadzora ministrstvo, pristojno za promet, brezplačno pridobiva podatke o dejavnosti imetnika licence Skupnosti in njegovih delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od ZZZS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, FURS in Uprave Republike Slovenije za javna plačila, in sicer:
15
·
(5) Za potrebe izplačil nadomestil stroškov in izvajanja nadzora ministrstvo, pristojno za promet, brezplačno pridobiva podatke o dejavnosti imetnika licence Skupnosti in njegovih delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od ZZZS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, FURS in Uprave Republike Slovenije za javna plačila, in sicer:
16
·
- osebno ime zaposlenega,
16
·
- osebno ime zaposlenega,
17
·
- EMŠO,
17
·
- EMŠO,
18
·
- zavarovalno podlago,
18
·
- zavarovalno podlago,
19
·
- podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih in
19
·
- podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih in
20
·
- podatke o transakcijah imetnika licence Skupnosti.
20
·
- podatke o transakcijah imetnika licence Skupnosti.
1
−
Nadomestila za izvajalce občasnega prevoza iz 119. člena tega zakona se dodeljujejo v skladu s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID- 19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 164 z dne 13. 5. 2020, str. 3 in sprememba UL C št. 218 z dne 2. 7. 2020, str. 3). Nadomestila za izvajalce mestnega prevoza iz prejšnjega člena se zagotavljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 1).
1
+
Nadomestilo za izvajalce občasnega prevoza in izvajalce posebnega linijskega prevoza iz 119. člena tega zakona se odobri v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1). Nadomestila za izvajalce mestnega prevoza iz prejšnjega člena se zagotavljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 1).
1
·
(1) Izvajalcem javnega linijskega prevoza potnikov v medkrajevnem in mestnem prometu, posebnega linijskega prevoza potnikov ter železniškega prevoza potnikov v notranjem prometu se priznajo stroški, ki nastanejo zaradi izvajanja priporočil NIJZ, z namenom preprečevanja širitve COVID-19 za:
1
·
(1) Izvajalcem javnega linijskega prevoza potnikov v medkrajevnem in mestnem prometu, posebnega linijskega prevoza potnikov ter železniškega prevoza potnikov v notranjem prometu se priznajo stroški, ki nastanejo zaradi izvajanja priporočil NIJZ, z namenom preprečevanja širitve COVID-19 za:
2
·
- zaščitno opremo za voznike in spremljevalno osebje na vozilih,
2
·
- zaščitno opremo za voznike in spremljevalno osebje na vozilih,
3
·
- razkužilna sredstva za opremljanje vozil,
3
·
- razkužilna sredstva za opremljanje vozil,
4
·
- čistilna sredstva za čiščenje vozil.
4
·
- čistilna sredstva za čiščenje vozil.
5
·
(2) Minister, pristojen za promet, predpiše število zaščitne opreme za voznike in spremljevalno osebje na dan, količine razkužilnih sredstev za opremljanje vozil, ki se prizna na vozilo na dan in količino razkužilnih sredstev na vozilo na dan.
5
·
(2) Minister, pristojen za promet, predpiše število zaščitne opreme za voznike in spremljevalno osebje na dan, količine razkužilnih sredstev za opremljanje vozil, ki se prizna na vozilo na dan in količino razkužilnih sredstev na vozilo na dan.
6
−
(3) Določbe tega člena se uporabljajo do 31. decembra 2020 z možnostjo podaljšanja za največ tri mesece.
6
+
(3) Določbe tega člena se uporabljajo do 30. junija 2021 z možnostjo podaljšanja za največ šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
·
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki:
1
·
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki:
2
·
- ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora (prvi odstavek 75. člena),
2
·
- ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora (prvi odstavek 75. člena),
3
·
- izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi odstavek 76. člena),
3
·
- izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi odstavek 76. člena),
4
−
- v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo ali ne obvesti ZRSZ, če delavca pozove, da se vrne na delo (drugi in tretji odstavek 76. člena).
4
+
- v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo ali ne obvesti ZRSZ, če delavca pozove, da se vrne na delo (drugi in tretji odstavek 76. člena),
+
5
+
- odpusti delavca v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače (šesti odstavek 76. člena).
5
·
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
6
·
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
6
·
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
7
·
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
7
·
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
8
·
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
1
−
Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje imetnik licence Skupnosti, ki uveljavlja nadomestilo stroškov za avtobuse v skladu s prvim odstavkom 119. člena in prvim odstavkom 120. člena tega zakona za avtobuse, za katera je pridobil nadomestila iz drugih virov ali je z njimi izvajal prevoze v mesecu, za katerega uveljavlja nadomestila. ŠESTI DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
+
Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje imetnik licence Skupnosti, ki uveljavlja nadomestilo stroškov za avtobuse v skladu s prvim odstavkom 119. člena in prvim odstavkom 120. člena tega zakona za avtobuse, za katera je pridobil nadomestila iz drugih virov ali je z njimi izvajal prevoze v mesecu, za katerega uveljavlja nadomestila.
1
−
(1) Zakon o enotni ceni knjige (Uradni list RS, št. 11/14) se od uveljavitve tega zakona do 30. aprila 2022 ne uporablja.
−
2
−
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
−
3
−
- 35. člen Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (Uradni list RS, št. 98/20),
−
4
−
- 8. člen, besedilo », ukrep iz 8. člena tega zakona pa od 1. junija 2020 do 31. decembra 2020« iz 9. člena in druga alineja prvega odstavka 57. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20),
−
5
−
- Odredba o začasnem ukrepu prepustitve nastanitvenih objektov zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (Uradni list RS, št. 95/20),
−
6
−
- poglavje VII.a in 19.a člen Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine (Uradni list RS, št. 64/04, 1/16, 56/19 in 131/20).
−
7
−
130. člena (podzakonski akt) Minister, pristojen za promet, izda predpis iz drugega odstavka 123. člena tega zakona v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
(1) V Zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/20) se v 5. členu v prvem odstavku v točki a) datum »31. decembra 2020« nadomesti z datumom »30. junija 2021«.
−
2
−
(2) V 7. členu se v tretjem odstavku besedilo v oklepaju spremeni tako, da se glasi: »UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 164 z dne 13. 5. 2020, str. 3, sprememba UL C 218, 2. 7. 2020, str. 3 in sprememba UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Začasni okvir«.
−
1
−
Vlada lahko ukrep iz 35. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20) s sklepom podaljša največ za obdobje dvanajstih mesecev.
−
1
−
Določbe 110., 111. in 113. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2021.
−
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 411-01/20-77/73 Ljubljana, dne 15. oktobra 2020 EPA 1378-VIII Državni zbor Republike Slovenije Igor Zorčič predsednik
−
+
1
+
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
+
1
+
Sprememba iz 18. člena tega zakona se uporablja od 19. oktobra 2020.
+
1
+
Delodajalci, ki so bili registrirani v obdobju od 12. februarja 2020 do 1. septembra 2020 in so delavce na začasno čakanje na delo napotili že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. oktobra 2020 dalje, lahko vložijo vlogo iz prvega odstavka 74. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20) v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjujejo vse pogoje za uveljavitev pravice.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo:
+
1
+
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
+
1
+
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne peti dan po uveljavitvi.«.
+
1
+
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Odločba o ugotovitvi, da je 104. člen Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 v neskladju z Ustavo (Uradni list RS, št. 167/21 ), določa:
+
1
+
2. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje iz prejšnje točke izreka odpraviti v roku dveh mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
+
2
+
3. Do odprave ugotovljenega neskladja iz 1. točke izreka se uporablja prvi odstavek 104. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19.«. Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 - ZDUPŠOP (Uradni list RS, št. 206/21 ) vsebuje naslednjo končno določbo:
+
1
+
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
+
1
+
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.