← Back to list
Zakon o zunanjih zadevah
ZZZ-1
75articles changed
+13added
+17removed
+45modified
added 7109removed 2793words
228paragraphs
Version history
1
−
Ta zakon ureja opravljanje zunanjih zadev, delovanje ministrstva za zunanje zadeve, pravice in obveznosti diplomatov, postopek ustanavljanja predstavništev Republike Slovenije v tujini in tujih predstavništev v Republiki Sloveniji, ter postopek sklepanja in izvajanja mednarodnih pogodb. Vprašanja, ki jih ne ureja ta zakon, se urejajo z drugimi predpisi in s pravili običajnega mednarodnega prava in pogodbenega mednarodnega prava, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
1
+
Ta zakon ureja opravljanje zunanjih zadev, delovanje ministrstva za zunanje zadeve, pravice in obveznosti diplomatov, postopek ustanavljanja predstavništev Republike Slovenije v tujini in tujih predstavništev v Republiki Sloveniji. Vprašanja, ki jih ne ureja ta zakon, se urejajo z drugimi predpisi in s pravili običajnega mednarodnega prava in pogodbenega mednarodnega prava, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
1
−
Ministrstvo za zunanje zadeve v okviru pristojnosti vlade izvaja opravljanje zunanjih zadev v skladu s splošnimi usmeritvami, ki jih določa Državni zbor. Ministrstvo za zunanje zadeve opravlja zadeve, ki se nanašajo na globalne odnose Republike Slovenije z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami, pripravlja vladi, državnemu zboru in predsedniku republike ter drugim državnim organom strokovne podlage za sprejemanje stališč, ocen in ukrepov na področju zunanje politike, kadar gre za zadeve, pomembne za izvajanje zunanje politike Republike Slovenije, v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi in službami skrbi za slovensko manjšino v sosednjih državah in Slovence po svetu ter opravlja druge naloge, določene s tem zakonom in drugimi predpisi. Ministrstvo za zunanje zadeve usklajuje način uveljavljanja in zaščite gospodarskih interesov Republike Slovenije v tujini z drugimi, za načrtovanje in izvajanje gospodarskega sodelovanja pristojnimi organi in institucijami. Ministrstvo za zunanje zadeve usklajuje mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, spodbuja medkulturni dialog in izvaja kulturno sodelovanje v zunanjih odnosih. Druga ministrstva in vladne službe opravljajo zunanje zadeve v okviru svojih pooblastil. O zadevah, ki zadevajo izvajanje zunanje politike, se predhodno usklajujejo z ministrstvom za zunanje zadeve in ga po opravljeni nalogi obveščajo. Do uskladitve druga ministrstva in vladne službe delujejo v skladu s stališči oziroma napotili ministrstva za zunanje zadeve. Organi državne uprave izvajajo mednarodne obiske praviloma na podlagi okvirnega polletnega programa obiskov. Ministrstvo za zunanje zadeve vsebinsko in protokolarno usklajuje program mednarodnih obiskov in sodeluje v njegovem uresničevanju.
1
+
Ministrstvo za zunanje zadeve v okviru pristojnosti vlade izvaja opravljanje zunanjih zadev v skladu s splošnimi usmeritvami, ki jih določa Državni zbor. Ministrstvo za zunanje zadeve opravlja zadeve, ki se nanašajo na globalne odnose Republike Slovenije z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami, pripravlja vladi, državnemu zboru in predsedniku republike ter drugim državnim organom strokovne podlage za sprejemanje stališč, ocen in ukrepov na področju zunanje politike, kadar gre za zadeve, pomembne za izvajanje zunanje politike Republike Slovenije, v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi in službami skrbi za slovensko manjšino v sosednjih državah in Slovence po svetu ter opravlja druge naloge, določene s tem zakonom in drugimi predpisi. Ministrstvo za zunanje zadeve usklajuje način uveljavljanja in zaščite gospodarskih interesov Republike Slovenije v tujini z drugimi, za načrtovanje in izvajanje gospodarskega sodelovanja pristojnimi organi in institucijami. Ministrstvo za zunanje zadeve usklajuje mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, spodbuja medkulturni dialog in izvaja kulturno ter znanstveno sodelovanje v zunanjih odnosih. Druga ministrstva in vladne službe opravljajo zunanje zadeve v okviru svojih pooblastil. O zadevah, ki zadevajo izvajanje zunanje politike, se predhodno usklajujejo z ministrstvom za zunanje zadeve in ga po opravljeni nalogi obveščajo. Do uskladitve druga ministrstva in vladne službe delujejo v skladu s stališči oziroma napotili ministrstva za zunanje zadeve. Organi državne uprave izvajajo mednarodne obiske praviloma na podlagi okvirnega polletnega programa obiskov. Ministrstvo za zunanje zadeve vsebinsko in protokolarno usklajuje program mednarodnih obiskov in sodeluje v njegovem uresničevanju.
1
−
Generalni sekretar je diplomat v nazivu veleposlanik, imenovan na ta položaj, da neposredno pomaga ministru pri usklajevanju organizacije dela, izvrševanju javnih nalog in usklajevanju dela notranjih organizacijskih enot in predstavništev v tujini. Generalni sekretar zagotavlja kontinuirano delo v ministrstvu. Generalnega sekretarja imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra za zunanje zadeve.
1
+
Generalni sekretar oziroma generalna sekretarka (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar) je diplomat, ki je dosegel naziv veleposlanik in zaseda najvišji diplomatski položaj v ministrstvu za zunanje zadeve. Generalni sekretar skrbi za nemoteno delo in učinkovito, racionalno ter zakonito delovanje ministrstva za zunanje zadeve. Neposredno sodeluje z ministrom pri usklajevanju organizacije dela, izvrševanju javnih nalog in usklajevanju dela notranjih organizacijskih enot in predstavništev v tujini.
+
1
+
(1) Politični direktor oziroma politična direktorica (v nadaljnjem besedilu: politični direktor) je diplomat, ki v ministrstvu za zunanje zadeve usklajuje in povezuje dela, povezana s področjem skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije ter evropske varnostne in obrambne politike in izvaja druge naloge, za katere ga pooblasti minister za zunanje zadeve.
+
2
+
(2) Za političnega direktorja je lahko imenovan diplomat, ki je dosegel naziv pooblaščeni minister ali veleposlanik.
+
3
+
(3) Politični direktor lahko daje obvezujoča navodila in usmeritve za delo vodjem diplomatskih predstavništev ali konzulatov.
+
1
+
(1) Generalni direktor oziroma generalna direktorica (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) je diplomat, ki je dosegel naziv pooblaščeni minister ali veleposlanik in vodi strokovno delo na vsebinsko zaokroženem delovnem področju v ministrstvu za zunanje zadeve.
+
2
+
(2) Generalni direktor za svoje delo odgovarja ministru za zunanje zadeve. Generalni direktor lahko daje obvezujoča navodila in usmeritve za delo vodjem diplomatskih predstavništev ali konzulatov.
1
−
Ministrstvo za zunanje zadeve skrbi za urejeno, učinkovito, uravnoteženo in gospodarno delovanje predstavništev v tujini ter zagotavlja ugledu države primerne in v posameznih državah primerljive personalne, materialne in prostorske pogoje za delovanje predstavništev. Zaradi zagotavljanja cilja iz prejšnjega odstavka lahko imenuje minister osebo za zagotavljanje notranjega nadzora, ki je diplomat v nazivu veleposlanik ali pooblaščeni minister. Minister lahko v pomoč osebi za zagotavljanje notranjega nadzora imenuje tudi posamezne strokovne osebe iz ministrstva ali drugega državnega organa. Podrobneje način dela osebe za zagotavljanje notranjega nadzora določi minister.
1
+
(1) Ministrstvo za zunanje zadeve skrbi za urejeno, učinkovito in gospodarno delovanje predstavništev v tujini ter zagotavlja ugledu države primerne in v posameznih državah primerljive personalne, materialne in prostorske pogoje za delovanje predstavništev, vključno z rezidencami vodij predstavništev.
+
2
+
(2) Za izvajanje nadzora nad delovanjem in izvajanjem nalog predstavništev Republike Slovenije v tujini minister za zunanje zadeve določi diplomata, ki je najmanj dvakrat opravljal naloge vodje diplomatskega predstavništva v tujini (v nadaljnjem besedilu: glavni diplomatski nadzornik).
+
3
+
(3) Glavni diplomatski nadzornik ima naslednje pristojnosti:
+
4
+
- svetuje vodji predstavništva v zvezi z delovanjem predstavništva,
+
5
+
- pregleduje prostore predstavništva in prostore dela rezidence vodje predstavništva, ki je namenjen opravljanju nalog vodje predstavništva,
+
6
+
- pregleduje dokumentacijo in evidence, ki jih v zvezi z opravljanjem svojih nalog pripravlja ali pridobiva predstavništvo,
+
7
+
- opravi ločene ali skupne pogovore z zaposlenimi v predstavništvu in rezidenci vodje predstavništva,
+
8
+
- poroča ministru,
+
9
+
- predlaga ustrezne ukrepe in spremlja njihovo izvajanje.
+
10
+
(4) Glavni diplomatski nadzornik pri opravljanju svojega dela v okviru pristojnosti deluje neodvisno in nepristransko. Če odkrije nepravilnosti, mora o njih obvestiti ministra za zunanje zadeve, ki sprejme ukrepe v skladu z zakonom.
+
11
+
(5) Na konzularnem, finančnem, kadrovskem, varnostnem in drugih področjih lahko opravljajo posamezne naloge nadzora uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve, ki jih na predlog glavnega diplomatskega nadzornika pooblasti generalni sekretar. Uslužbenci iz tega odstavka so pri svojem delu samostojni. Pripravo in potek nadzora v predstavništvu vodi glavni diplomatski nadzornik.
+
12
+
(6) Nadzor nad delovanjem in izvajanjem nalog uslužbencev na obrambnem področju izvaja tudi Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo.
+
13
+
(7) Postopek nadzora, organizacijo nadzora, poročanje, predlaganje ukrepov in spremljanje izvajanja sprejetih ukrepov podrobneje določi minister za zunanje zadeve s podzakonskim aktom.
1
−
Ministrstvo za zunanje zadeve pridobiva prostore za delovanje diplomatskih predstavništev in konzulatov z nakupom ali najemom. Nakup prostorov se opravi na podlagi letnega načrta nabav, ki ga sprejme vlada, v skladu z veljavno zakonodajo o javnih financah. Postopki za pridobivanje prostorov se izvajajo na krajevno običajen način. Predstavništvo mora pri tem v največji možni meri uveljaviti načelo konkurenčnega pridobivanja ponudb. Predstavništvo v tujini za svoje potrebe oddaja javna naročila, kadar se postopki oddaje ne izvajajo v Sloveniji, v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme minister za zunanje zadeve v soglasju z ministrom za finance po predhodno pridobljenem mnenju Urada za javna naročila. Pri oddaji javnih naročil morajo biti spoštovana temeljna načela javnega naročanja po zakonu o javnih naročilih.
1
+
(1) Ministrstvo za zunanje zadeve v imenu Republike Slovenije pridobiva prostore za delovanje diplomatskih predstavništev in konzulatov, vključno z rezidencami vodij predstavništev, z nakupom, najemom ali dolgoročnim finančnim najemom. Nakup prostorov se opravi na podlagi letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja države.
+
2
+
(2) Postopki za pridobivanje in razpolaganje s prostori se izvajajo v skladu s predpisi in s splošno priznanimi uzancami, ki veljajo v kraju nepremičnine. Predstavništvo mora pri tem kar najbolj uveljaviti načelo konkurenčnega pridobivanja ponudb.
+
3
+
(3) Predstavništvo v tujini mora pri oddaji javnih naročil za nabavo blaga in storitev upoštevati temeljna načela javnega naročanja po zakonu, ki ureja javno naročanje.
+
4
+
(4) V skladu s Sporazumom o vprašanjih nasledstva (Uradni list RS - MP, št. 20/02, MSVN) države naslednice nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije prevzamejo nepremičnine v naravi v skladu z deležem, ki pripada vsaki državi. Nepremičnine, ki jih je ali jih še bo pridobila Republika Slovenija, so namenjene za potrebe predstavništev v tujini. Ministrstvo za zunanje zadeve je upravljavec teh nepremičnin. Finančna sredstva, pridobljena od prodaje nepremičnin, so proračunski vir ministrstva za zunanje zadeve in predstavljajo namenska sredstva ministrstva za zunanje zadeve.
+
5
+
(5) Namenska sredstva ministrstva za zunanje zadeve, ki niso porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto. Za obseg prenesenih namenskih sredstev se povečata obseg sredstev v finančnem načrtu in proračunu ministrstva za zunanje zadeve.
1
−
Ministrstvo za zunanje zadeve skrbi za strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje zaposlenih v ministrstvu. Oblike, način in trajanje določi minister.
1
+
Ministrstvo za zunanje zadeve skrbi za strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje zaposlenih v ministrstvu.
+
2
+
(2) Temeljni obliki preverjanja strokovne usposobljenosti diplomatov sta diplomatski izpit in višji diplomatski izpit.
+
3
+
(3) Uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve opravljajo diplomatski izpit iz mednarodnih odnosov, mednarodnega prava, zgodovine, konzularnih zadev ter diplomatskih veščin. Del diplomatskega izpita poteka v angleškem jeziku. Višji diplomatski izpit je sestavljen iz preverjanja poznavanja diplomatske prakse in znanj, potrebnih za vodenje predstavništva in drugih organizacijskih enot ministrstva za zunanje zadeve.
+
4
+
(4) Diplomatski izpit in višji diplomatski izpit se opravljata pred komisijo, sestavljeno iz diplomatov z izkušnjami iz diplomatske prakse in drugih strokovnjakov s področja zunanje politike, mednarodnih odnosov in mednarodnega prava.
+
5
+
(5) Diplomatski izpit in višji diplomatski izpit se opravljata po postopku in programu, ki ga določi minister za zunanje zadeve s podzakonskim aktom.
1
−
Diplomatsko predstavništvo se odpre ali zapre z ukazom predsednika republike. Predlog pripravi minister za zunanje zadeve, določi ga vlada po predhodnem mnenju delovnega telesa državnega zbora, pristojnega za zunanjo politiko. Konzulat se odpre ali zapre s sklepom vlade, izdanim na predlog ministra za zunanje zadeve. V sklepu o odprtju konzulata določi vlada v soglasju s sprejemno državo tudi vrsto konzulata, njegov sedež, stvarno pristojnost in konzularno območje. Pri odločanju o odprtju ali zaprtju predstavništva se upoštevajo intenzivnost bilateralnih odnosov, gospodarsko sodelovanje, prisotnost slovenske narodne manjšine ter slovenskih izseljencev in zdomcev oziroma drugi razlogi. Ukaz oziroma sklep o odprtju ali zaprtju predstavništva v tujini se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
+
Diplomatsko predstavništvo se odpre ali zapre z ukazom predsednika republike. Predlog pripravi minister za zunanje zadeve, določi ga vlada po predhodnem mnenju delovnega telesa državnega zbora, pristojnega za zunanjo politiko. Konzulat se odpre ali zapre s sklepom vlade, sprejetim na predlog ministra za zunanje zadeve. V sklepu o odprtju konzulata določi vlada v soglasju s sprejemno državo tudi vrsto konzulata, njegov sedež, stvarno pristojnost in konzularno območje. Pri odločanju o odprtju ali zaprtju predstavništva se upoštevajo intenzivnost bilateralnih odnosov, gospodarsko sodelovanje, prisotnost slovenske narodne manjšine ter slovenskih izseljencev in zdomcev oziroma drugi razlogi. Ukaz oziroma sklep o odprtju ali zaprtju predstavništva v tujini se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
V predstavništvih Republike Slovenije v tujini so zaposleni diplomati, v konzulatih kot konzularni funkcionarji, vodje diplomatskih predstavništev in konzulatov iz drugega odstavka 27. člena tega zakona in delavci, ki opravljajo spremljajoča dela. V predstavništvih delajo tudi zaposleni, ki jih je minister za zunanje zadeve na podlagi pisnega sporazuma s predstojniki državnih in drugih organov in organizacij imenoval za določen čas za opravljanje nalog na gospodarskem, obrambnem, kulturnem, znanstvenem, informativnem in drugih področjih. Za čas, ko so imenovani, jim delovno razmerje v organu, iz katerega so prerazporejeni, razen v primeru vojaških oseb, miruje. V pisnem sporazumu se uredi za vojaške osebe tudi delovnopravni status, naziv in druga vprašanja. Za čas ko ti uslužbenci delajo v predstavništvu, so glede svojih dolžnosti in pravic izenačeni z diplomati, poleg tega pa ravnajo po navodilih organa oziroma organizacije iz katere so bili napoteni na delo. V konzulatih lahko opravljajo naloge tudi častni konzularni funkcionarji.
1
+
V predstavništvih Republike Slovenije v tujini so zaposleni diplomati, v konzulatih kot konzularni funkcionarji, vodje diplomatskih predstavništev in konzulatov iz drugega odstavka 27. člena tega zakona in delavci, ki opravljajo spremljajoča dela. Na podlagi postopka premestitve iz državnega organa ali javnega zavoda, javne agencije oziroma druge pravne osebe javnega prava delo v predstavništvih začasno opravljajo tudi uslužbenci oziroma uslužbenke (v nadaljevanju: uslužbenci) z gospodarskega, kulturnega, kmetijskega, šolskega, okoljskega, znanstvenega, informativnega in drugih področij. Prejemki iz delovnega razmerja v času razporeditve v tujino se uslužbencem določijo glede na ustrezen diplomatski naziv, upoštevajoč pridobljeni uradniški naziv, in sicer:
+
2
+
- uradniku v nazivu prve stopnje glede na diplomatski naziv prvi svetovalec;
+
3
+
- uradniku v nazivu druge in tretje stopnje glede na diplomatski naziv svetovalec;
+
4
+
- uradniku v nazivu četrte in pete stopnje glede na diplomatski naziv I. sekretar;
+
5
+
- uradniku v nazivu šeste in sedme stopnje glede na diplomatski naziv II. sekretar;
+
6
+
- uradniku v nazivu osme stopnje glede na diplomatski naziv III. sekretar;
+
7
+
- uradniku v nazivu devete stopnje glede na diplomatski naziv ataše. Na podlagi splošnega pisnega sporazuma s predstojnikom oziroma predstojnico (v nadaljevanju: predstojnik) drugega organa državne uprave delo v predstavništvih začasno opravljajo tudi uslužbenci na obrambnem, varnostnem, policijskem in drugih področjih, pri čemer ti uslužbenci ostanejo v delovnem razmerju pri drugem organu državne uprave. Uslužbenci iz drugega in tretjega odstavka tega člena niso imenovani v diplomatski naziv. Uslužbencem, ki izpolnjujejo pogoje za zaposlitev v Ministrstvu za zunanje zadeve in imajo najmanj visoko strokovno izobrazbo s specializacijo ali magisterijem ali na podlagi posebnega zakona izpolnjujejo pogoj te izobrazbe, se v skladu s pravili akreditacije v državi sprejemnici ali v mednarodni organizaciji izda diplomatski potni list, preostalim uslužbencem pa se izda službeni potni list. Za čas, ko ti uslužbenci delajo v predstavništvu, so glede svojih pravic in obveznosti izenačeni z diplomati, poleg tega pa ravnajo po navodilih organa oziroma organizacije, iz katere so bili napoteni na delo. Glede trajanja začasne premestitve teh uslužbencev se smiselno uporabljajo določbe 37. člena tega zakona.
1
−
Lokalno osebje lahko pod pogoji, ki jih določi minister, opravlja posamezne strokovne naloge na gospodarskem in kulturnem področju, področju odnosov z javnostmi in strokovnih vsebin iz pristojnosti posamezne mednarodne organizacije ter za pomoč pri konzularnih opravilih.
1
+
Predstavništva Republike Slovenije v tujini lahko po potrebi in pod pogoji, ki jih določi minister, sklepajo pogodbe z lokalnim osebjem za opravljanje spremljajočih dejavnosti ter administrativno-tehničnih del. Lokalno osebje so tuji državljani ali državljani Republike Slovenije, ki živijo v sprejemni državi. Lokalno osebje lahko pod pogoji, ki jih določi minister, opravlja posamezne strokovne naloge na gospodarskem in kulturnem področju, področju odnosov z javnostmi in strokovnih vsebin iz pristojnosti posamezne mednarodne organizacije ter za pomoč pri konzularnih opravilih. Medsebojne pravice in dolžnosti se uredijo v skladu s predpisi, veljavnimi v kraju sedeža predstavništva.
+
1
+
Za zmanjšanje varnostnega tveganja za osebe, objekte in dejavnost ministrstva za zunanje zadeve se pred začetkom opravljanja dela v skladu s tem členom varnostno preverijo:
+
2
+
- kandidati za častne konzularne funkcionarje Republike Slovenije;
+
3
+
- lokalno osebje na predstavništvih v tujini;
+
4
+
- študentje, ki opravljajo delo na predstavništvih ali v notranji službi ministrstva za zunanje zadeve;
+
5
+
- fizične osebe pogodbenih izvajalcev ministrstva za zunanje zadeve, pri katerih se potreba po varnostnem preverjanju predhodno določi v pogodbi (v nadaljnjem besedilu: preverjana oseba). S pisnim soglasjem za varnostno preverjanje preverjana oseba izpolni vprašalnik za varnostno preverjanje z naslednjimi podatki:
+
6
+
- ime in priimek,
+
7
+
- datum in kraj rojstva,
+
8
+
- spol,
+
9
+
- državljanstvo, tudi dvojno državljanstvo,
+
10
+
- naslov prebivališča,
+
11
+
- pravnomočne obsodbe zaradi naklepnih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti,
+
12
+
- tekoči kazenski postopki zaradi kaznivih dejanj iz prejšnje alinee,
+
13
+
- stiki s tujimi varnostnimi in obveščevalnimi službami,
+
14
+
- članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih ali varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija. Varnostno preverjanje opravi ministrstvo za zunanje zadeve tako, da preveri resničnost podatkov iz drugega odstavka tega člena zakona:
+
15
+
- prve, druge, tretje, četrte in pete alinee: na podlagi verodostojne listine, ki jo izda pristojni državni organ države, katere državljan je preverjanja oseba ali države, v kateri preverjana oseba prebiva,
+
16
+
- šeste alinee: na podlagi podatkov iz kazenske evidence,
+
17
+
- sedme alinee: na podlagi podatkov iz evidence o tekočih kazenskih postopkih,
+
18
+
- osme in devete alinee: v evidencah Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, ministrstva za obrambo in policije. Verodostojnost podatkov iz šeste in sedme alinee drugega odstavka tega člena se dokazuje s potrdili o nekaznovanosti po predpisih države, katere državljan je preverjana oseba ali države, v kateri prebiva. Potrdila ne smejo biti starejša od treh mesecev. Če je preverjana oseba tuji državljan, se obstoj varnostnega zadržka preverja tudi v evidenci vizumskih postopkov ministrstva za zunanje zadeve. Ob razlogu za sum, da obstaja varnostni zadržek, se za preverjano osebo lahko uvede ponovni postopek varnostnega preverjanja v skladu s tem členom. Z osebo, ki v varnostno preverjanje ne privoli ali se v postopku varnostnega preverjanja ugotovi varnostni zadržek, se pogodbeno razmerje ne sklene oziroma pogodbeno razmerje preneha. Možnost tovrstnega prenehanja pogodbe se vključi v pogodbo o zaposlitvi oziroma pogodbo o delu z osebami iz prvega odstavka tega člena. Če se varnostni zadržek ugotovi v postopku varnostnega preverjanja kandidata za častnega konzularnega funkcionarja Republike Slovenije, ta ne more biti imenovan za navedenega funkcionarja. Varnostni zadržki so ugotovitve varnostnega preverjanja, iz katerih izhaja, da obstajajo dvomi o verodostojnosti, zanesljivosti ter lojalnosti preverjane osebe za delo v ministrstvu za zunanje zadeve, in so:
+
19
+
- lažne navedbe podatkov preverjane osebe v varnostnem vprašalniku,
+
20
+
- neizbrisane pravnomočne obsodbe na najmanj tri mesece nepogojne zaporne kazni za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti,
+
21
+
- članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih in varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija,
+
22
+
- pravnomočne obtožnice za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, razen za kazniva dejanja, kjer je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali zapor do treh let,
+
23
+
- nepravnomočne obsodilne sodbe za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali zapor do treh let,
+
24
+
- druge ugotovitve varnostnega preverjanja, ki vzbujajo utemeljen dvom v posameznikovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost za delo v ministrstvu za zunanje zadeve. Za učinkovito izvajanje varnostnega preverjanja in zagotavljanja varnosti po tem členu ministrstvo za zunanje zadeve upravlja evidenco, v kateri se obdelujejo naslednji podatki:
+
25
+
- ime in priimek,
+
26
+
- datum in kraj rojstva,
+
27
+
- državljanstvo,
+
28
+
- spol,
+
29
+
- datum začetka in zaključka varnostnega preverjanja,
+
30
+
- obstoj varnostnega zadržka in
+
31
+
- oblika pogodbenega razmerja (lokalno osebje, študent ali oseba pogodbenega izvajalca). Dokumentacija varnostnega preverjanja in podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka se hranijo pet let po prenehanju dela preverjane osebe v ministrstvu za zunanje zadeve ali po prenehanju funkcije častnega konzularnega funkcionarja Republike Slovenije oziroma po zaključku varnostnega preverjanja, če s preverjano osebo ni bila sklenjena pogodba o zaposlitvi oziroma druga pogodba ali če ta ni bila imenovana za častnega konzularnega funkcionarja Republike Slovenije; po tem obdobju se dokumentacija uniči in podatki iz evidence izbrišejo, če dokumenti s predpisi, ki urejajo poslovanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom, niso določeni kot arhivsko gradivo.
1
−
Diplomatska predstavništva vodijo veleposlaniki. Veleposlanika postavi in odpokliče predsednik republike na predlog vlade, ki ga pripravi minister za zunanje zadeve. Po določitvi predloga vlade opravi pogovor s kandidatom za veleposlanika delovno telo Državnega zbora, pristojno za zunanjo politiko. Postavitev in odpoklic vodje diplomatskega predstavništva se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Predsednik republike izda vodji diplomatskega predstavništva poverilna pisma. Če razmere narekujejo, lahko minister za zunanje zadeve vodenje diplomatskega predstavništva zaupa odpravniku poslov. Poverilna pisma v tem primeru izda minister. Če razmere narekujejo, se lahko imenuje nerezidenčni veleposlanik, ki je akreditiran v eni ali več državah, ne glede na to ali ima v teh državah Republika Slovenija diplomatsko ali konzularno predstavništvo. V času odsotnosti nerezidenčnega veleposlanika vodi diplomatsko predstavništvo v sprejemni državi začasni odpravnik poslov. Pri mednarodni organizaciji stalno predstavništvo vodi veleposlanik ali pooblaščeni minister.
1
+
(1) Diplomatsko predstavništvo vodi veleposlanik oziroma veleposlanica (v nadaljnjem besedilu: veleposlanik).
+
2
+
(2) Veleposlanik je postavljen za dobo do štirih let, ki se lahko podaljša, če razmere tako narekujejo, vendar ne za dlje kot dve leti. O podaljšanju odloči minister za zunanje zadeve. Veleposlanik je lahko izjemoma odpoklican pred potekom časa postavitve na podlagi lastne prošnje, predloga države sprejemnice ali zaradi kršitve posebnih obveznosti in prepovedi iz 45. člena tega zakona. Predlog za odpoklic iz prejšnjega stavka pripravi minister za zunanje zadeve, določi pa ga vlada po posvetovanju s predsednikom republike.
+
3
+
(3) Veleposlanik lahko zaporedoma službuje največ v dveh diplomatskih predstavništvih, pri čemer skupna doba vodenja diplomatskih predstavništev ne sme preseči osmih let.
+
4
+
(4) Veleposlanik, ki je vodil diplomatsko predstavništvo na podlagi postavitve za skupno dobo, daljšo od šestih let, ne more biti postavljen na položaj veleposlanika pred potekom dveh let od odpoklica s tega položaja.
+
5
+
(5) Za veleposlanike se ne uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na pogoje za razporejanje diplomatov v notranjo in zunanjo službo.
+
1
+
(1) Predlog za postavitev veleposlanika pripravi minister za zunanje zadeve. Vlada določi predlog za postavitev veleposlanika po posvetovanju s predsednikom republike.
+
2
+
(2) Po določitvi predloga vlade se kandidat za veleposlanika predstavi delovnemu telesu državnega zbora, pristojnemu za zunanjo politiko, ki o predstavitvi poda mnenje.
+
3
+
(3) Po predstavitvi na delovnem telesu državnega zbora, pristojnega za zunanjo politiko, ministrstvo za zunanje zadeve zaprosi za agreman državo sprejemnico. Po prejemu agremana vlada pošlje predlog za postavitev predsedniku republike.
+
4
+
(4) Veleposlanika postavi in odpokliče predsednik republike z ukazom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Če ukaz o postavitvi ne bo izdan, predsednik republike o tem obvesti vlado.
+
5
+
(5) Predsednik republike izda veleposlaniku poverilna pisma.
+
6
+
(6) Če razmere narekujejo, lahko minister za zunanje zadeve vodenje diplomatskega predstavništva zaupa odpravniku poslov. Poverilna pisma v tem primeru izda minister.
+
7
+
(7) Če razmere narekujejo, se lahko postavi nerezidenčni veleposlanik, ki je akreditiran v eni ali več državah oziroma mednarodnih organizacijah.
1
−
Vodje diplomatskih predstavništev in konzulatov ter pooblaščeni ministri so imenovani iz vrst diplomatov. Za vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata se lahko imenuje tudi druga oseba, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje v naziv. Pred imenovanjem se pridobi mnenje izbirne komisije iz 40. člena tega zakona. Po imenovanju ministrstvo za zunanje zadeve sklene z osebo iz drugega odstavka delovno razmerje za določen čas, ki pa ne sme biti daljši od štirih let. Položaj, na katerega je bila imenovana, zasede po posebnih pripravah v notranji službi. Po razrešitvi s položaja vodje diplomatskega predstavništva ali konzulata lahko nadaljuje delo v ministrstvu za zunanje zadeve, če izbirna komisija na osnovi po 41. členu tega zakona sprejetih kriterijev oceni njeno delo kot uspešno. Za to osebo se ne uporablja 40. člen tega zakona. Za vodjo diplomatskega predstavništva iz drugega odstavka tega člena je lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki ima univerzitetno izobrazbo in zna dva tuja jezika, od tega enega svetovnega. Za vodjo predstavništva iz drugega odstavka se z izjemo prvih treh odstavkov 38. člena ne uporabljajo določbe od 33. do 42. člena tega zakona. 41. člen tega zakona se za te osebe uporablja glede določanja delovne uspešnosti.
1
+
(1) Za vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata je lahko imenovan diplomat, ki:
+
2
+
- ima najmanj 14 let delovnih izkušenj,
+
3
+
- je najmanj tri leta opravljal delo na diplomatskem delovnem mestu v diplomatskem predstavništvu ali konzulatu.
+
4
+
(2) Za vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata je izjemoma lahko imenovana tudi oseba, ki:
+
5
+
- je državljan Republike Slovenije,
+
6
+
- ima univerzitetno izobrazbo oziroma izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo,
+
7
+
- ima najmanj 14 let primerljivih delovnih izkušenj na področju zunanje politike, mednarodnih odnosov, mednarodnih ekonomskih odnosov ali mednarodnega prava, od tega vsaj tri leta vodstvenih delovnih izkušenj,
+
8
+
- obvlada angleški in še en tuj jezik na višji ravni,
+
9
+
- izpolnjuje druge pogoje za sklenitev delovnega razmerja v ministrstvu za zunanje zadeve.
+
10
+
(3) Vodja diplomatskega predstavništva ali konzulata lahko opravlja delo v tujini do dopolnjenega 68. leta starosti.
+
11
+
(4) Izbira najprimernejšega kandidata se opravi med tistimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje iz tega člena na podlagi naslednjih meril:
+
12
+
- strokovna usposobljenost in osebnostna primernost po določbah tega zakona,
+
13
+
- vodstvene sposobnosti,
+
14
+
- komunikacijske sposobnosti,
+
15
+
- psihofizična sposobnost.
+
16
+
(5) Vlada na predlog ministra za zunanje zadeve ustanovi stalno avtonomno strokovno komisijo, ki pred določitvijo predloga za imenovanje vodje diplomatskega predstavništva ali konzulata pripravi mnenje, ali je oseba iz drugega odstavka tega člena usposobljena za vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata. Pri ugotavljanju usposobljenosti se upoštevajo merila iz četrtega odstavka tega člena. Mnenje strokovne komisije je obvezujoče. Minister vladi ne more posredovati predloga za imenovanje kandidata, za katerega je komisija podala mnenje, da ni ustrezno usposobljen.
+
17
+
(6) Strokovno komisijo sestavljajo en predstavnik ministrstva za zunanje zadeve, en nekdanji veleposlanik Republike Slovenije in trije zunanji strokovnjaki s področja zunanje politike, mednarodnih odnosov, mednarodnih ekonomskih odnosov ali mednarodnega prava. Mandat članov komisije traja pet let. Strokovna komisija na ustanovni seji sprejme poslovnik, s katerim se uredi njeno poslovanje. Poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Delo v komisiji je častno. Ministrstvo za zunanje zadeve komisiji zagotovi potrebne pogoje za delo.
+
18
+
(7) Z osebo iz drugega odstavka tega člena se za določen čas, ki ne sme presegati štirih let, sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas oziroma aneks k pogodbi o zaposlitvi, če je oseba zaposlena v organu državne uprave. Zaradi delovnih potreb, ki jih ugotovi minister za zunanje zadeve, se po izteku obdobja iz prejšnjega stavka izjemoma, največ za čas enega leta, sklene nova pogodba o zaposlitvi za določen čas oziroma nov aneks k pogodbi o zaposlitvi. Delež oseb iz drugega odstavka lahko znaša največ eno desetino vseh vodij diplomatskih predstavništev in konzulatov.
+
1
+
Ministrstvo za zunanje zadeve za namene nudenja pomoči in podpore državljanom Republike Slovenije v tujini ter zaščito njihovih interesov pridobiva podatke o slovenskih državljanih in njihovih družinskih članih, ki se nahajajo v tujini in so potrebni pomoči oziroma zaščite, in slovenskih državljanih in njihovih družinskih članih v domovini, ki uveljavljajo svoje interese v tujini, od njih samih. Te podatke je mogoče pridobiti tudi od družinskih članov, kolikor jih ni mogoče pridobiti od posameznika in samo, kadar je to potrebno za zaščito življenja ali zdravja posameznika ter varstvo koristi otrok. Ministrstvo lahko tako pridobi naslednje podatke:
+
2
+
1. osebno ime;
+
3
+
2. datum in kraj rojstva;
+
4
+
3. enotno matično številko občana;
+
5
+
4. naslov stalnega ali začasnega prebivališča;
+
6
+
5. podatke o zaposlitvi;
+
7
+
6. podatke o premoženjskem stanju;
+
8
+
7. podatke o državljanstvu;
+
9
+
8. številko potne listine;
+
10
+
9. podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja (podatke iz 1. do 8. točke tega odstavka, število družinskih članov in medsebojna razmerja). Ministrstvo za zunanje zadeve lahko podatke iz prejšnjega odstavka brezplačno pridobi tudi na naslednje načine:
+
11
+
- iz 1., 2., 3., 4., 7. in 8. točke iz obstoječih zbirk ministrstva za notranje zadeve;
+
12
+
- iz 5. točke iz obstoječih zbirk delodajalcev;
+
13
+
- iz 6. točke iz obstoječih zbirk Davčne uprave Republike Slovenije, vendar le v primerih, ko so ti podatki potrebni za zagotavljanje brezplačne pravne pomoči slovenskim državljanom v tujini;
+
14
+
- iz 9. točke iz obstoječih zbirk centrov za socialno delo in od organov iz prejšnjih alinej;
+
15
+
- iz centralnega registra prebivalstva;
+
16
+
- od pristojnih organov tujih držav. Podatke iz prvega odstavka tega člena za namene iz istega odstavka uporabljajo delavci ministrstva za zunanje zadeve za opravljanje nalog s svojega delovnega področja. Ministrstvo za zunanje zadeve lahko podatke iz prvega odstavka tega člena posreduje tujim pristojnim organom, kadar je to potrebno za doseg namenov iz prvega odstavka tega člena. Ministrstvo za zunanje zadeve vodi in vzdržuje evidenco podatkov iz prvega odstavka tega člena. Osebni podatki se v evidenci vodijo in hranijo še deset let po dosegu namena iz prvega odstavka tega člena in se nato arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive. Podrobneje se vodenje evidence uredi s pravilnikom, ki ga izda minister za zunanje zadeve.
+
1
+
Ministrstvo za zunanje zadeve za namen nudenja podpore kandidaturam slovenskih državljanov za delovna mesta v mednarodnih organizacijah obdeluje naslednje osebne podatke slovenskih državljanov, ki so zaposleni ali se želijo zaposliti v mednarodnih organizacijah, na podlagi njihove osebne privolitve:
+
2
+
1. ime in priimek;
+
3
+
2. življenjepis;
+
4
+
3. delovno mesto v mednarodni organizaciji;
+
5
+
4. trajanje mandata v mednarodni organizaciji;
+
6
+
5. elektronski naslov;
+
7
+
6. telefonska številka. Ministrstvo za zunanje zadeve upravlja evidenco osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka. Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se lahko obdelujejo pet let od vpisa v evidenco, ob zaposlitvi v mednarodni organizaciji pa pet let po poteku mandata, če posameznik v tem času ponovno ne kandidira za delovno mesto v isti ali v drugi mednarodni organizaciji; po tem obdobju se dokumentacija uniči in podatki iz evidence izbrišejo, če dokumenti s predpisi, ki urejajo poslovanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom, niso določeni kot arhivsko gradivo.
1
−
Ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi zagotavlja udeležbo v mednarodnih civilnih misijah. Podrobneje se udeležba v mednarodnih civilnih misijah uredi s podzakonskimi akti. III. ZAPOSLENI V MINISTRSTVU ZA ZUNANJE ZADEVE
1
+
Ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi zagotavlja udeležbo v mednarodnih civilnih misijah. Podrobneje se udeležba v mednarodnih civilnih misijah uredi s podzakonskimi akti. ( prenehal veljati ) III. ZAPOSLENI V MINISTRSTVU ZA ZUNANJE ZADEVE
2
·
1. Splošna določba
2
·
1. Splošna določba
1
−
Javne naloge na področju zunanjih zadev opravljajo diplomati, vodje diplomatskih predstavništev in konzulatov iz drugega odstavka 27. člena tega zakona, javni uslužbenci iz drugega odstavka 15. člena tega zakona, spremljajoča dela pa delavci. Glede pravic in obveznosti zaposlenih iz prejšnjega odstavka tega člena veljajo določbe zakona o javnih uslužbencih, če ta zakon ali na njegovi osnovi sprejeti predpisi ne določajo drugače.
1
+
(1) Javne naloge na področju zunanjih zadev v ministrstvu za zunanje zadeve opravljajo diplomati, vodje diplomatskih predstavništev ali konzulatov iz drugega odstavka 27. člena tega zakona in javni uslužbenci iz drugega odstavka 15. člena tega zakona, spremljajoča dela pa strokovno-tehnični javni uslužbenci. Glede pravic in obveznosti zaposlenih iz prejšnjega odstavka tega člena veljajo določbe zakona o javnih uslužbencih, če ta zakon ali na njegovi osnovi sprejeti predpisi ne določajo drugače. Položaj diplomatov se podrobneje uredi z uredbo vlade.
+
2
+
(3) Ministrstvo za zunanje zadeve na področju kadrovske politike upošteva načela uravnotežene zastopanosti spolov.
2
·
2. Diplomati
3
·
2. Diplomati
1
·
Oseba mora za sklenitev delovnega razmerja poleg splošnih pogojev za delo v javnem sektorju izpolnjevati tudi posebne pogoje. Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja so:
1
·
Oseba mora za sklenitev delovnega razmerja poleg splošnih pogojev za delo v javnem sektorju izpolnjevati tudi posebne pogoje. Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja so:
2
−
1. aktivno obvladanje dveh tujih jezikov, od tega enega svetovnega;
2
+
1. znanje angleškega in drugega tujega jezika na višji ravni;
3
·
2. psihofizična sposobnost;
3
·
2. psihofizična sposobnost;
4
·
3. osebnostna primernost;
4
·
3. osebnostna primernost;
5
·
4. da osebi ni prenehalo delovno razmerje v državnem organu iz krivdnih razlogov na njeni strani. Oseba je osebnostno primerna, če se je ali se obnaša tako, da je mogoče utemeljeno sklepati, da bo delo opravljala ob polnem spoštovanju dolžnosti, kot jih določa ta zakon in diplomatske etike, kot jo urejajo diplomatski običaji in diplomatsko pravo.
5
·
4. da osebi ni prenehalo delovno razmerje v državnem organu iz krivdnih razlogov na njeni strani. Oseba je osebnostno primerna, če se je ali se obnaša tako, da je mogoče utemeljeno sklepati, da bo delo opravljala ob polnem spoštovanju dolžnosti, kot jih določa ta zakon in diplomatske etike, kot jo urejajo diplomatski običaji in diplomatsko pravo.
1
−
Minister za zunanje zadeve v skladu z zakonom in drugimi predpisi glede na delovne potrebe ob upoštevanju njihovih družinskih razmer razporeja diplomate v notranjo in zunanjo službo. Zunanja služba se opravlja v diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije ter posebnih misijah. Prva razporeditev v zunanjo službo praviloma ni možna pred potekom dveh let dela v notranji službi.
1
+
(1) Diplomati opravljajo svoje delo v notranji in zunanji službi ministrstva za zunanje zadeve.
+
2
+
(2) Minister za zunanje zadeve razporeja diplomate v notranjo in zunanjo službo.
+
3
+
(3) Zunanja služba se opravlja v diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije ter posebnih misijah.
+
4
+
(4) Pri razporejanju v zunanjo službo se upoštevajo naslednja merila in okoliščine:
+
5
+
- strokovna usposobljenost in osebnostna primernost;
+
6
+
- rezultati dela;
+
7
+
- razmerje službovanja med notranjo in zunanjo službo med kariero;
+
8
+
- ob enaki strokovni usposobljenosti prednostno obravnavanje kandidata, ki je dlje časa v notranji službi;
+
9
+
- družinski razlogi;
+
10
+
- razporeditev na delovno mesto, kjer se delo opravlja v posebnih razmerah, se upošteva kot prednost pri naslednji razporeditvi v zunanjo službo.
+
11
+
(5) Diplomat lahko v zunanji službi opravlja delo do dopolnjenega 68. leta starosti.
1
−
Čas razporeditve diplomata v zunanjo službo traja praviloma štiri leta od dneva prihoda v kraj službovanja. Minister za zunanje zadeve lahko zaradi delovnih potreb ali zaradi drugih upravičenih razlogov skrajša oziroma podaljša čas razporeditve. Med upravičene razloge za skrajšanje razporeditve se štejejo zlasti prošnja prizadetega, negativna ocena dela in predlog sprejemne države, med upravičene razloge za podaljšanje pa dokončanje šolanja otrok na osnovni in srednji stopnji. Skupna doba neprekinjenega službovanja v tujini ne sme preseči osem let. Spremembe iz prejšnjega odstavka morajo biti diplomatu sporočene najmanj tri mesece pred njihovo izvršitvijo. Po zaključenem službovanju v zunanji službi mora diplomat pred ponovnim odhodom v tujino v skladu s potrebami dela v ministrstvu ostati določen čas v notranji službi, vendar ne manj kot dve leti. Na delo v notranjo službo razporedi diplomata in imenuje v naziv z odločbo minister za zunanje zadeve. Diplomata, ki je v zunanji službi imel naziv veleposlanika, se imenuje v naziv pooblaščenega ministra ali veleposlanika.
1
+
(1) Čas razporeditve diplomata na delovno mesto v zunanjo službo traja do štirih let od začetka opravljanja dela v tujini.
+
2
+
(2) Zaradi delovnih potreb ali zaradi drugih upravičenih razlogov se lahko skrajša oziroma podaljša čas razporeditve. Med druge upravičene razloge za skrajšanje razporeditve se štejejo zlasti prošnja prizadetega, predlog države sprejemnice in hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Med upravičene razloge za podaljšanje razporeditve pa zlasti dokončanje šolanja otrok na osnovni in srednji stopnji. Razporeditev na istem delovnem mestu se lahko podaljša največ za dve leti.
+
3
+
(3) Diplomat mora biti o podaljšanju ali skrajšanju razporeditve zaradi delovnih potreb obveščen najmanj tri mesece pred izvršitvijo podaljšanja ali skrajšanja.
+
4
+
(4) Skupna doba neprekinjene razporeditve v zunanji službi ne sme preseči osem let. Diplomat, ki je bil v zunanjo službo razporejen neprekinjeno več kot šest let, mora pred ponovno razporeditvijo v zunanjo službo ostati najmanj dve leti v notranji službi.
+
5
+
(5) Kadar ni drugega diplomata, ki bi izrazil interes za razporeditev na delovno mesto v zunanjo službo in bi izpolnjeval pogoje za zasedbo delovnega mesta v zunanji službi, je lahko nanj razporejen diplomat iz prejšnjega odstavka ne glede na čas službovanja v notranji službi.
+
1
+
Diplomat, ki se prijavi na prosto delovno mesto, lahko za čas razporeditve v zunanjo službo glede na delovne potrebe Ministrstva za zunanje zadeve in primerljivost s predstavništvi drugih držav v državi sprejemnici ali pri mednarodni organizaciji začasno uporablja naziv, ki je nižji od pridobljenega diplomatskega naziva. Pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja se določijo glede na naziv, ki ga začasno uporablja. Podrobneje začasno uporabo nazivov v zunanji službi ureja podzakonski akt vlade. Naziv v zunanji službi je začasen in ne vpliva na pridobljeni diplomatski naziv v notranji službi. V času razporeditve v zunanjo službo diplomat lahko napreduje v nazivu, ki ga ima v notranji službi, in v nazivu, ki ga uporablja začasno.
+
2
+
(3) Diplomat, ki ni bil postavljen za veleposlanika, lahko v stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri mednarodni organizaciji izjemoma uporablja naziv veleposlanik v zvezi z vodenjem dela na zaokroženem delovnem področju, če v skladu s prakso mednarodne organizacije tako delovno področje praviloma vodijo diplomati z nazivom veleposlanik. Diplomatu pripadajo pravice iz naziva v zunanji službi, za katerega izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom. Naziv veleposlanika sme uporabljati diplomat, ki je dosegel naziv pooblaščeni minister.
1
−
Diplomat je lahko razporejen na delo v drug državni organ zaradi opravljanja nalog s področja zunanjih zadev, ki ustrezajo njegovemu nazivu. Razporeditev se opravi po dogovoru s predstojnikom drugega državnega organa za določen čas na podlagi pisnega sporazuma. V primeru iz prvega odstavka tega člena diplomat sklene delovno razmerje v organu, v katerega je bil razporejen, pravice in obveznosti v ministrstvu za zunanje zadeve pa mu mirujejo.
−
+
1
+
Diplomatu, ki se za določen čas zaposli v mednarodni organizaciji, mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja v ministrstvu za zunanje zadeve. Mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja lahko traja osem let. Diplomat z ministrstvom za zunanje zadeve sklene sporazum o mirovanju pravic in obveznosti, v katerem se določijo pogoji mirovanja. Po preteku obdobja mirovanja se diplomat takoj vrne na delo v ministrstvo za zunanje zadeve, sicer pravico do vrnitve izgubi. Ob sklenitvi sporazuma iz prejšnjega odstavka se lahko za nadomeščanje diplomata, ki mu mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, za opravljanje delovnih nalog, ki jih je opravljal, sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas. Obdobje zaposlitve v mednarodni organizaciji se diplomatu po vrnitvi na delo v ministrstvo za zunanje zadeve šteje, kot da je bil razporejen na delovno mesto v zunanjo službo, če je v času zaposlitve v mednarodni organizaciji opravljal delo v tujini. Diplomatu se ob vrnitvi na delo na delovnem mestu v ministrstvu za zunanje zadeve plačni razred določi v skladu z določbami zakona, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, ki za funkcionarja predpisujejo določitev plače na novem delovnem mestu po prenehanju opravljanja funkcije. Diplomatu, ki se po poteku obdobja mirovanja po tem členu vrne na delo v ministrstvo za zunanje zadeve, se obdobje zaposlitve v mednarodni organizaciji šteje v obdobje za napredovanje v diplomatskem nazivu na delovnem mestu, na katerega je bil razporejen v času pred sklenitvijo sporazuma o mirovanju.
+
1
+
(1) Zaradi opravljanja nalog s področja mednarodnega sodelovanja je diplomat s svojim soglasjem lahko premeščen za določen čas v drug državni organ za čas do štirih let.
+
2
+
(2) Diplomat, ki je premeščen v skladu s prvim odstavkom, je pri razporejanju v zunanjo službo in priznavanju delovnih izkušenj izenačen z diplomati na delovnih mestih v ministrstvu za zunanje zadeve.
+
3
+
(3) Po prenehanju premestitve je diplomat razporejen v zunanjo ali notranjo službo ministrstva za zunanje zadeve.
1
−
Diplomatski nazivi so: veleposlanik, pooblaščeni minister, minister svetovalec, prvi svetovalec, svetovalec, I. sekretar, II. sekretar, III. sekretar in ataše. Konzularni nazivi so: generalni konzul, konzul I. razreda, konzul, vicekonzul in konzularni agent. Konzularni nazivi se uporabljajo v konzulatih in se primerjajo z diplomatskimi nazivi kot sledi: generalni konzul - pooblaščeni minister, minister svetovalec; konzul I. razreda - prvi svetovalec, svetovalec, konzul - I. in II. sekretar; vicekonzul - III. sekretar; konzularni agent - ataše. Nazivi se uporabljajo v obliki za moški in ženski spol. Nazivi so pogoj za imenovanje na delovna mesta.
1
+
Diplomatski nazivi so: veleposlanik, pooblaščeni minister, minister svetovalec, prvi svetovalec, svetovalec, I. sekretar, II. sekretar, III. sekretar in ataše. Konzularni nazivi so: generalni konzul, konzul I. razreda, konzul, vicekonzul in konzularni agent. Konzularni nazivi se uporabljajo v konzulatih in se primerjajo z diplomatskimi nazivi kot sledi: generalni konzul - pooblaščeni minister, minister svetovalec; konzul I. razreda - prvi svetovalec, svetovalec, konzul - I. in II. sekretar; vicekonzul - III. sekretar; konzularni agent - ataše. Nazivi se uporabljajo v obliki za moški in ženski spol.
+
2
+
(5) Za diplomatske nazive v zunanji službi se zahtevajo naslednje delovne izkušnje:
+
3
+
- pooblaščeni minister - 14 let,
+
4
+
- minister svetovalec - 12 let,
+
5
+
- prvi svetovalec - 10 let,
+
6
+
- svetovalec - 8 let,
+
7
+
- I. sekretar - 6 let,
+
8
+
- II. sekretar - 4 leta,
+
9
+
- III. sekretar - 3 leta,
+
10
+
- ataše - 2 leti.
+
11
+
(6) Za nazive svetovalec, prvi svetovalec, minister svetovalec in pooblaščeni minister se v zunanji službi poleg izpolnjevanja pogoja delovnih izkušenj zahteva tudi vsaj dveletno predhodno opravljanje dela na diplomatskem delovnem mestu v zunanji službi. Diplomatu, ki ne izpolnjuje pogoja iz prejšnjega stavka, ob razporeditvi v zunanjo službo pripada za eno stopnjo nižji naziv, kot bi ga pridobil na podlagi prejšnjega odstavka tega člena.
+
12
+
(7) V naziv veleposlanik se imenuje diplomata, ki je bil z ukazom predsednika republike postavljen za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v tujini.
1
·
(1) Za imenovanje v diplomatski naziv mora oseba poleg splošnih pogojev izpolnjevati naslednje posebne pogoje:
1
·
(1) Za imenovanje v diplomatski naziv mora oseba poleg splošnih pogojev izpolnjevati naslednje posebne pogoje:
2
·
- univerzitetna izobrazba oziroma izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo,
2
·
- univerzitetna izobrazba oziroma izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo,
3
·
- diplomatski izpit, za nazive prvega kariernega razreda pa tudi višji diplomatski izpit in
3
·
- diplomatski izpit, za nazive prvega kariernega razreda pa tudi višji diplomatski izpit in
4
·
- delovne izkušnje v ministrstvu za zunanje zadeve ali delovne izkušnje v skladu z drugim odstavkom tega člena.
4
·
- delovne izkušnje v ministrstvu za zunanje zadeve ali delovne izkušnje v skladu z drugim odstavkom tega člena.
5
·
(2) Kot enakovredne delovnim izkušnjam v ministrstvu za zunanje zadeve se za imenovanje v naziv štejejo delovne izkušnje na področju zunanje politike, mednarodnega prava ali mednarodnih odnosov, pridobljene med delom v drugih državnih organih, javnih zavodih, javnih agencijah, znanstveno-raziskovalnih ter visokošolskih zavodih in mednarodnih organizacijah.
5
·
(2) Kot enakovredne delovnim izkušnjam v ministrstvu za zunanje zadeve se za imenovanje v naziv štejejo delovne izkušnje na področju zunanje politike, mednarodnega prava ali mednarodnih odnosov, pridobljene med delom v drugih državnih organih, javnih zavodih, javnih agencijah, znanstveno-raziskovalnih ter visokošolskih zavodih in mednarodnih organizacijah.
6
−
(3) Osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena, so lahko imenovane v naziv drugega in tretjega kariernega razreda, pod pogojem, da v enem letu po imenovanju v naziv opravijo diplomatski izpit. Osebe, ki izpolnjujejo pogoje za naziv prvega kariernega razreda iz prvega in drugega odstavka tega člena, so lahko imenovane v naziv prvega kariernega razreda pod pogojem, da v enem letu po imenovanju v naziv opravijo diplomatski izpit in višji diplomatski izpit.
6
+
(3) Osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena, so lahko imenovane v naziv drugega in tretjega kariernega razreda, pod pogojem, da v enem letu po imenovanju v naziv opravijo diplomatski izpit. Osebe, ki izpolnjujejo pogoje za naziv prvega kariernega razreda iz prvega in drugega odstavka tega člena, so lahko imenovane v naziv prvega kariernega razreda pod pogojem, da v enem letu po imenovanju v naziv opravijo diplomatski izpit in v dveh letih po imenovanju v naziv višji diplomatski izpit.
1
−
Ministrstvo za zunanje zadeve objavi javni natečaj za kandidate za diplomate. Izbirni postopek med kandidati, ki se prijavijo na javni natečaj in izpolnjujejo pogoje iz 35. člena opravi izbirna komisija. Izbirna komisija izbere kandidate na osnovi rezultatov preizkusa osebnostne primernosti in obvladovanja tujih jezikov. Člane izbirne komisije imenuje in razrešuje minister. Minister podrobneje določi izbirni postopek iz drugega odstavka tega člena. Z izbranimi kandidati, ki prvič sklepajo delovno razmerje, se sklene delovno razmerje za določen čas trajanja pripravniške dobe. Po opravljenem državnem izpitu iz javne uprave se z osebo sklene delovno razmerje do pridobitve diplomatskega izpita, vendar največ za čas dveh let ter se jo imenuje v naziv v skladu z zakonom o javnih uslužbencih.
1
+
(1) Ministrstvo za zunanje zadeve razpiše preizkusni test, ki je namenjen kandidatom za opravljanje pripravništva na diplomatskem delovnem mestu in za zaposlitev za nedoločen čas na diplomatskem delovnem mestu v ministrstvu za zunanje zadeve na podlagi javnega natečaja (v nadaljnjem besedilu: preizkusni test). Preizkusnega testa se lahko udeleži državljan Republike Slovenije, ki je pridobil univerzitetno izobrazbo ali izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, in izpolnjuje pogoje za sklenitev delovnega razmerja v ministrstvu za zunanje zadeve. Ministrstvo za zunanje zadeve objavi preizkusni test občasno, ko so na voljo prosta delovna mesta.
+
2
+
(2) Postopek izbire se izvede na podlagi določb zakona o javnih uslužbencih in podzakonskih predpisov, ki urejajo postopek javnega natečaja. V postopku javnega natečaja je izbran kandidat, ki izpolnjuje pogoje za delovno mesto in je dosegel najvišje število točk na preizkusnem testu.
+
3
+
(3) Minister s podzakonskim aktom podrobneje določi vsebine in način opravljanja preizkusnega testa.
+
1
+
(1) Pripravništvo za delo na diplomatskih delovnih mestih v ministrstvu za zunanje zadeve se opravlja v skladu z zakonom o javnih uslužbencih. Za delo na diplomatskih delovnih mestih je poleg opravljenega pripravništva treba opraviti tudi dodatno usposabljanje, ki je pogoj za opravljanje diplomatskega izpita. Opravljanje pripravništva in dodatnega usposabljanja traja skupaj dve leti. Po opravljenem pripravništvu so javni uslužbenci imenovani v diplomatski naziv ataše pod pogojem, da v roku iz drugega odstavka tega člena opravijo diplomatski izpit.
+
2
+
(2) Med dodatnim usposabljanjem za opravljanje diplomatskega izpita uslužbenci delajo v dveh notranjih organizacijskih enotah, opravijo vsaj šestmesečno prakso na predstavništvu v tujini, obiskujejo strokovna izpopolnjevanja in se izpopolnjujejo v znanju tujih jezikov. Do zaključka dodatnega usposabljanja morajo opraviti diplomatski izpit.
+
3
+
(3) Minister s podzakonskim aktom podrobneje uredi opravljanje dodatnega usposabljanja v ministrstvu za zunanje zadeve.
1
−
Uspešnost diplomata se redno ocenjuje v skladu z zakonom o javnih uslužbencih. Natančnejše predpise o kriterijih ocenjevanja predpiše minister za zunanje zadeve v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo. Ocena uspešnosti diplomata je eden od kriterijev za določanje delovne uspešnosti, za napredovanje in razporejanje.
1
+
Uspešnost diplomata se redno ocenjuje v skladu z zakonom o javnih uslužbencih. Natančnejše kriterije in postopek ocenjevanja predpiše minister za zunanje zadeve v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo. Ocena uspešnosti diplomata je eden od kriterijev za določanje delovne uspešnosti, za napredovanje in razporejanje.
1
·
Posebne obveznosti diplomatov so:
1
·
Posebne obveznosti diplomatov so:
2
·
1. varovati interese Republike Slovenije, ugled države, njenih institucij in ustanov;
2
·
1. varovati interese Republike Slovenije, ugled države, njenih institucij in ustanov;
3
·
2. izvrševati naloge kot izhajajo iz določb tega zakona;
3
·
2. izvrševati naloge kot izhajajo iz določb tega zakona;
4
·
3. delovati v skladu z določbami tega zakona na podlagi pooblastil, usmeritev in navodil ministrstva za zunanje zadeve;
4
·
3. delovati v skladu z določbami tega zakona na podlagi pooblastil, usmeritev in navodil ministrstva za zunanje zadeve;
5
·
4. varovati pravice in interese državljanov in pravnih oseb Republike Slovenije;
5
·
4. varovati pravice in interese državljanov in pravnih oseb Republike Slovenije;
6
·
5. delovati v okviru načel mednarodnega prava ter dosledno ravnati po določbah mednarodnega diplomatskega in konzularnega prava;
6
·
5. delovati v okviru načel mednarodnega prava ter dosledno ravnati po določbah mednarodnega diplomatskega in konzularnega prava;
7
·
6. poročati ministrstvu za zunanje zadeve in vodji predstavništva tekoče, natančno in objektivno o zadevah v zvezi z opravljanjem nalog, o ugotovitvah in informacijah, pomembnih za interese Republike Slovenije;
7
·
6. poročati ministrstvu za zunanje zadeve in vodji predstavništva tekoče, natančno in objektivno o zadevah v zvezi z opravljanjem nalog, o ugotovitvah in informacijah, pomembnih za interese Republike Slovenije;
8
·
7. izvrševati naloge, ki jim jih dajeta ministrstvo oziroma vodja predstavništva;
8
·
7. izvrševati naloge, ki jim jih dajeta ministrstvo oziroma vodja predstavništva;
9
·
8. varovati premoženje, opremo, dokumente in podatke;
9
·
8. varovati premoženje, opremo, dokumente in podatke;
10
−
9. upoštevati predpise, običaje in pravila obnašanja ter protokolarna pravila;
10
+
9. upoštevati predpise, običaje in pravila obnašanja ter protokolarna pravila v sprejemni državi;
11
−
10. v sprejemni državi;
11
+
10. delovati in živeti nazivu primerno. Vsem diplomatom je prepovedano ukvarjati se s pridobitno dejavnostjo, razen:
12
−
11. delovati in živeti nazivu primerno. Vsem diplomatom je prepovedano ukvarjati se s pridobitno dejavnostjo, razen:
−
13
·
1. gospodarjenja z lastnim premoženjem;
12
·
1. gospodarjenja z lastnim premoženjem;
14
·
2. samostojnega znanstvenega, pedagoškega, umetniškega in publicističnega dela;
13
·
2. samostojnega znanstvenega, pedagoškega, umetniškega in publicističnega dela;
15
·
3. interesnega delovanja v političnih strankah, društvih in ustanovah, ki je združljivo z njihovo funkcijo;
14
·
3. interesnega delovanja v političnih strankah, društvih in ustanovah, ki je združljivo z njihovo funkcijo;
16
·
4. delovanja v sindikatih, strokovnih združenjih in drugih oblikah varovanja interesov iz delovnega razmerja. Diplomat ne sme imeti funkcij v organih političnih strank.
15
·
4. delovanja v sindikatih, strokovnih združenjih in drugih oblikah varovanja interesov iz delovnega razmerja. Diplomat ne sme imeti funkcij v organih političnih strank.
+
1
+
Dokumenti ministrstva za zunanje zadeve, kot so diplomatske note, zapisi sestankov ali pogovorov s tujimi diplomatskimi predstavniki in predstavniki mednarodnih organizacij in pogajalska izhodišča, so namenjeni izvajanju zunanje politike Republike Slovenije. Dostop do podatkov iz dokumentov iz prvega odstavka tega člena, ki v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, niso opredeljeni kot tajni, se zavrne, če se pri odločanju o posredovanju informacij javnega značaja v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ugotovi, da bi njihovo razkritje škodovalo mednarodnim odnosom ali interesom Republike Slovenije. Dokumente iz prvega odstavka tega člena se lahko posreduje pristojnim organom ali njihovim funkcionarjem, ki izvajajo ali sodelujejo pri izvajanju zunanje politike Republike Slovenije. Dokumente iz prvega odstavka se lahko posreduje tudi tujim pristojnim organom ali njihovim funkcionarjem, kadar je to povezano z izvajanjem zunanje politike Republike Slovenije. Uslužbenci pristojnega organa in funkcionarji so dolžni varovati dokumente iz prvega odstavka tega člena in podatke iz teh dokumentov, zlasti tako, da ne omogočajo dostopa do teh dokumentov in podatkov nepooblaščeni osebi. Dolžnost varovanja dokumentov in podatkov iz prvega odstavka tega člena ne preneha niti s prenehanjem delovnega razmerja ali funkcije. Predstojnik ministrstva za zunanje zadeve lahko uslužbence pristojnih organov ali njihove funkcionarje razreši te obveznosti. Predstojnika ministrstva za zunanje zadeve razreši obveznosti predsednik vlade. V primeru kršitve obveznosti iz tega člena se izrečejo sankcije v skladu z zakonom.
1
−
Za kršitve obveznosti in prepovedi iz 45. člena tega zakona se izrečejo ukrepi v skladu z zakonom. Sankcije po postopku, kot ga določa zakon, izreče pristojni organ. V primeru uvedbe disciplinskega postopka kršitve obveznosti in prepovedi iz 45. člena tega zakona ali v primeru v skladu z zakonom o javnih uslužbencih ugotovljene nesposobnosti opravljanja nalog delovnega mesta v zunanji službi lahko minister izda odločbo o vrnitvi v notranjo službo. Odločba postane dokončna z vročitvijo. Zoper odločbo ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor. Za uvedbo in vodenje disciplinskih postopkov v tujini veljajo enkrat daljši zastaralni roki, kot jih določa zakon.
1
+
Za kršitve obveznosti in prepovedi iz 45. člena tega zakona se izrečejo ukrepi v skladu z zakonom.
+
2
+
(2) Ob uvedbi disciplinskega postopka zaradi kršitve obveznosti in prepovedi iz 45. člena tega zakona ali postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zoper diplomata v zunanji službi lahko minister ne glede na določbo tretjega odstavka 37. člena tega zakona nemudoma razporedi diplomata v notranjo službo za čas trajanja postopka. Za uvedbo in vodenje disciplinskih postopkov v tujini veljajo enkrat daljši zastaralni roki, kot jih določa zakon.
1
−
Čas bivanja zakonca diplomata, ki je na delu v tujini, se všteje v zavarovalno dobo, če je bil zakonec do odhoda v tujino v delovnem razmerju ali prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Prispevke krije proračun. Zakonec diplomata iz prvega odstavka tega člena, ki z diplomatom biva v tujini, ima pravico do vrnitve na delo v organizacijo oziroma k delodajalcu, kjer je imel sklenjeno delovno razmerje.
1
+
Zakonec diplomata na delu v tujini, ki z diplomatom biva v tujini in ni v delovnem razmerju ali mu mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja ter ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, se prostovoljno vključi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za čas diplomatovega dela v tujini, če z njim biva v tujini in je bil do odhoda v tujino v delovnem razmerju, samozaposlen ali prijavljen v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod za zaposlovanje). Prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po tem členu se ne glede na določbe zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, šteje kot pokojninska doba brez dokupa. Zakonec diplomata na delu v tujini se prostovoljno vključi tudi v zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti pod pogoji, ki jih določajo zakoni, ki urejajo navedena zavarovanja. Diplomat vključi zakonca v obvezno zdravstveno zavarovanje in v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo kot družinskega člana po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo. Ministrstvo za zunanje zadeve krije prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo, zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Sredstva v ta namen zagotovi iz proračuna. Pravica do kritja prispevkov za obvezna socialna zavarovanja iz prejšnjega odstavka pripada diplomatu na delu v tujini za zakonca naslednji dan po tem, ko zakoncu diplomata na delu v tujini zaradi odhoda diplomata v tujino preneha delovno razmerje ali nastopi mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma je izbrisan iz registra samozaposlenih oseb oziroma je odjavljen iz evidence brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje, in preneha z dnem, ko diplomatu preneha razporeditev v zunanjo službo ali ko zakonec diplomata na delu v tujini preneha bivati z diplomatom v tujini ali ko se zakonec diplomata na delu v tujini zaposli ali mu preneha mirovanje pravic iz delovnega razmerja ali se prijavi v register samozaposlenih oseb ali v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje. Pravica do kritja prispevkov za obvezna socialna zavarovanja ne pripada za čas pred odhodom diplomata v tujino. Če je zakonec diplomata na delu v tujini vključen v obvezna socialna zavarovanja na podlagi pravic, priznanih po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, pripada pravica do kritja prispevkov za obvezna socialna zavarovanja iz prejšnjega odstavka od naslednjega dne po prenehanju obveznih socialnih zavarovanj na podlagi pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo oziroma preneha z dnem začetka zavarovanja na podlagi pridobitve pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo. Osnova za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti zakonca diplomata na delu v tujini je enaka osnovi, od katere so bili plačani prispevki za zadnji polni mesec pred njegovim odhodom v tujino. Ob prejemanju bolniškega nadomestila oziroma nadomestila za nego otroka ali družinskega člana se upošteva plača za zadnji polni mesec, v katerem zakonec diplomata na delu v tujini ni prejemal navedenih nadomestil, če je to zanj ugodneje. Če je bila osnova za plačilo prispevkov za zadnji polni mesec pred odhodom v tujino za več kot 25 % višja od povprečja plač zadnjih šestih mesecev pred odhodom v tujino, se kot osnova za plačilo prispevkov upošteva mesečno povprečje plač ali nadomestil za zadnjih šest mesecev, razen če se je osnova zvišala zaradi zaključka dela s krajšim delovnim časom na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke. Osnova ne more biti nižja od najnižje osnove za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje, kot jo določa zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Osnova za plačilo prispevkov iz prejšnjega odstavka se revalorizira z letno stopnjo rasti povprečne plače v Republiki Sloveniji, in sicer za naslednji mesec po mesecu, ko organ, pristojen za državno statistiko, objavi podatek o višini povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za preteklo koledarsko leto. Revalorizacija se izvede samo za tiste zakonce diplomatov, ki ob koncu koledarskega leta, na katero se nanaša letna stopnja rasti povprečne plače, bivajo v tujini vsaj devet mesecev. Za prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje in obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo iz tega člena se v delu, ki se nanaša na zavezance za plačilo, višino in osnovo za plačilo prispevka, uporabljajo predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo. Zakonec diplomata na delu v tujini, ki z diplomatom biva v tujini, ima za čas bivanja z diplomatom v tujini v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, pravico do suspenza pogodbe o zaposlitvi. Med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela. Med suspenzom pogodbe o zaposlitvi delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca. Pravice iz prvega in šestega odstavka tega člena ima tudi oseba, ki je pred odhodom diplomata v tujino z njim živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zunajzakonsko skupnost, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Pravice iz tega člena imajo tudi zakonci javnih uslužbencev iz drugega in tretjega odstavka 15. člena tega zakona. V teh primerih sredstva za kritje prispevkov za obvezna socialna zavarovanja iz prvega odstavka tega člena zagotovi organ državne uprave, pri katerem je javni uslužbenec v delovnem razmerju.
1
−
Določbe 36., 37., 42., prvega in drugega odstavka 44. člena, 1., 2., 3., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka 45. člena ter določbe 46. do 53. člena tega zakona se smiselno uporabljajo za delavce, ki opravljajo spremljajoča dela v zunanji službi. Za delo v zunanji službi lahko minister za zunanje zadeve s pogodbo sklene delovno razmerje za določen čas do štirih let z osebami, ki bodo v predstavništvih v tujini opravljale spremljajoča dela, če se na podlagi internega razpisa ugotovi, da v notranji službi za taka dela ni primernih kandidatov.
1
+
Določbe 36., 37., 42., prvega in drugega odstavka 44. člena, 1., 2., 3., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka 45. člena ter določbe 46. do 53. člena tega zakona se smiselno uporabljajo za delavce, ki opravljajo spremljajoča dela v zunanji službi. Za delo v zunanji službi lahko minister za zunanje zadeve s pogodbo sklene delovno razmerje za določen čas do štirih let z osebami, ki bodo v predstavništvih v tujini opravljale spremljajoča dela, če se na podlagi notranje seznanitve o prostem delovnem mestu ugotovi, da v notranji službi za taka dela ni primernih kandidatov.
1
−
Delavci, ki opravljajo spremljajoča dela, se lahko ob soglasju izbirne komisije imenujejo v konzularni naziv, če imajo univerzitetno izobrazbo in najmanj petletne delovne izkušnje v ministrstvu za zunanje zadeve. IV. TUJA PREDSTAVNIŠTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI
1
+
Strokovno-tehnične javne uslužbence na diplomatskih predstavništvih in konzulatih se lahko zaradi delovnih potreb pooblasti za vodenje in odločanje v upravnih postopkih, če izpolnjujejo pogoje za vodenje in odločanje v upravnih postopkih v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek. IV. TUJA PREDSTAVNIŠTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI
2
·
1. Tuja diplomatska predstavništva
2
·
1. Tuja diplomatska predstavništva
1
−
Soglasje za imenovanje vodje diplomatskega predstavništva tuje države, razen za odpravnika poslov, daje predsednik Republike Slovenije po pridobitvi mnenja ministrstva za zunanje zadeve, ki o izdanem soglasju obvesti tujo državo. Soglasje za imenovanje odpravnika poslov daje minister za zunanje zadeve.
1
+
Soglasje za imenovanje vodje diplomatskega predstavništva tuje države, razen za odpravnika poslov, daje predsednik Republike Slovenije po pridobitvi mnenja ministrstva za zunanje zadeve. Ministrstvo za zunanje zadeve o izdanem soglasju obvesti tujo državo. Soglasje za imenovanje stalnega odpravnika poslov daje minister za zunanje zadeve. V postopku pridobitve soglasja ministrstvo za zunanje zadeve od tujega diplomatskega predstavništva pridobi življenjepis kandidata, ki vsebuje najmanj naslednje osebne podatke: ime in priimek, datum rojstva, kraj rojstva, spol, državljanstvo, izobrazba, znanje tujih jezikov in delovne izkušnje. Ministrstvo za zunanje zadeve lahko za oblikovanje mnenja pridobi mnenja drugih državnih organov. Ministrstvo za zunanje zadeve osebne podatke iz prejšnjega odstavka obdeluje za namen oblikovanja mnenja o kandidatu in jih hrani trajno, če gradivo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom, ni določeno kot arhivsko gradivo.
1
−
Poverilno pismo vodje tujega diplomatskega predstavništva, z izjemo odpravnika poslov, sprejme predsednik Republike Slovenije potem, ko je kopijo že sprejel minister za zunanje zadeve oziroma funkcionar ministrstva za zunanje zadeve, ki ga nadomešča. Poverilno pismo odpravnika poslov sprejme minister za zunanje zadeve oziroma funkcionar ministrstva za zunanje zadeve, ki ga nadomešča.
1
+
Poverilno pismo vodje tujega diplomatskega predstavništva, razen odpravnika poslov, sprejme predsednik Republike Slovenije potem, ko je kopijo že sprejel minister za zunanje zadeve ali državni sekretar ali vodja diplomatskega protokola ali diplomat na visokem položaju v ministrstvu za zunanje zadeve po pooblastilu ministra za zunanje zadeve. Predstavitveno pismo stalnega odpravnika poslov in vodje mednarodne organizacije ter predstavništva mednarodne organizacije sprejme vodja diplomatskega protokola ali oseba, ki ga nadomešča.
1
−
Tuje diplomatsko predstavništvo s sedežem v Republiki Sloveniji pri ministrstvu za zunanje zadeve akreditira člane diplomatskega ter drugega osebja predstavništva. Diplomatsko predstavništvo, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, pri ministrstvu za zunanje zadeve akreditira samo tiste člane diplomatskega in drugega osebja, ki opravljajo delo v zvezi z odnosi z Republiko Slovenijo.
1
+
Tuje diplomatsko predstavništvo s sedežem v Republiki Sloveniji pri ministrstvu za zunanje zadeve akreditira člane diplomatskega ter drugega osebja predstavništva in osebje konzulata. Mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter agencije in organi Evropske unije v Republiki Sloveniji pri ministrstvu za zunanje zadeve akreditirajo svoje člane. Diplomatsko predstavništvo, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, pri ministrstvu za zunanje zadeve akreditira samo tiste člane diplomatskega in drugega osebja, ki opravljajo delo v zvezi z odnosi z Republiko Slovenijo. V postopku pridobitve akreditacije za vojaške, pomorske, letalske in policijske atašeje ministrstvo za zunanje zadeve od tujega diplomatskega predstavništva pridobi njihov življenjepis z najmanj naslednjimi osebnimi podatki kandidata: ime in priimek, datum rojstva, kraj rojstva, spol, državljanstvo, izobrazba in delovne izkušnje. Ministrstvo za zunanje zadeve obdeluje osebne podatke iz prejšnjega odstavka za namen pridobitve mnenja ministrstva, ki je pristojno glede na področje delovanja atašeja, in jih hrani trajno, če gradivo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom, ni določeno kot arhivsko gradivo.
1
−
Ministrstvo za zunanje zadeve akreditiranim članom diplomatskega ter drugega osebja predstavništva ter članom osebja mednarodnih organizacij v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki veljajo za Republiko Slovenijo izdaja diplomatske in službene izkaznice, vodjem konzulata ter članom konzularnega osebja pa konzularne in službene izkaznice. Izdane izkaznice so hkrati tudi dovoljenje za začasno bivanje tujca v Republiki Sloveniji. Obrazec izkaznice vsebuje naslednje podatke; ime in priimek, datum in kraj rojstva, državljanstvo, funkcijo imetnika, naziv predstavništva, lastnoročni podpis imetnika in veljavnost izkaznice. Imetniki izkaznice, ki so nerezidenčni člani diplomatskega osebja ter drugega osebja predstavništva, ne potrebujejo vizumov za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji.
1
+
Ministrstvo za zunanje zadeve izdaja diplomatske izkaznice akreditiranim članom diplomatskega osebja diplomatskih predstavništev s sedežem v Republiki Sloveniji oziroma pristojnih za Republiko Slovenijo, članom diplomatskega osebja posebnih misij s sedežem v Republiki Sloveniji, članom diplomatskega osebja mednarodnih organizacij, predstavništev mednarodnih organizacij ter agencij in organov Evropske unije v Republiki Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki veljajo za Republiko Slovenijo. Ministrstvo za zunanje zadeve izdaja konzularne izkaznice konzularnim funkcionarjem ter častnim konzularnim funkcionarjem. Uslužbencem v konzulatu, ki ga vodi častni konzularni funkcionar, se izkaznice ne izdajajo. Ministrstvo za zunanje zadeve izdaja službene izkaznice članom administrativnega in tehničnega ter pomožnega osebja diplomatskih predstavništev in konzulatov s sedežem v Republiki Sloveniji, članom administrativnega in tehničnega ter pomožnega osebja posebnih misij s sedežem v Republiki Sloveniji, članom administrativnega in tehničnega ter pomožnega osebja mednarodnih organizacij, predstavništev mednarodnih organizacij ter agencij in organov Evropske unije v Republiki Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki veljajo za Republiko Slovenijo. Ministrstvo za zunanje zadeve izdaja posebne statusne izkaznice zasebnemu pomožnemu osebju oseb iz prvega in drugega odstavka tega člena in lokalnemu osebju, zaposlenemu na podlagi zakonodaje Republike Slovenije. Izkaznice se izdajajo tudi družinskim članom oseb iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena, če ima diplomatsko predstavništvo ali konzulat ali posebna misija oziroma mednarodna organizacija, agencija ali organ Evropske unije sedež ali predstavništvo v Republiki Sloveniji, razen družinskim članom častnega konzularnega funkcionarja, družinskim članom uslužbencev v konzulatu, ki ga vodi častni konzularni funkcionar, ter družinskim članom zasebnega pomožnega osebja in lokalnega osebja, katerim se izkaznice ne izdajajo. Družinskemu članu se izda ista vrsta izkaznice, kot je izdana osebam iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena. Za družinske člane se po tem zakonu štejejo zakonec in otrok do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma otrok do dopolnjenega 26. leta starosti ob predložitvi dokazila o rednem šolanju v Republiki Sloveniji oziroma otrok, starejši od 18 let, za katerega je bila roditeljska pravica podaljšana, če zakonec oziroma otrok živi v Republiki Sloveniji z osebo iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena. Oseba, ki živi v Republiki Sloveniji z osebo iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena v zunajzakonski skupnosti, se šteje za družinskega člana samo, če takšno skupnost priznava tudi država pošiljateljica. Izkaznice se lahko ob izpolnjenem pogoju vzajemnosti izdajo tudi drugim vzdrževanim družinskim članom oseb iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena ali njihovih zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, če obstajajo posebne kulturne, zdravstvene ali socialne okoliščine. Za druge vzdrževane družinske člane se po tem zakonu štejejo starši, stari starši ter neporočeni otroci, ki ne izpolnjujejo pogojev za akreditacijo po šestem odstavku tega člena. Izkaznica je javna listina, ki izkazuje istovetnost in poseben status imetnika. Izkaznica se izda z veljavnostjo do štirih let, vendar ne dlje od veljavnosti potnega lista imetnika. Izdane izkaznice dovoljujejo začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji, če ima diplomatsko predstavništvo ali konzulat ali posebna misija sedež v Republiki Sloveniji ali če ima sedež ali predstavništvo v Republiki Sloveniji mednarodna organizacija, agencija ali organ Evropske unije. Imetniki izkaznic, razen lokalnega osebja in zasebnega pomožnega osebja, ki niso državljani Republike Slovenije ali v njej nimajo dovoljenja za začasno prebivanje, dovoljenja za stalno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja za državljana Evropske unije ali potrdila o prijavi stalnega prebivanja za državljana Evropske unije, so za čas akreditacije v Republiki Sloveniji izvzeti iz postopkov pridobivanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi prebivanja v skladu z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev. Izkaznica vsebuje naslednje podatke: vrsto izkaznice, ime in priimek, datum in kraj rojstva, spol, državljanstvo, status, naziv predstavništva, fotografijo, datum izdaje izkaznice, datum veljavnosti izkaznice, identifikacijsko številko imetnika, serijsko številko izkaznice, trivrstični strojno berljiv zapis osebnih podatkov ter navedbo obsega privilegijev in imunitet. Imetniki izkaznice, ki so člani diplomatskega osebja nerezidenčnega diplomatskega predstavništva, ne potrebujejo vizumov za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji. Minister za zunanje zadeve podrobneje določi pogoje za izdajo izkaznic, vrste izkaznic, obrazce izkaznic in vlog za izdajo izkaznic ter obrazec obvestila o odhodu, postopek in način izdelave, postopek in način izdaje izkaznic.
+
1
+
Vloga za izkaznice iz prejšnjega člena se vloži na predpisanem obrazcu, ki vsebuje:
+
2
+
1. podatke o tujem predstavništvu;
+
3
+
2. ime in priimek;
+
4
+
3. datum, kraj in državo rojstva;
+
5
+
4. spol;
+
6
+
5. državljanstvo;
+
7
+
6. naslov začasnega bivališča v Sloveniji;
+
8
+
7. zakonski stan (samski, poročen), osebna imena družinskih članov, ki spremljajo člana predstavništva, oziroma njihovo razmerje do osebe iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 62. člena tega zakona;
+
9
+
8. vrsto, številko in veljavnost potnega lista;
+
10
+
9. številko in veljavnost vizuma za Republiko Slovenijo;
+
11
+
10. zahtevani status oziroma vrsto izkaznice;
+
12
+
11. naziv, delovno področje, predvideno trajanje dela in morebitno nerezidenčno akreditacijo;
+
13
+
12. datum prihoda v Slovenijo in datum začetka dela;
+
14
+
13. podatke o novoustanovljenem delovnem mestu oziroma osebnem imenu in nazivu nadomeščene osebe;
+
15
+
14. podatke o šolanju otrok oziroma podaljšanju roditeljske pravice;
+
16
+
15. podatke o opravljanju pridobitne dejavnosti zakonca in nazivu delodajalca;
+
17
+
16. datum in kraj vloge;
+
18
+
17. fotografijo in podpis prosilca ter podpis vodje predstavništva in žig predstavništva;
+
19
+
18. EMŠO;
+
20
+
19. podatke o zagotovljenem zdravstvenem zavarovanju, veljavnem v Republiki Sloveniji;
+
21
+
20. podatke o vključenosti v socialna zavarovanja;
+
22
+
21. datum izdaje in veljavnosti izkaznice rezidenčne države. Ministrstvo za zunanje zadeve je vir za določitev EMŠO za tujega državljana, ki se mu izda izkaznica iz prejšnjega člena. Vloga lahko vsebuje tudi druge podatke v zvezi z opravljanjem dela, ki so potrebni za izdajo izkaznice in jih vlagatelj predloži prostovoljno. Vlogi je treba priložiti fotografijo predpisane velikosti, fotokopijo veljavnega potnega lista oziroma identifikacijskega dokumenta, fotokopijo vizuma za Republiko Slovenijo, fotokopijo izkaznice, izdane v državi rezidenčne akreditacije, ter fotokopije drugih listin, ki so potrebne za odločitev o izdaji izkaznice. Vlogi za izdajo izkaznice članu zasebnega pomožnega osebja je treba priložiti tudi pogodbo o zaposlitvi. V postopku odločanja o vlogi lahko ministrstvo za zunanje zadeve zahteva tudi druge podatke ali dokumente, če so ti bistvenega pomena za odločitev, vključno z vpogledom v originalni potni list. Vlagatelj mora ministrstvu za zunanje zadeve sporočiti vse morebitne spremembe navedenih podatkov. Vloge se hranijo trajno. Zaradi zagotovitve podatkov o vlogah in izdanih izkaznicah ter za izvajanje svojih pristojnosti ministrstvo za zunanje zadeve vodi evidenco, ki vsebuje:
+
23
+
- podatke iz desetega odstavka prejšnjega člena ter prvega in tretjega odstavka tega člena;
+
24
+
- podatke o vrnjenih, izgubljenih, pogrešanih, ukradenih, uničenih in poškodovanih izkaznicah. Podatki iz evidence se hranijo trajno. Glede kopiranja izkaznic se smiselno uporabljajo določbe o kopiranju osebnih izkaznic iz zakona, ki ureja osebne izkaznice.
1
−
Država, s katero je Republika Slovenija navezala diplomatske ali konzularne odnose, lahko v Republiki Sloveniji odpre konzulat. Sklep o soglasju za odprtje tujega konzulata z navedbo vrste konzulata, sedeža in konzularnega območja sprejme vlada na predlog ministrstva za zunanje zadeve,ki predhodno pridobi mnenje pristojnih organov. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
+
Država, s katero je Republika Slovenija navezala diplomatske ali konzularne odnose, lahko v Republiki Sloveniji odpre konzulat. Sklep o soglasju za odprtje tujega konzulata z navedbo vrste konzulata, sedeža in konzularnega območja sprejme vlada na predlog ministrstva za zunanje zadeve, ki predhodno pridobi mnenje pristojnih organov. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Po obvestilu države pošiljateljice o zaprtju konzulata vlada sprejme sklep, s katerim se seznani z zaprtjem konzulata. Če je konzularnemu funkcionarju funkcija prenehala in v roku enega leta ni bil predlagan nov kandidat za konzularnega funkcionarja, vlada sprejme sklep, s katerim se seznani s prenehanjem delovanja konzulata in umakne soglasje k odprtju konzulata, o čemer ministrstvo za zunanje zadeve obvesti državo pošiljateljico. Sklepa se objavita v Uradnem listu Republike Slovenije. Če se Republika Slovenija odloči za umik soglasja k odprtju konzulata, vlada sprejme sklep o umiku soglasja. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
Predsednik Republike Slovenije na predlog ministrstva za zunanje zadeve po pridobitvi mnenja pristojnih organov izda eksekvaturo vodji tujega konzulata. Ministrstvo za zunanje zadeve po pridobitvi mnenja pristojnih organov izda eksekvaturo drugim tujim konzularnim funkcionarjem, če tako dovoljenje zahteva tuja država. Vzajemno se je mogoče dogovoriti za drugačen način izdaje eksekvature konzularnim funkcionarjem. Za čas trajanja postopka iz prvega odstavka tega člena ministrstvo za zunanje zadeve na zahtevo tujega diplomatskega predstavništva ali konzulata lahko izda začasno dovoljenje za delo novo imenovanega vodje konzulata.
1
+
Predsednik Republike Slovenije na predlog ministrstva za zunanje zadeve po pridobitvi mnenja pristojnih organov izda eksekvaturo vodji tujega konzulata. V postopku za izdajo eksekvature ministrstvo za zunanje zadeve od tujega diplomatskega predstavništva pridobi življenjepis, ki vsebuje najmanj naslednje osebne podatke: ime in priimek, datum rojstva, kraj rojstva, spol, državljanstvo, izobrazba in delovne izkušnje. V postopku za izdajo eksekvature tujemu častnemu konzularnemu funkcionarju ministrstvo za zunanje zadeve pridobi tudi potrdilo države, katere državljan je, da kandidat ni pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje in ni v kazenskem postopku, ter druge podatke za odločitev glede izdaje eksekvature. Ministrstvo za zunanje zadeve po pridobitvi mnenja pristojnih organov izda soglasje in po prejemu patentnega pisma izda eksekvaturo drugim tujim konzularnim funkcionarjem, če tako dovoljenje zahteva tuja država. Za čas trajanja postopka iz prvega odstavka tega člena lahko ministrstvo za zunanje zadeve na zahtevo tujega diplomatskega predstavništva ali konzulata izda začasno dovoljenje za delo novoimenovanega vodje konzulata. Ministrstvo za zunanje zadeve z namenom pridobitve mnenja pristojnih organov o kandidatu za vodjo konzulata obdeluje osebne podatke iz drugega odstavka tega člena in jih hrani trajno, če gradivo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom, ni določeno kot arhivsko gradivo.
1
−
Država, ki v Republiki Sloveniji odpre konzulat, lahko imenuje častnega konzularnega funkcionarja, ki je lahko slovenski ali tuj državljan, ki zakonito prebiva v Republiki Sloveniji. Sklep o soglasju za odprtje tujega konzulata, ki ga vodi častni konzularni funkcionar, z navedbo vrste konzulata, sedeža in konzularnega območja sprejme vlada na predlog ministrstva za zunanje zadeve, ki predhodno pridobi mnenje pristojnih organov. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Ministrstvo za zunanje zadeve izda tudi dovoljenje za delo tujega častnega konzularnega funkcionarja.
1
+
Država, ki v Republiki Sloveniji odpre konzulat, lahko imenuje častnega konzularnega funkcionarja, ki je lahko slovenski ali tuji državljan, ki zakonito prebiva v Republiki Sloveniji. Določbe 64. in 65. člena tega zakona se uporabljajo tudi za odpiranje in zapiranje tujega konzulata, ki ga vodi častni konzularni funkcionar.
2
·
3. Mednarodne organizacije
2
·
3. Mednarodne organizacije
1
−
Vprašanja v zvezi s sedežem, odprtjem agencije, oddelka ali predstavništva, statusna vprašanja ter vprašanja imunitet in privilegijev se uredi s sporazumom med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo, če niso urejena na drug način. V. MEDNARODNE POGODBE
1
+
Vprašanja v zvezi s sedežem, odprtjem agencije, oddelka ali predstavništva, statusna vprašanja ter vprašanja imunitet in privilegijev se uredi s sporazumom med Republiko Slovenijo in mednarodno organizacijo, če niso urejena na drug način. V. MEDNARODNE POGODBE (prenehalo veljati)
2
−
1. Splošna določba
2
+
1. Splošna določba (prenehal veljati)
1
−
Mednarodna pogodba je sporazum, ki ga Republika Slovenija sklene pisno z eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami in za katerega velja mednarodno pravo, ne glede na število listin, iz katerih je sestavljen, in ne glede na njegovo posebno ime. Mnenje o tem, ali je mednarodni akt mednarodna pogodba, daje ministrstvo za zunanje zadeve pred začetkom postopka za sklenitev mednarodne pogodbe.
1
+
2. Sklepanje (prenehal veljati)
2
−
2. Sklepanje
−
1
−
Postopek za sklenitev mednarodne pogodbe začne s pobudo pristojni upravni organ, lahko pa tudi drug državni organ. Kadar postopka ne začne ministrstvo za zunanje zadeve, mora biti pobudi priloženo njegovo pisno soglasje. Ministrstvo za zunanje zadeve v tridesetih dneh od prejema pobude izda soglasje oziroma pobudo zavrne. Pobuda vsebuje:
−
2
−
1. razloge, zaradi katerih se predlaga sklenitev mednarodne pogodbe;
−
3
−
2. bistvene elemente pogodbe vključno z morebitnimi pridržki in začasno uporabo;
−
4
−
3. predlog stališč delegacije;
−
5
−
4. predlog za sestavo delegacije, predračun stroškov za njeno delo in način njihovega pokritja;
−
6
−
5. predlog, kdo naj pogodbo parafira oziroma podpiše;
−
7
−
6. navedbo, kateri organ bo mednarodno pogodbo ratificiral ter navedbo ali zahteva sklenitev mednarodne pogodbe izdajo novih ali spremembo veljavnih predpisov;
−
8
−
7. oceno potrebnih finančnih sredstev za izpolnitev mednarodne pogodbe in način njihove zagotovitve;
−
9
−
8. predlog odobritve začasne uporabe pogodbe;
−
10
−
9. izjavo pristojnega upravnega organa iz prvega odstavka tega člena o primernosti sklenitve pogodbe z vidika skladnosti s pravnim redom in usmeritvami Evropske unije. Če je mogoče in smiselno, vsebuje pobuda tudi osnutek mednarodne pogodbe. Odločitev o pobudi sprejme vlada. V primerih, ko je za ratifikacijo mednarodne pogodbe pristojen državni zbor, vlada pobudo predloži v potrditev delovnemu telesu državnega zbora, pristojnemu za zunanjo politiko.
−
1
−
Ob odločanju o pobudi vlada določi delegacijo za pogajanja, njena pooblastila in morebitno obveznost predložitve poročila pred podpisom skupaj z usklajenim oziroma parafiranim besedilom. Delegacija med pogajanji deluje v okviru stališč in pooblastil, vsebovanih v pobudi. Če druga stran med pogajanji ne sprejme stališč delegacije ali če predlaga obravnavanje vprašanj, k v pobudi niso zajeta, mora delegacija v primeru, da gre za bistvene elemente pogodbe, kot so vsebovani v pobudi, ali vprašanje z materialnimi posledicami zaprositi vlado za nova stališča ter po potrebi preložiti pogajanja. Kadar vlada oblikuje nova stališča za pogajanja o mednarodni pogodbi, za katere ratifikacijo je pristojen državni zbor, jih predloži v potrditev delovnemu telesu, pristojnemu za zunanjo politiko. Vodja delegacije potrdi usklajenost besedil mednarodne pogodbe s parafiranjem.
−
1
−
Če je za ratifikacijo mednarodne pogodbe pristojna vlada, sme delegacija z njenim soglasjem sprejeti klavzulo, da se bo pogodba začasno uporabljala pred njeno uveljavitvijo.
−
1
−
Če je besedilo pogodbe usklajeno s sprejetimi stališči, lahko pooblaščena oseba pogodbo podpiše. Pooblastilo za pogajanja in podpis mednarodne pogodbe izda minister za zunanje zadeve, če je to potrebno. Pristojni upravni organ pošlje izvirnik podpisane pogodbe ministrstvu za zunanje zadeve.
−
1
−
O pridržku k mednarodni pogodbi in umiku pridržka odloči organ, pristojen za njeno ratifikacijo. Državni zbor lahko za umik pridržka k posamezni mednarodni pogodbi pooblasti vlado. K mednarodnim pogodbam o človekovih pravicah, ki ne vsebujejo določb o pridržkih, ti niso dopustni.
−
1
−
Postopek za ratifikacijo mednarodne pogodbe začne ministrstvo za zunanje zadeve na predlog organa, ki je vodil pogajanja za sklenitev mednarodne pogodbe. Ta ministrstvu skupaj s predlogom za začetek postopka ratifikacije predloži obrazložen osnutek akta o ratifikaciji z vso potrebno dokumentacijo. Akt o ratifikaciji vključuje besedilo mednarodne pogodbe v slovenskem in tujem jeziku, vsebuje pa lahko še:
−
2
−
- pridržke in interpretativne izjave k pogodbi,
−
3
−
- določbe o zagotovitvi finančnih sredstev za izvajanje pogodbe,
−
4
−
- naročila glede uskladitve notranjih predpisov z mednarodno pogodbo,
−
5
−
- navodilo pristojnim organom v zvezi z izvajanjem mednarodne pogodbe. Mednarodne pogodbe ratificira državni zbor, razen tistih, ki jih v skladu s petim odstavkom tega člena ratificira vlada. V posebej utemeljenih primerih vlada predlog akta o ratifikaciji obravnava prednostno in ga pošlje v državni zbor z zaprosilom za prednostno obravnavo. Vlada ratificira mednarodne pogodbe, ki:
−
6
−
- urejajo vprašanja, za katera je vlada pristojna po notranjem pravnem redu;
−
7
−
- se sklepajo zaradi izvajanja za Republiko Slovenijo obvezujočih aktov mednarodnih organizacij;
−
8
−
- se sklepajo zaradi uresničevanja sklenjenih mednarodnih pogodb;
−
9
−
- jih sklepajo ministrstva o izmenjavi izkušenj in vzdrževanju stikov z ministrstvi drugih držav;
−
10
−
- urejajo vprašanja v zvezi z diplomatskimi in konzularnimi odnosi;
−
11
−
- na področju obrambe ali notranjih zadev pomenijo izvedbo prevzetih obveznosti ali sprejetih odločitev o mednarodnem sodelovanju Republike Slovenije;
−
12
−
- urejajo mednarodno kulturno in znanstveno ter sodelovanje na področju izobraževanja. Pred ratifikacijo ministrstvo za zunanje zadeve pošlje kopijo besedila mednarodne pogodbe delovnemu telesu državnega zbora, pristojnemu za zunanje zadeve. Vlada je pristojna za ratifikacijo mednarodnih pogodb iz petega odstavka samo, če ne zahtevajo izdaje novih ali spremembe veljavnih zakonov. Z zapisniki, programi sodelovanja in drugimi nepogodbenimi mednarodnimi akti, ki jih zaradi izvajanja mednarodnih pogodb sklenejo s temi pogodbami ustanovljena skupna telesa, in s katerimi pogodbenice ne prevzemajo novih pravnih obveznosti, se vlada seznani in se shranijo ter evidentirajo v ministrstvu za zunanje zadeve.
−
1
−
Listine o ratifikaciji mednarodnih pogodb in pristopu k mednarodnim pogodbam izda predsednik Republike Slovenije.
1
+
3. Objava (prenehal veljati)
2
−
3. Objava
−
1
−
Mednarodna pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije v slovenščini in tujem jeziku. Če med jeziki, v katerih je mednarodna pogodba sklenjena, ni slovenščine, se poleg enega tujega jezika objavi tudi njen prevod v slovenščino. Mednarodna pogodba mora biti objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije pred njeno uveljavitvijo po mednarodnem pravu. Obvestilo o začetku in prenehanju veljavnosti se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V Uradnem listu Republike Slovenije se lahko po sklepu državnega zbora ali vlade objavijo tudi mednarodni akti, ki niso mednarodne pogodbe.
1
+
4. Uveljavitev, registracija, hramba, evidenca (prenehal veljati)
2
−
4. Uveljavitev, registracija, hramba, evidenca
−
1
−
Mednarodna pogodba začne veljati v Republiki Sloveniji v skladu z določbami same pogodbe in tega zakona. Če mednarodna pogodba ne vsebuje določbe o začetku veljavnosti, začne veljati v Republiki Sloveniji, ko so vse podpisnice pristale, da jih pogodba zavezuje, in v skladu z določbami tega zakona.
−
1
−
Za dejanja, potrebna za uveljavitev in registracijo mednarodne pogodbe, skrbi ministrstvo za zunanje zadeve. Veljavne mednarodne pogodbe in druge mednarodne akte hrani in evidentira ministrstvo za zunanje zadeve.
1
+
5. Nasledstvo mednarodnih pogodb (prenehal veljati)
2
−
5. Nasledstvo mednarodnih pogodb
−
1
−
Glede nasledstva mednarodnih pogodb se uporabljajo pravila mednarodnega prava, določbe tega poglavja ter drugi predpisi Republike Slovenije.
−
1
−
Ministrstvo za zunanje zadeve opravi konzultacije o nasledstvu dvostranskih mednarodnih pogodb z drugo pogodbenico. Vlada predloži predlog akta o notifikaciji nasledstva dvostranskih mednarodnih pogodb v sprejem Državnemu zboru. Po sprejemu akta o notifikaciji nasledstva v Državnem zboru ministrstvo za zunanje zadeve z drugo pogodbenico sklene dogovor o nasledstvu dvostranskih pogodb.
−
1
−
Vlada predloži predlog akta o notifikaciji o nasledstvu mnogostranskih mednarodnih pogodb v sprejem Državnemu zboru. Ministrstvo za zunanje zadeve notificira nasledstvo depozitarju.
−
1
−
Seznam nasledenih mednarodnih pogodb z datumom nasledstva ministrstvo za zunanje zadeve objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
1
+
6. Izvajanje (prenehal veljati)
2
−
6. Izvajanje
−
1
−
Za izvajanje mednarodnih pogodb skrbi vlada preko pristojnih upravnih organov. Ministrstva seznanjajo vlado z izvajanjem mednarodnih pogodb s svojega delovnega področja. Vlada seznanja državni zbor z izvajanjem mednarodnih pogodb.
1
+
7. Sprememba in prenehanje mednarodne pogodbe (prenehal veljati)
2
−
7. Sprememba in prenehanje mednarodne pogodbe
−
1
−
Za spremembo mednarodne pogodbe se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za sklepanje mednarodnih pogodb.
−
1
−
Odpoved mednarodne pogodbe je v pristojnosti vlade. Za odpoved mednarodne pogodbe, ki jo je ratificiral državni zbor, je potrebno soglasje pristojnega delovnega telesa državnega zbora.
−
1
−
Če so določbe mednarodne pogodbe v nasprotju z zakonom ali drugim predpisom, vlada začne postopek za spremembo ali dopolnitev zakona ali drugega predpisa oziroma za spremembo ali odpoved mednarodne pogodbe. Do odločitve pristojnega organa se uporablja mednarodna pogodba.
1
+
8. Smiselna uporaba določb (prenehal veljati)
2
−
8. Smiselna uporaba določb
−
1
−
Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi za sklepanje mednarodnih pogodb na zasedanjih meddržavnih komisij, v mednarodnih organizacijah, na mednarodnih konferencah ali za pristop k mednarodnim pogodbam. V primeru pristopa k mednarodni pogodbi ali drugega načina, s katerim Republika Slovenija izjavi, da jo zavezuje mednarodna pogodba, predloži ministrstvo za zunanje zadeve na predlog resornega ministrstva v postopek predlog akta o ratifikaciji mednarodne pogodbe ter po sprejemu in objavi akta o ratifikaciji opravi pri depozitarju dejanja, potrebna za uveljavitev mednarodne pogodbe. VI. DRUGI MEDNARODNI AKTI
1
+
VI. DRUGI MEDNARODNI AKTI (prenehalo veljati)
1
−
Z zakonom ali uredbo vlade se v Republiki Sloveniji uveljavijo drugi mednarodni akti, ki jih v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, sprejemajo mednarodne organizacije, mednarodne integracije in institucije. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
+
VI.a plačila prispevkov
+
1
+
Vlada Republike Slovenije lahko na predlog pristojnega ministrstva za namen izvajanja zunanje politike Republike Slovenije v skladu s prednostnimi področji zunanje politike odloči o izplačilu prostovoljnih prispevkov iz proračunskih sredstev mednarodnim organizacijam in drugim mednarodnim telesom, katerih članica je Republika Slovenija, v skladu s pravili organizacije. Vlada Republike Slovenije lahko na predlog pristojnega ministrstva za namen izvajanja zunanje politike Republike Slovenije v skladu s prednostnimi področji zunanje politike odloči o priključitvi Republike Slovenije tudi k drugim mednarodnim pobudam, pri katerih imajo sodelujoči finančne obveznosti. Odločitev glede izplačil prostovoljnih prispevkov in priključitvi mednarodnim pobudam se sprejme ob upoštevanju vsebinskih in geografskih prednostnih področij za učinkovito multilateralno sodelovanje, vsebinske povezanosti z aktualnimi članstvi ali kandidaturami Republike Slovenije v mednarodna telesa in kontinuiteto izplačil. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
−
Uslužbenci v notranji službi, ki opravljajo strokovna dela na področju zunanjih zadev, pridobijo z novo sistemizacijo naslednje nazive, v kolikor izpolnjujejo pogoj delovnih izkušenj, ki se zahteva za določen diplomatski naziv: Uslužbenci, ki ne izpolnjujejo pogoja delovnih izkušenj, se razporedijo v ustrezen diplomatski naziv v skladu z delovnimi izkušnjami, ki jih imajo. Uslužbenci v notranji službi z univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo, ki opravljajo spremljajoče dejavnosti, pridobijo diplomatski naziv, če izpolnjujejo katerega od naslednjih pogojev:
1
+
Uslužbenci v notranji službi, ki opravljajo strokovna dela na področju zunanjih zadev, pridobijo z novo sistemizacijo naslednje nazive: višji sodelavec ataše višji referent ataše svetovalec II III. sekretar svetovalec I II. sekretar višji svetovalec I. sekretar svetovalec ministra svetovalec podsekretar prvi svetovalec svetovalec vlade minister svetovalec državni podsekretar pooblaščeni minister, veleposlanik Uslužbenci, ki ne izpolnjujejo pogoja delovnih izkušenj, se razporedijo v ustrezen diplomatski naziv v skladu z delovnimi izkušnjami, ki jih imajo. (črtan) Uslužbenci v notranji službi z univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo, ki opravljajo spremljajoče dejavnosti, pridobijo diplomatski naziv, če izpolnjujejo katerega od naslednjih pogojev:
2
·
- so najmanj dve leti z diplomatskim ali konzularnim nazivom službovali v tujini;
2
·
- so najmanj dve leti z diplomatskim ali konzularnim nazivom službovali v tujini;
3
·
- so v ministrstvu za zunanje zadeve najmanj dve leti opravljali strokovna dela na področju zunanjih zadev.
3
·
- so v ministrstvu za zunanje zadeve najmanj dve leti opravljali strokovna dela na področju zunanjih zadev.
1
−
Z dnem začetka veljavnosti tega zakona preneha veljati zakon o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 1/91-I), razen njegovega III. poglavja, ki preneha veljati, ko začne veljati zakon o javnih uslužbencih. Določbe III. dela tega zakona se uporabljajo od dne, ko začne veljati zakon o javnih uslužbencih. Uredba o plačah, nadomestilih in drugih prejemkih osebja v predstavništvih Republike Slovenije v tujini (Uradni list RS, št. 60/92, 42/93, 6/94, 62/96, 29/99 in 42/00) se uporablja do sprejema predpisa iz prvega odstavka 44. člena tega zakona.
1
+
Z dnem začetka veljavnosti tega zakona preneha veljati zakon o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 1/91-I), njegovo III. poglavje pa se še naprej uporablja do začetka uporabe zakona o javnih uslužbencih. Določbe III. dela tega zakona se uporabljajo od dne, ko se začne uporabljati zakon o javnih uslužbencih. Uredba o plačah, nadomestilih in drugih prejemkih osebja v predstavništvih Republike Slovenije v tujini (Uradni list RS, št. 60/92, 42/93, 6/94, 62/96, 29/99 in 42/00) se uporablja do sprejema predpisa iz prvega odstavka 44. člena tega zakona.
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-01/91-3/10 Ljubljana, dne 25. maja 2001. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1E) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1E), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. decembra 2025. Št. 003-02-1/2025-438 Ljubljana, dne 25. decembra 2025 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZUNANJIH ZADEVAH (ZZZ-1E)
−
1
−
Ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, zagotovita ustrezne informacijske rešitve za uporabo drugega odstavka spremenjenega 62.a člena zakona najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Pravilnik o diplomatski, konzularni in službeni izkaznici (Uradni list RS, št. 17/20) se uskladi s spremenjenima 62. in 62.a členom zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-01/25-8/14 Ljubljana, dne 17. decembra 2025 EPA 2243-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−