Skip to content
← Back to list

Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti

ZZZPB

Base

27. 7. 2006

ZZZPB-F · amendment

New

29. 9. 2006

ZZZPB-UPB1 · official consolidated text

47articles changed
+20removed
+27modified
added 1346removed 1548words
58paragraphs
1
−
Davčna uprava posreduje zavodu na podlagi pisne zahteve tiste podatke o posameznem davčnem zavezancu, za katere ta zakon določa, da so potrebni za opravljanje njegovih nalog. Posredovani podatki se lahko obdelujejo le za namene opravljanja nalog po tem zakonu. Davčna uprava mora za te namene zavodu omogočiti tudi neposredni varovan in nadzorovan elektronski dostop do podatkov iz njenih evidenc. V zahtevi zavoda morata biti, poleg podatkov posameznega davčnega zavezanca, navedena tudi pravna podlaga in namen obdelave osebnih podatkov, enako stopnjo varstva mora omogočati tudi ureditev neposrednega elektronskega dostopa.
1
+
Zavod in centri za socialno delo morajo medsebojno sodelovati pri vključevanju brezposelnih oseb v aktivnosti in ukrepe aktivne politike zaposlovanja in sodelovati s pristojnim davčnim organom in drugimi državnimi organi ter izmenjavati osebne in druge podatke, ki jih vodijo v svojih zbirkah podatkov in so potrebni za uresničevanje pravic in obveznosti brezposelnih oseb po tem zakonu. Zavod in centri za socialno delo lahko oblikujejo enotno bazo podatkov za uresničevanje pravic po tem zakonu in po predpisih o socialnem varstvu. Davčna uprava posreduje zavodu na podlagi pisne zahteve tiste podatke o posameznem davčnem zavezancu, za katere ta zakon določa, da so potrebni za opravljanje njegovih nalog. Posredovani podatki se lahko obdelujejo le za namene opravljanja nalog po tem zakonu. Davčna uprava mora za te namene zavodu omogočiti tudi neposredni varovan in nadzorovan elektronski dostop do podatkov iz njenih evidenc. V zahtevi zavoda morata biti, poleg podatkov posameznega davčnega zavezanca, navedena tudi pravna podlaga in namen obdelave osebnih podatkov, enako stopnjo varstva mora omogočati tudi ureditev neposrednega elektronskega dostopa. Vrsto in način izmenjave podatkov iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za delo. Vrsto in način izmenjave podatkov, ki jih vodijo in zbirajo davčni organi, določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
1
−
Posredovanje zaposlitve po tem zakonu obsega strokovne in organizacijske naloge, opravljene s ciljem, da iskalec zaposlitve sklene delovno razmerje. Posredovanje dela po tem zakonu obsega strokovne in organizacijske naloge, opravljene s ciljem, da se brezposelna ali druga oseba vključi v delo.
1
+
Posredovanje zaposlitve po tem zakonu obsega strokovne in organizacijske naloge, opravljene s ciljem, da brezposelna ali druga oseba sklene delovno razmerje. Posredovanje dela po tem zakonu obsega strokovne in organizacijske naloge, opravljene s ciljem, da se brezposelna ali druga oseba vključi v delo.
1
−
Organizacija oziroma delodajalec, ki želi posredovati zaposlitve oziroma dela ali zagotavljati dela delavcev drugemu delodajalcu, naslovi vlogo za podelitev koncesije oziroma za vpis v register agencij za zagotavljanje dela na ministrstvo, pristojno za delo. Ministrstvo, pristojno za delo, odloči o vlogi za podelitev koncesije oziroma za vpis v register agencij za zagotavljanje dela z odločbo v upravnem postopku. Ministrstvo, pristojno za delo, pri odločitvi o vlogi za podelitev koncesije upošteva število brezposelnih oseb pri območnih službah zavoda, potrebe delodajalcev po delu oziroma po zaposlitvi novih delavcev na tem območju, vrsto in obseg programov aktivne politike zaposlovanja, število dijakov in študentov na posameznem območju ter njihov socialni položaj, število koncesionarjev na posameznem območju in spoštovanje predpisov pri dotedanjem poslovanju vlagatelja. Vlagatelj lahko začne posredovati zaposlitve ali dela s sklenitvijo koncesijske pogodbe, pravico do zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu pa pridobi z vpisom v register agencij za zagotavljanje dela. Zoper odločbo o podelitvi koncesije oziroma o vpisu v register agencij za zagotavljanje dela ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor.
1
+
Organizacija oziroma delodajalec, ki želi posredovati zaposlitve oziroma dela ali zagotavljati dela delavcev drugemu delodajalcu, naslovi vlogo za podelitev koncesije oziroma za vpis v register agencij za zagotavljanje dela na ministrstvo, pristojno za delo. Ministrstvo, pristojno za delo, odloči o vlogi za podelitev koncesije oziroma za vpis v register agencij za zagotavljanje dela z odločbo v upravnem postopku. Ministrstvo, pristojno za delo, pri odločitvi o vlogi za podelitev koncesije upošteva število brezposelnih oseb pri območnih službah zavoda, potrebe delodajalcev po delu oziroma po zaposlitvi novih delavcev na tem območju, vrsto in obseg programov aktivne politike zaposlovanja, število dijakov in študentov na posameznem območju ter njihov socialni položaj, število koncesionarjev na posameznem območju in spoštovanje predpisov pri dotedanjem poslovanju vlagatelja. Vlagatelj lahko začne posredovati zaposlitve ali dela s sklenitvijo koncesijske pogodbe, pravico do zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu pa pridobi z vpisom v register agencij za zagotavljanje dela. Zoper odločbo o podelitvi koncesije oziroma o vpisu v register agencij za zagotavljanje dela ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor. 6.č člen Ministrstvo, pristojno za delo, z vlagateljem, ki mu je bila koncesija podeljena z odločbo iz drugega odstavka prejšnjega člena, sklene koncesijsko pogodbo. S pogodbo o koncesiji koncedent in koncesionar uredita medsebojno koncesijsko razmerje, zlasti pa:
+
2
+
- vrsto in obseg storitve, ki je predmet koncesije,
+
3
+
- začetek izvajanja koncesije,
+
4
+
- čas, za katerega se sklene koncesijska pogodba,
+
5
+
- višino priznanih stroškov v skladu z osmim odstavkom 6. člena tega zakona in višino odvedenih sredstev v skladu s petim in šestim odstavkom 6. člena tega zakona,
+
6
+
- dolžnost in način poročanja koncesionarja koncedentu,
+
7
+
- pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja koncesije,
+
8
+
- način finančnega, strokovnega in upravnega nadzora, ki ga opravi koncedent,
+
9
+
- način spreminjanja koncesijske pogodbe oziroma koncesijskega razmerja,
+
10
+
- prenehanje veljavnosti koncesijske pogodbe in njeno morebitno podaljšanje,
+
11
+
- obveznosti koncesionarja ob predčasnem prenehanju veljavnosti pogodbe,
+
12
+
- druge določbe, pomembne za določitev in izvajanje dejavnosti, ki je predmet koncesije. Koncesijska pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, je nična, kar pa velja tudi za njene dopolnitve in spremembe. Koncesijska pogodba se sklene največ za eno leto.
1
−
Ministrstvo, pristojno za delo, z vlagateljem, ki mu je bila koncesija podeljena z odločbo iz drugega odstavka prejšnjega člena, sklene koncesijsko pogodbo. S pogodbo o koncesiji koncedent in koncesionar uredita medsebojno koncesijsko razmerje, zlasti pa:
−
2
−
- vrsto in obseg storitve, ki je predmet koncesije,
−
3
−
- začetek izvajanja koncesije,
−
4
−
- čas, za katerega se sklene koncesijska pogodba,
−
5
−
- višino priznanih stroškov v skladu z osmim odstavkom 6. člena tega zakona in višino odvedenih sredstev v skladu s petim in šestim odstavkom 6. člena tega zakona,
−
6
−
- dolžnost in način poročanja koncesionarja koncedentu,
−
7
−
- pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja koncesije,
−
8
−
- način finančnega, strokovnega in upravnega nadzora, ki ga opravi koncedent,
−
9
−
- način spreminjanja koncesijske pogodbe oziroma koncesijskega razmerja,
−
10
−
- prenehanje veljavnosti koncesijske pogodbe in njeno morebitno podaljšanje,
−
11
−
- obveznosti koncesionarja ob predčasnem prenehanju veljavnosti pogodbe,
−
12
−
- druge določbe, pomembne za določitev in izvajanje dejavnosti, ki je predmet koncesije. Koncesijska pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, je nična, kar pa velja tudi za njene dopolnitve in spremembe. Koncesijska pogodba se sklene največ za eno leto.
−
1
·
Minister, pristojen za delo, predpiše način in vsebino sporočanja podatkov iz 9. in 10. ter postopek iz 11. člena tega zakona. III. ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI Obvezno zavarovanje
1
·
Minister, pristojen za delo, predpiše način in vsebino sporočanja podatkov iz 9. in 10. ter postopek iz 11. člena tega zakona. III. ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI Obvezno zavarovanje
2
+
Minister, pristojen za delo, predpiše način in vsebino sporočanja podatkov iz 9. in 10. ter postopek iz 11. člena tega zakona.
+
1
−
- oseba, ki ni upokojenec, študent, dijak, vajenec, udeleženec izobraževanja odraslih, mlajši od 26 let ali udeleženec izobraževanja v skladu s 53.b členom tega zakona ter udeleženec programa usposabljanja na delovnem mestu na podlagi programov ukrepov aktivne politike zaposlovanja iz 50. člena tega zakona.
1
+
Za brezposelno osebo se po tem zakonu šteje:
2
·
- oseba, ki ni v delovnem razmerju,
2
·
- oseba, ki ni v delovnem razmerju,
3
·
- samozaposlena oseba, katere dobiček iz dejavnosti, ki je ugotovljen brez upoštevanja znižanj in davčnih olajšav v skladu s predpisi o dohodnini in povečan za obračunane obvezne prispevke za socialno varnost, ni presegal zneska zajamčenega nadomestila plače in lastnik ali solastnik gospodarskih družb, ki ni zavarovan na drugi podlagi, in v katerih dobiček, zmanjšan za plačane prispevke za obvezno socialno zavarovanje, v zadnjem koledarskem letu pred nastankom brezposelnosti ni presegal zneska zajamčenega nadomestila plače,
3
·
- samozaposlena oseba, katere dobiček iz dejavnosti, ki je ugotovljen brez upoštevanja znižanj in davčnih olajšav v skladu s predpisi o dohodnini in povečan za obračunane obvezne prispevke za socialno varnost, ni presegal zneska zajamčenega nadomestila plače in lastnik ali solastnik gospodarskih družb, ki ni zavarovan na drugi podlagi, in v katerih dobiček, zmanjšan za plačane prispevke za obvezno socialno zavarovanje, v zadnjem koledarskem letu pred nastankom brezposelnosti ni presegal zneska zajamčenega nadomestila plače,
4
·
- lastnik, zakupnik, najemnik ali drug uporabnik kmetijskega ali gozdnega zemljišča s katastrskim dohodkom do višine, ki je določena kot podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
4
·
- lastnik, zakupnik, najemnik ali drug uporabnik kmetijskega ali gozdnega zemljišča s katastrskim dohodkom do višine, ki je določena kot podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
5
·
- oseba, ki ni upokojenec, študent, dijak, vajenec, udeleženec izobraževanja odraslih, mlajši od 26 let ali udeleženec izobraževanja v skladu s 53.b členom tega zakona ter udeleženec programa usposabljanja na delovnem mestu na podlagi programov ukrepov aktivne politike zaposlovanja iz 50. člena tega zakona in je:
5
·
- oseba, ki ni upokojenec, študent, dijak, vajenec, udeleženec izobraževanja odraslih, mlajši od 26 let ali udeleženec izobraževanja v skladu s 53.b členom tega zakona ter udeleženec programa usposabljanja na delovnem mestu na podlagi programov ukrepov aktivne politike zaposlovanja iz 50. člena tega zakona in je:
6
·
- zmožna za delo,
6
·
- zmožna za delo,
7
·
- prijavljena pri zavodu,
7
·
- prijavljena pri zavodu,
8
·
- na razpolago za zaposlitev,
8
·
- na razpolago za zaposlitev,
9
·
- aktivni iskalec zaposlitve. Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se za brezposelno osebo šteje oseba, ki je bila do nastanka brezposelnosti v delovnem razmerju in hkrati samozaposlena oseba, če njen dobiček iz dejavnosti, ki je ugotovljen brez upoštevanja znižanj in davčnih olajšav v skladu s predpisi o dohodnini in z upoštevanjem obračunanih obveznih prispevkov, ni presegal zneska zajamčenega nadomestila plače v zadnjem koledarskem letu pred nastankom brezposelnosti. Za zavarovanca se po tem zakonu šteje brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti obvezno ali prostovoljno zavarovana za primer brezposelnosti in ima na tej podlagi pravico do denarnih prejemkov po tem zakonu.
9
·
- aktivni iskalec zaposlitve. Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se za brezposelno osebo šteje oseba, ki je bila do nastanka brezposelnosti v delovnem razmerju in hkrati samozaposlena oseba, če njen dobiček iz dejavnosti, ki je ugotovljen brez upoštevanja znižanj in davčnih olajšav v skladu s predpisi o dohodnini in z upoštevanjem obračunanih obveznih prispevkov, ni presegal zneska zajamčenega nadomestila plače v zadnjem koledarskem letu pred nastankom brezposelnosti. Za zavarovanca se po tem zakonu šteje brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti obvezno ali prostovoljno zavarovana za primer brezposelnosti in ima na tej podlagi pravico do denarnih prejemkov po tem zakonu.
1
−
Pravice iz zavarovanja
−
1
−
V prvem odstavku 17. člena se druga alinea črta. Dosedanja tretja in četrta alinea postaneta druga in tretja alinea.
1
+
Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti po tem zakonu so:
+
2
+
- denarno nadomestilo;
+
3
+
- povračilo prevoznih in selitvenih stroškov;
+
4
+
- pravica do zdravstvenega varstva in pravica do pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pravici iz zadnje alinee prejšnjega odstavka se uresničujeta po predpisih, ki urejajo ti področji. Pogoji za pridobitev pravic iz zavarovanja
1
·
Zavarovanec lahko uveljavi pravico do denarnega nadomestila, če:
1
·
Zavarovanec lahko uveljavi pravico do denarnega nadomestila, če:
2
−
- zanj po treh mesecih upravičenosti do denarnega nadomestila ni na voljo primerne zaposlitve,
2
+
- je bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan za primer brezposelnosti in
3
·
- zanj ni na voljo ustrezne zaposlitve. Zavarovanec ohrani pravico do denarnega nadomestila, če:
3
·
- zanj ni na voljo ustrezne zaposlitve. Zavarovanec ohrani pravico do denarnega nadomestila, če:
4
·
- je na razpolago za zaposlitev,
4
·
- je na razpolago za zaposlitev,
5
·
- zanj ni na voljo ustrezne zaposlitve,
5
·
- zanj ni na voljo ustrezne zaposlitve,
6
·
- zanj po treh mesecih upravičenosti do denarnega nadomestila ni na voljo primerne zaposlitve,
6
·
- zanj po treh mesecih upravičenosti do denarnega nadomestila ni na voljo primerne zaposlitve,
7
·
- aktivno išče zaposlitev,
7
·
- aktivno išče zaposlitev,
8
·
- ni na voljo ustreznega programa aktivne politike zaposlovanja,
8
·
- ni na voljo ustreznega programa aktivne politike zaposlovanja,
9
·
- prebiva v Republiki Sloveniji, razen če mednarodni akt ne določa drugače; v času, ko zavarovanec ne prebiva v Republiki Sloveniji, mu pravica do denarnega nadomestila miruje.
9
·
- prebiva v Republiki Sloveniji, razen če mednarodni akt ne določa drugače; v času, ko zavarovanec ne prebiva v Republiki Sloveniji, mu pravica do denarnega nadomestila miruje.
1
·
Brezposelna oseba je na razpolago za zaposlitev, če je dosegljiva zavodu vsak delovni dan tri ure dnevno na naslovu prebivališča ali na naslovu, za katerega se dogovori z zavodom. Čas dosegljivosti določi zavod. Brezposelna oseba ima pravico biti odsotna zaradi osebnih razlogov ali zaradi drugega utemeljenega razloga do 18 delovnih dni v enem letu, o čemer se mora najmanj osem dni pred pričetkom odsotnosti dogovoriti z zavodom, sicer se šteje, da ni na razpolago. Brezposelna oseba ima pravico biti tri dni odsotna z naslova, za katerega se je dogovorila z zavodom, v primeru smrti zakonca, staršev ali otrok. V teh primerih ali v primeru nenadne bolezni mora obvestiti zavod in mu predložiti ustrezno dokumentacijo v roku tri dni po prenehanju razloga za odsotnost. V času vključitve v program aktivne politike zaposlovanja se šteje, da je brezposelna oseba na razpolago. Šteje se, da je brezposelna oseba na razpolago tudi v času, ko je po napotilu ali s soglasjem zavoda odsotna zaradi opravljanja ustreznega ali primernega začasnega ali občasnega dela ali iskanja zaposlitve. Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena ima brezposelna oseba pravico do odsotnosti zaradi izvrševanja obveznosti, ki jih ima kot pogodbeni pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske oziroma kot državljan na prostovoljnem služenju vojaškega roka, za čas trajanja teh obveznosti. O obveznostih po pogodbi o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske oziroma po pogodbi o prostovoljnem služenju vojaškega roka mora brezposelna oseba obvestiti zavod v roku najmanj osem dni pred začetkom odsotnosti. S pogodbenim pripadnikom rezervne sestave je izenačen tudi državljan, ki je poklican s strani pristojnega organa na usposabljanje za zaščito in reševanje, ki temelji na opravljanju državljanskih dolžnosti na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pravico do odsotnosti iz prejšnjega odstavka tega člena lahko brezposelna oseba uveljavi pred oziroma po vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja, ne pa tudi v času vključitve, razen če je vključena v program, na podlagi katerega je sklenila delovno razmerje. 17.č člen Ustrezna zaposlitev po tem zakonu je zaposlitev:
1
·
Brezposelna oseba je na razpolago za zaposlitev, če je dosegljiva zavodu vsak delovni dan tri ure dnevno na naslovu prebivališča ali na naslovu, za katerega se dogovori z zavodom. Čas dosegljivosti določi zavod. Brezposelna oseba ima pravico biti odsotna zaradi osebnih razlogov ali zaradi drugega utemeljenega razloga do 18 delovnih dni v enem letu, o čemer se mora najmanj osem dni pred pričetkom odsotnosti dogovoriti z zavodom, sicer se šteje, da ni na razpolago. Brezposelna oseba ima pravico biti tri dni odsotna z naslova, za katerega se je dogovorila z zavodom, v primeru smrti zakonca, staršev ali otrok. V teh primerih ali v primeru nenadne bolezni mora obvestiti zavod in mu predložiti ustrezno dokumentacijo v roku tri dni po prenehanju razloga za odsotnost. V času vključitve v program aktivne politike zaposlovanja se šteje, da je brezposelna oseba na razpolago. Šteje se, da je brezposelna oseba na razpolago tudi v času, ko je po napotilu ali s soglasjem zavoda odsotna zaradi opravljanja ustreznega ali primernega začasnega ali občasnega dela ali iskanja zaposlitve. Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena ima brezposelna oseba pravico do odsotnosti zaradi izvrševanja obveznosti, ki jih ima kot pogodbeni pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske oziroma kot državljan na prostovoljnem služenju vojaškega roka, za čas trajanja teh obveznosti. O obveznostih po pogodbi o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske oziroma po pogodbi o prostovoljnem služenju vojaškega roka mora brezposelna oseba obvestiti zavod v roku najmanj osem dni pred začetkom odsotnosti. S pogodbenim pripadnikom rezervne sestave je izenačen tudi državljan, ki je poklican s strani pristojnega organa na usposabljanje za zaščito in reševanje, ki temelji na opravljanju državljanskih dolžnosti na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pravico do odsotnosti iz prejšnjega odstavka tega člena lahko brezposelna oseba uveljavi pred oziroma po vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja, ne pa tudi v času vključitve, razen če je vključena v program, na podlagi katerega je sklenila delovno razmerje. 17.č člen Ustrezna zaposlitev po tem zakonu je zaposlitev:
2
−
- z delovnim razmerjem za nedoločen ali določen čas, Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena ima brezposelna oseba pravico do odsotnosti zaradi izvrševanja obveznosti, ki jih ima kot pogodbeni pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske oziroma kot državljan na prostovoljnem služenju vojaškega roka, za čas trajanja teh obveznosti. O obveznostih po pogodbi o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske oziroma po pogodbi o prostovoljnem služenju vojaškega roka mora brezposelna oseba obvestiti zavod v roku najmanj osem dni pred začetkom odsotnosti. S pogodbenim pripadnikom rezervne sestave je izenačen tudi državljan, ki je poklican s strani pristojnega organa na usposabljanje za zaščito in reševanje, ki temelji na opravljanju državljanskih dolžnosti na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pravico do odsotnosti iz prejšnjega odstavka tega člena lahko brezposelna oseba uveljavi pred oziroma po vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja, ne pa tudi v času vključitve, razen če je vključena v program, na podlagi katerega je sklenila delovno razmerje.
2
+
- z delovnim razmerjem za nedoločen ali določen čas,
+
3
+
- ki ustreza razvrstitvi delovnega mesta v tarifni razred ustrezne kolektivne pogodbe, na katerega je bila oseba razporejena večino časa zadnjih dvanajst mesecev pred nastankom brezposelnosti,
3
·
- ki ustreza stopnji in vrsti dokončane poklicne izobrazbe brezposelne osebe, ki išče zaposlitev prvič ali po prekinitvi zaposlitve za najmanj dve leti,
4
·
- ki ustreza stopnji in vrsti dokončane poklicne izobrazbe brezposelne osebe, ki išče zaposlitev prvič ali po prekinitvi zaposlitve za najmanj dve leti,
4
·
- na delovnem mestu, ki je oddaljeno od kraja prebivanja brezposelne osebe do delovnega mesta do eno uro vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca. Skupni čas odsotnosti brezposelne osebe z doma zaradi dela in prevoza na delo ne sme trajati več kot enajst ur.
5
·
- na delovnem mestu, ki je oddaljeno od kraja prebivanja brezposelne osebe do delovnega mesta do eno uro vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca. Skupni čas odsotnosti brezposelne osebe z doma zaradi dela in prevoza na delo ne sme trajati več kot enajst ur.
1
−
Brezposelni osebi se kot primerna lahko ponudi eno stopnjo nižja zaposlitev po treh mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb, če ni brezposelnih oseb, za katere bi bila taka zaposlitev ustrezna. Po šestih mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb in če ni brezposelnih oseb, za katere bi bila taka zaposlitev ustrezna, se kot primerna lahko ponudi dve stopnji nižja zaposlitev.
1
+
Primerna zaposlitev po tem zakonu je zaposlitev, pri kateri so izpolnjeni pogoji iz prve alinee prvega odstavka prejšnjega člena, in ki ustreza razvrstitvi delovnega mesta do največ dveh stopenj nižjega tarifnega razreda ustrezne kolektivne pogodbe, na katerega je bila oseba razporejena večino časa zadnjih dvanajst mesecev pred nastankom brezposelnosti. Primerna je tudi zaposlitev iz prejšnjega člena, ki je toliko oddaljena od kraja prebivanja brezposelne osebe, da je potreben prevoz do delovnega mesta do eno uro in pol vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca v eno smer ali če ji je zagotovljeno bivanje v drugem kraju. Za brezposelno osebo, ki živi sama v skupnem gospodinjstvu z otrokom, starim do petnajst let, je primerna oddaljenost do ene ure vožnje na delo z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja prebivanja do delovnega mesta v eno smer. Skupni čas odsotnosti brezposelne osebe z doma zaradi dela in prevoza na delo ne sme trajati več kot enajst ur. Brezposelni osebi se kot primerna lahko ponudi eno stopnjo nižja zaposlitev po treh mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb, če ni brezposelnih oseb, za katere bi bila taka zaposlitev ustrezna. Po šestih mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb in če ni brezposelnih oseb, za katere bi bila taka zaposlitev ustrezna, se kot primerna lahko ponudi dve stopnji nižja zaposlitev. Brezposelni osebi, ki je sprejela primerno zaposlitev in je v 18 mesecih po sprejemu primerne zaposlitve ponovno postala brezposelna oseba, se ponudi zaposlitev, ki je bila ustrezna pred sprejemom primerne zaposlitve. Če to ni možno, se ji lahko po treh mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb, ponudi zaposlitev, ki je bila primerna preden je ponovno postala brezposelna oseba. Brezposelni osebi, ki sprejme zaposlitev, ki se v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena šteje kot primerna, zavod ponudi ustrezno zaposlitev, ko je ta na voljo.
1
−
- pisne prijave na objavljeno ustrezno ali primerno zaposlitev,
1
+
Aktivno iskanje zaposlitve po tem zakonu obsega:
2
·
- pisne prijave na objavljeno ustrezno ali primerno zaposlitev,
2
·
- pisne prijave na objavljeno ustrezno ali primerno zaposlitev,
3
·
- prijavo pri izvajalcih posredovanja dela in zaposlitve, ki iščejo delavce v kraju prebivanja brezposelne osebe ali v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja brezposelne osebe oddaljen do ene ure vožnje z javnim prevoznim sredstvom v eno smer. Brezposelna oseba ni dolžna aktivno iskati zaposlitve v času, ko je vključena v programe aktivne politike zaposlovanja, razen če je vključena v izvrševanje primernega začasnega in občasnega humanitarnega ali drugega podobnega dela v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ali opravlja delo po podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela ali če je to drugače določeno v zaposlitvenem načrtu. Brezposelna oseba mora predložiti zavodu dokazila o aktivnem iskanju zaposlitve najmanj enkrat mesečno za pretekli mesec, če želi povračilo stroškov za aktivno iskanje zaposlitve. Zavod lahko kadarkoli zahteva od zavarovanca, ki prejema denarno nadomestilo, dokazila o aktivnem iskanju zaposlitve. Zavod opravi razvrstitev delovnega mesta v tarifni razred za poslovodstvo, člane uprave gospodarskih družb in za voljene ter imenovane funkcionarje glede na njihovo stopnjo izobrazbe.
3
·
- prijavo pri izvajalcih posredovanja dela in zaposlitve, ki iščejo delavce v kraju prebivanja brezposelne osebe ali v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja brezposelne osebe oddaljen do ene ure vožnje z javnim prevoznim sredstvom v eno smer. Brezposelna oseba ni dolžna aktivno iskati zaposlitve v času, ko je vključena v programe aktivne politike zaposlovanja, razen če je vključena v izvrševanje primernega začasnega in občasnega humanitarnega ali drugega podobnega dela v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ali opravlja delo po podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela ali če je to drugače določeno v zaposlitvenem načrtu. Brezposelna oseba mora predložiti zavodu dokazila o aktivnem iskanju zaposlitve najmanj enkrat mesečno za pretekli mesec, če želi povračilo stroškov za aktivno iskanje zaposlitve. Zavod lahko kadarkoli zahteva od zavarovanca, ki prejema denarno nadomestilo, dokazila o aktivnem iskanju zaposlitve. Zavod opravi razvrstitev delovnega mesta v tarifni razred za poslovodstvo, člane uprave gospodarskih družb in za voljene ter imenovane funkcionarje glede na njihovo stopnjo izobrazbe.
1
−
Primerno delo po tem zakonu je delo, ki ustreza telesnim in duševnim zmožnostim brezposelne osebe, o čemer izdajajo mnenja rehabilitacijske komisije I. stopnje, ki delujejo pri območnih službah zavoda in so imenovane v skladu s predpisi o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Mnenje se izda le v primeru, če brezposelna oseba sicer izpolnjuje zahteve delodajalca za delo oziroma delovno mesto, vendar zaradi domnevnih psihofizičnih nezmožnosti odkloni ponujeno delo zavoda oziroma ne soglaša z napotitvijo zavoda. Pri tem odklonitev ni na strani brezposelne osebe, če organizacija oziroma delodajalec odkloni brezposelno osebo, ki jo je napotil zavod. Rehabilitacijske komisije iz prejšnjega odstavka izdajajo mnenje na podlagi dokumentacije, ki jo predloži brezposelna oseba in zavod, v roku osem dni od prejema te dokumentacije. Brezposelna oseba lahko odkloni ponujeno delo tudi iz razloga ugovora vesti. O utemeljenosti ugovora poda mnenje komisija iz prvega odstavka tega člena.
1
+
Primerno delo po tem zakonu je delo, ki ustreza telesnim in duševnim zmožnostim brezposelne osebe, o čemer izdajajo mnenja rehabilitacijske komisije I. stopnje, ki delujejo pri območnih službah zavoda in so imenovane v skladu s predpisi o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Mnenje se izda le v primeru, če brezposelna oseba sicer izpolnjuje zahteve delodajalca za delo oziroma delovno mesto, vendar zaradi domnevnih psihofizičnih nezmožnosti odkloni ponujeno delo zavoda oziroma ne soglaša z napotitvijo zavoda. Pri tem odklonitev ni na strani brezposelne osebe, če organizacija oziroma delodajalec odkloni brezposelno osebo, ki jo je napotil zavod. Rehabilitacijske komisije iz prejšnjega odstavka izdajajo mnenje na podlagi dokumentacije, ki jo predloži brezposelna oseba in zavod, v roku osem dni od prejema te dokumentacije. Brezposelna oseba lahko odkloni ponujeno delo tudi iz razloga ugovora vesti. O utemeljenosti ugovora poda mnenje komisija iz prvega odstavka tega člena. Denarno nadomestilo
1
−
Zavarovanec lahko uveljavi pravico do denarnega nadomestila, če prekine oziroma razveže delovno razmerje v primeru, ko inšpektor za delo na njegov predlog predhodno ugotovi, da mu delodajalec najmanj tri ali več mesecev zaporedoma ni izplačal plače iz pogodbe o zaposlitvi oziroma kolektivne pogodbe, ki velja za delodajalca, pri katerem je zaposlen ali mu v zadnjem letu ni izplačal najmanj devet plač iz pogodbe o zaposlitvi oziroma kolektivne pogodbe, ki velja za delodajalca, pri katerem je zaposlen. Zavarovanec lahko prekine ali razveže delovno razmerje iz prejšnjega odstavka, če delodajalec v enem mesecu po vročitvi odločbe inšpektorja za delo ni izplačal zaostalih plač. O predlogu zavarovanca in o svoji odločbi je inšpektor za delo dolžan nemudoma obvestiti zavod in pristojen center za socialno delo. Inšpektor za delo je v svoji odločbi dolžan opozoriti na roke, v katerih je zavarovanec dolžan uveljaviti pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti.
−
1
−
19.a, 19.b in 19.c člen se črtajo.
−
1
−
Osnova za denarno nadomestilo
−
1
−
Denarno nadomestilo ne sme biti nižje od 45,56% minimalne plače in ne višje od trikratnika tako določenega najnižjega nadomestila.
1
+
Denarno nadomestilo zavarovanca znaša prve tri mesece prejemanja 70%, v naslednjih mesecih pa 60% od osnove iz prejšnjega člena. Od odmerjenega nadomestila se obračuna prispevke po stopnjah, določenih s predpisi o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se plačuje Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, prispevek za zdravstveno varstvo pa Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije. Denarno nadomestilo ne sme biti nižje od 45,56% minimalne plače in ne višje od trikratnika tako določenega najnižjega nadomestila. Zavarovancu pripada nadomestilo za tiste dneve, ki se ob upoštevanju 40-urnega delovnega časa kot polnega delovnega časa štejejo kot delovni dnevi, in za dela proste dneve, določene z zakonom.
1
−
Denarna nadomestila se usklajujejo enkrat letno, in sicer v januarju za indeks cen življenjskih potrebščin za zadnjih 12 mesecev pred mesecem uskladitve.
1
+
Denarna nadomestila se usklajujejo enkrat letno, in sicer v januarju za indeks cen življenjskih potrebščin za zadnjih 12 mesecev pred mesecem uskladitve. Čas trajanja pravice do denarnega nadomestila
1
−
Zavarovancu, ki pravice do denarnega nadomestila ni v celoti izkoristil, razen če je ni izkoristil iz krivdnih razlogov na svoji strani, se pri ponovnem uveljavljanju pravica odmeri v trajanju, ki upošteva njegovo zavarovalno dobo po prejemanju zadnjega denarnega nadomestila in preostali del neizkoriščene pravice. Če zavarovanec denarno nadomestilo ponovno uveljavlja v 24 mesecih po zadnjem prejemanju denarnega nadomestila, je preostali del neizkoriščene pravice določen v višini zadnjega izplačanega denarnega nadomestila, sicer pa se celotno denarno nadomestilo odmeri v skladu z 20. členom tega zakona.
1
+
Zavarovancu, ki mu je prenehala pravica do denarnega nadomestila, ker jo je v celoti izkoristil, se pri ponovnem uveljavljanju te pravice v čas zavarovanja ne všteva čas, ko je bil zaposlen pred zadnjim prejemanjem denarnega nadomestila in čas prejemanja denarnega nadomestila. Ne glede na prejšnji odstavek se zavarovancu, ki je starejši od 50 let ter ima najmanj 25 let zavarovanja, pri ponovnem uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila v čas zavarovanja všteva celotni čas, ko je bil zavarovan, vključno s časom prejemanja denarnega nadomestila. Zavarovancu, ki pravice do denarnega nadomestila ni v celoti izkoristil, razen če je ni izkoristil iz krivdnih razlogov na svoji strani, se pri ponovnem uveljavljanju pravica odmeri v trajanju, ki upošteva njegovo zavarovalno dobo po prejemanju zadnjega denarnega nadomestila in preostali del neizkoriščene pravice. Če zavarovanec denarno nadomestilo ponovno uveljavlja v 24 mesecih po zadnjem prejemanju denarnega nadomestila, je preostali del neizkoriščene pravice določen v višini zadnjega izplačanega denarnega nadomestila, sicer pa se celotno denarno nadomestilo odmeri v skladu z 20. členom tega zakona.
1
·
Denarno nadomestilo pripada zavarovancu z naslednjim dnem po prenehanju obveznega zavarovanja, če se prijavi pri zavodu in vloži zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja. Če uveljavlja denarno nadomestilo po tem roku, se zavarovancu skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila zmanjša za čas prekoračitve roka, računajoč od 31. dneva po prenehanju obveznega zavarovanja dalje do vložitve zahteve. Rok iz prejšnjega odstavka ne teče med:
1
·
Denarno nadomestilo pripada zavarovancu z naslednjim dnem po prenehanju obveznega zavarovanja, če se prijavi pri zavodu in vloži zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja. Če uveljavlja denarno nadomestilo po tem roku, se zavarovancu skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila zmanjša za čas prekoračitve roka, računajoč od 31. dneva po prenehanju obveznega zavarovanja dalje do vložitve zahteve. Rok iz prejšnjega odstavka ne teče med:
2
·
- boleznijo,
2
·
- boleznijo,
3
·
- starševskim dopustom,
3
·
- starševskim dopustom,
4
·
- vojaško dolžnostjo ter opravljanjem nalog oziroma usposabljanjem za zaščito in reševanje na poziv pristojnega organa,
4
·
- vojaško dolžnostjo ter opravljanjem nalog oziroma usposabljanjem za zaščito in reševanje na poziv pristojnega organa,
5
·
- prestajanjem pripora oziroma zaporne kazni ali vzgojnega ali varstvenega ukrepa do šest mesecev,
5
·
- prestajanjem pripora oziroma zaporne kazni ali vzgojnega ali varstvenega ukrepa do šest mesecev,
6
−
- poklicno rehabilitacijo po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zavarovanec se mora zavodu prijaviti v osmih dneh po prenehanju razlogov iz prejšnjega odstavka. V primeru iz drugega odstavka tega člena pripada zavarovancu denarno nadomestilo od prvega dne po prenehanju razlogov iz drugega odstavka tega člena. Zavarovanec ne more uveljavljati pravice do denarnega nadomestila po poteku 60 dni od prenehanja obveznega zavarovanja ali po poteku 30 dni od prenehanja razlogov iz drugega odstavka tega člena.
6
+
- poklicno rehabilitacijo po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zavarovanec se mora zavodu prijaviti v osmih dneh po prenehanju razlogov iz prejšnjega odstavka. V primeru iz drugega odstavka tega člena pripada zavarovancu denarno nadomestilo od prvega dne po prenehanju razlogov iz drugega odstavka tega člena. Zavarovanec ne more uveljavljati pravice do denarnega nadomestila po poteku 60 dni od prenehanja obveznega zavarovanja ali po poteku 30 dni od prenehanja razlogov iz drugega odstavka tega člena. Razlogi za prenehanje pravice do denarnega nadomestila
1
−
- izpolni pogoje za pridobitev starostne ali invalidske pokojnine ali uveljavi pravico do družinske ali vdovske pokojnine,
1
+
Zavarovancu preneha pravica do denarnega nadomestila, če:
2
·
- sklene pogodbo o zaposlitvi za delo s polnim delovnim časom,
2
·
- sklene pogodbo o zaposlitvi za delo s polnim delovnim časom,
3
·
- postane samozaposlena oseba,
3
·
- postane samozaposlena oseba,
4
·
- izpolni pogoje za pridobitev starostne ali invalidske pokojnine ali uveljavi pravico do družinske ali vdovske pokojnine,
4
·
- izpolni pogoje za pridobitev starostne ali invalidske pokojnine ali uveljavi pravico do družinske ali vdovske pokojnine,
5
·
- dopolni starost, ki je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pogoj za pridobitev pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo,
5
·
- dopolni starost, ki je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pogoj za pridobitev pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo,
6
·
- se sam odjavi iz evidence brezposelnih oseb,
6
·
- se sam odjavi iz evidence brezposelnih oseb,
7
·
- odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali s svojim ravnanjem povzroči odklonitev zaposlitve s strani delodajalca,
7
·
- odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali s svojim ravnanjem povzroči odklonitev zaposlitve s strani delodajalca,
8
·
- brez upravičenih razlogov odkloni neplačano začasno delo v primerih višje sile (poplava, potres in podobno),
8
·
- brez upravičenih razlogov odkloni neplačano začasno delo v primerih višje sile (poplava, potres in podobno),
9
·
- brez upravičenih razlogov odkloni vključitev v program aktivne politike zaposlovanja,
9
·
- brez upravičenih razlogov odkloni vključitev v program aktivne politike zaposlovanja,
10
·
- ne išče aktivno zaposlitve,
10
·
- ne išče aktivno zaposlitve,
11
·
- ni na razpolago,
11
·
- ni na razpolago,
12
·
- je dal neresnične podatke o izpolnjevanju pogojev za pridobitev denarnega nadomestila,
12
·
- je dal neresnične podatke o izpolnjevanju pogojev za pridobitev denarnega nadomestila,
13
·
- nastopi prestajanje zaporne kazni šest ali več mesecev,
13
·
- nastopi prestajanje zaporne kazni šest ali več mesecev,
14
·
- krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja,
14
·
- krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja,
15
·
- se ugotovi, da samozaposlena oseba ali lastnik oziroma solastnik gospodarskih družb v času uživanja denarnega nadomestila dosega dobiček iz dejavnosti in druge obdavčljive dohodke, ki dosegajo najmanj višino zajamčenega nadomestila plače,
15
·
- se ugotovi, da samozaposlena oseba ali lastnik oziroma solastnik gospodarskih družb v času uživanja denarnega nadomestila dosega dobiček iz dejavnosti in druge obdavčljive dohodke, ki dosegajo najmanj višino zajamčenega nadomestila plače,
16
·
- je ugotovljeno, da dela ali je zaposlen na črno,
16
·
- je ugotovljeno, da dela ali je zaposlen na črno,
17
·
- ga zavod preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb. Zavod mora o zavarovancu, ki mu je prenehala pravica do denarnega nadomestila ter o razlogih za to, obvestiti pristojni center za socialno delo.
17
·
- ga zavod preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb. Zavod mora o zavarovancu, ki mu je prenehala pravica do denarnega nadomestila ter o razlogih za to, obvestiti pristojni center za socialno delo.
1
−
V primeru iz prejšnjega odstavka ne velja določba 21. člena tega zakona o višini najnižjega denarnega nadomestila.
1
+
Zavarovanec, ki išče zaposlitev s polnim delovnim časom in sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, ima pravico do denarnega nadomestila za preostali čas upravičenosti do denarnega nadomestila. V primeru iz prejšnjega odstavka ne velja določba 21. člena tega zakona o višini najnižjega denarnega nadomestila.
1
−
Pravico do denarne pomoči pridobi tudi zavarovanec, ki mu glede na kolektivno pogodbo ni potrebno opravljati pripravništva, ker se je izobraževal po programu za obrtne poklice in zavarovanec, ki mu je kot pripravniku prenehalo delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, krajši od devetih mesecev, in je uspešno končal pripravniško dobo, če se v roku 30 dni po končanem izobraževanju oziroma, po prenehanju delovnega razmerja prijavi zavodu ter izpolnjuje kriterije iz prejšnjega odstavka.
−
1
−
Zavod lahko zavrne zahtevek za uveljavljanje pravice ali preneha izplačevati denarno pomoč, če kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost zavarovanca in njegovih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, ker je premoženje zavarovanca in premoženje njegovih družinskih članov takšno, da njegova vrednost presega 3,6 milijonov tolarjev. V premoženje iz prejšnjega odstavka se ne šteje lastništvo delnic oziroma kapitalskih deležev gospodarskih družb ali zadrug do višine 2 milijona tolarjev, stanovanje ali stanovanjska hiša, ki služi kot prebivališče zavarovanca in njegovih družinskih članov, in kmetijskega ter gozdnega zemljišča s katastrskim dohodkom do višine, ki je določena kot podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zavod lahko kadarkoli zahteva, da zavarovanec predloži dokazila ter podatke, ki izkazujejo premoženjsko stanje oseb iz petega odstavka tega člena. Če zavarovanec zahtevanih dokazil ali podatkov v postavljenem roku, ki ne sme biti krajši kot osem dni, ne predloži, se zahtevek za uveljavljanje denarne pomoči zavrne ali se preneha izplačevati. Minister, pristojen za delo, na predlog upravnega odbora zavoda enkrat letno uskladi z rastjo inflacije znesek delnic oziroma kapitalskih deležev gospodarskih družb ali zadrug in vrednost premoženja iz petega ter šestega odstavka tega člena.
−
1
−
35., 35.a, 35.b, 36. in 37. člen se črtajo.
−
1
−
35., 35.a, 35.b, 36. in 37. člen se črtajo.
−
1
−
Denarna pomoč se izplačuje največ petnajst mesecev. Brezposelni osebi, ki ji do upokojitve manjka največ tri leta, se denarna pomoč izplačuje do upokojitve. Določbe tega zakona, s katerimi je urejena pridobitev, ohranitev, mirovanje, znižanje in prenehanje denarnega nadomestila, se uporabljajo tudi za denarno pomoč.
−
1
−
Zavarovanec oziroma druga brezposelna oseba, ki ni zadovoljna z odločitvijo drugostopenjskega organa, lahko v 30 dneh po vročitvi dokončne odločbe vloži tožbo pri sodišču, pristojnem za socialne spore.
1
+
Zavarovanci uveljavljajo pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti skladno s tem zakonom in predpisi o splošnem upravnem postopku. O pravicah zavarovancev in drugih brezposelnih oseb na prvi stopnji odloča pooblaščeni delavec zavoda, na drugi stopnji pa organ zavoda. Statut zavoda določi, kdo so pooblaščeni delavci ter organ, ki odloča o pravicah zavarovancev in drugih brezposelnih oseb. Zavarovanec oziroma druga brezposelna oseba, ki ni zadovoljna z odločitvijo drugostopenjskega organa, lahko v 30 dneh po vročitvi dokončne odločbe vloži tožbo pri sodišču, pristojnem za socialne spore. Pritožba zoper odločbo pristojnega organa prve stopnje o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti ne zadrži njene izvršitve.
1
−
Nadzor nad izvrševanjem 10. člena tega zakona izvaja zavod.
1
+
Zavod izvaja nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti brezposelnih oseb in drugih pogojev po tem zakonu. Za izvajanje tega nadzora zavod organizira notranjo organizacijsko enoto. Nadzor nad izvrševanjem 10. člena tega zakona izvaja zavod. Zavod lahko za izvajanje nadzora iz prvega odstavka tega člena po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za delo, pooblasti pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje za izvajanje nadzora. 45.č člen Strokovni in upravni nadzor ter nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti brezposelnih oseb in drugih pogojev po tem zakonu izvajajo pooblaščene osebe, ki morajo opraviti strokovni izpit.
1
−
Postopek za vključitev v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja se začne na predlog delodajalca, ko gre za presežne delavce ali na predlog zavoda oziroma pooblaščene organizacije ali brezposelne osebe, ko gre za brezposelne osebe. Zavod mora izvesti postopek ugotavljanja smiselnosti vključitve brezposelne osebe v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja. O vključitvi ter izbiri ukrepov aktivne politike zaposlovanja za brezposelno ali drugo osebo odloči na prvi stopnji pooblaščeni delavec zavoda, na drugi stopnji pa organ zavoda, ki ga določa statut zavoda. Pri odločanju o vključitvi v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja se upošteva zlasti: Zavod mora izvesti postopek ugotavljanja smiselnosti vključitve brezposelne osebe v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja. O vključitvi ter izbiri ukrepov aktivne politike zaposlovanja za brezposelno ali drugo osebo odloči na prvi stopnji pooblaščeni delavec zavoda, na drugi stopnji pa organ zavoda, ki ga določa statut zavoda.
1
+
Postopek za vključitev v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja se začne na predlog delodajalca, ko gre za presežne delavce ali na predlog zavoda oziroma pooblaščene organizacije ali brezposelne osebe, ko gre za brezposelne osebe. Zavod mora izvesti postopek ugotavljanja smiselnosti vključitve brezposelne osebe v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja. O vključitvi ter izbiri ukrepov aktivne politike zaposlovanja za brezposelno ali drugo osebo odloči na prvi stopnji pooblaščeni delavec zavoda, na drugi stopnji pa organ zavoda, ki ga določa statut zavoda. Pri odločanju o vključitvi v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja se upošteva zlasti:
+
2
+
- stanje na trgu dela na določenem območju in stanje v določenem poklicu,
2
·
- stroške vključitve v program,
3
·
- stroške vključitve v program,
3
·
- osebne, poklicne, delovne in druge sposobnosti brezposelne osebe ter njeno starost,
4
·
- osebne, poklicne, delovne in druge sposobnosti brezposelne osebe ter njeno starost,
4
·
- možnosti za uspešen zaključek programa,
5
·
- možnosti za uspešen zaključek programa,
5
·
- želje brezposelne osebe glede vrste programa, v katerega bi se želela vključiti, če so želje utemeljene in če jih je smiselno upoštevati glede na možnosti za zaposlitev v določenem okolju in obdobju,
6
·
- želje brezposelne osebe glede vrste programa, v katerega bi se želela vključiti, če so želje utemeljene in če jih je smiselno upoštevati glede na možnosti za zaposlitev v določenem okolju in obdobju,
6
·
- možnosti za pridobitev spričevala ali druge javne listine o izobraževanju ali usposabljanju,
7
·
- možnosti za pridobitev spričevala ali druge javne listine o izobraževanju ali usposabljanju,
7
·
- družinske obveznosti do otrok s težjo ali težko motnjo v duševnem ali telesnem razvoju in živijo z brezposelno osebo,
8
·
- družinske obveznosti do otrok s težjo ali težko motnjo v duševnem ali telesnem razvoju in živijo z brezposelno osebo,
8
·
- dolžnost preživljanja mladoletnih otrok. Prednost pri vključitvi v programe ukrepov aktivne politike zaposlovanja imajo osebe iz ciljnih skupin, določenih v programu ukrepov aktivne politike zaposlovanja iz 50. člena tega zakona.
9
·
- dolžnost preživljanja mladoletnih otrok. Prednost pri vključitvi v programe ukrepov aktivne politike zaposlovanja imajo osebe iz ciljnih skupin, določenih v programu ukrepov aktivne politike zaposlovanja iz 50. člena tega zakona.
1
−
Minister, pristojen za delo, po posvetovanju s socialnimi partnerji, podrobneje uredi izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja in določi metodologijo za določanje suficitarnih in deficitarnih poklicev s podzakonskim aktom. Zavod na podlagi sprejetega programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja pripravi katalog, s katerim se podrobneje opredelijo posamezni programi. Katalog objavi zavod na svojih spletnih straneh v 30 dneh po sprejetju programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
1
+
Minister, pristojen za delo, po posvetovanju s socialnimi partnerji, podrobneje uredi izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja in določi metodologijo za določanje suficitarnih in deficitarnih poklicev s podzakonskim aktom. Zavod na podlagi sprejetega programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja pripravi katalog, s katerim se podrobneje opredelijo posamezni programi. Katalog objavi zavod na svojih spletnih straneh v 30 dneh po sprejetju programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Javna dela
1
−
Javna dela so lokalni ali državni zaposlitveni programi, ki so namenjeni aktiviranju brezposelnih oseb, njihovi socializaciji, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest. Organizirajo se zaradi izvajanja socialnovarstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov.
1
+
Javna dela so lokalni ali državni zaposlitveni programi, ki so namenjeni aktiviranju brezposelnih oseb, njihovi socializaciji, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest. Organizirajo se zaradi izvajanja socialnovarstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov. Javnih del ne smejo organizirati delodajalci ali druge organizacije za tiste dejavnosti, katerih cilj je pridobivanje dobička ali kadar bi z javnimi deli na trgu povzročili nelojalno konkurenco. Program javnih del, ki se izvaja v okviru aktivne politike zaposlovanja, in število vključenih oseb, ki se bodo financirale po tem programu, določi za proračunsko obdobje Vlada Republike Slovenije. Program javnih del lahko sprejme tudi občina, če v celoti zagotavlja sredstva za njihovo izvajanje.
1
·
Po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni zaradi opravljanja javnih del, je udeleženec upravičen do plače, izražene v deležu od minimalne plače po stopnjah strokovne usposobljenosti za delo, ki ga opravlja v programu javnih del, in sicer:
1
·
Po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni zaradi opravljanja javnih del, je udeleženec upravičen do plače, izražene v deležu od minimalne plače po stopnjah strokovne usposobljenosti za delo, ki ga opravlja v programu javnih del, in sicer:
2
·
- za I. stopnjo strokovne izobrazbe 80% minimalne plače,
2
·
- za I. stopnjo strokovne izobrazbe 80% minimalne plače,
3
·
- za II. stopnjo strokovne izobrazbe 85% minimalne plače,
3
·
- za II. stopnjo strokovne izobrazbe 85% minimalne plače,
4
·
- za III. stopnjo strokovne izobrazbe 90% minimalne plače,
4
·
- za III. stopnjo strokovne izobrazbe 90% minimalne plače,
5
·
- za IV. stopnjo strokovne izobrazbe 95% minimalne plače,
5
·
- za IV. stopnjo strokovne izobrazbe 95% minimalne plače,
6
·
- za V. stopnjo strokovne izobrazbe 100% minimalne plače,
6
·
- za V. stopnjo strokovne izobrazbe 100% minimalne plače,
7
·
- za VI. stopnjo strokovne izobrazbe 125% minimalne plače,
7
·
- za VI. stopnjo strokovne izobrazbe 125% minimalne plače,
8
−
- za VII. stopnjo strokovne izobrazbe 150% minimalne plače. Sredstva za izvajanje programov javnih del zagotavljata zavod in naročnik javnih del, lahko pa tudi izvajalec javnih del. Zavod zagotavlja del stroškov plač udeležencev, ki se določijo s programom javnih del, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije za posamezno proračunsko obdobje. Pri določitvi deleža sredstev za plače udeležencev se upoštevata določitev in razvrstitev območij z višjo stopnjo brezposelnosti od povprečne v Republiki Sloveniji in druga merila, ki jih določi minister, pristojen za delo. Poleg deleža plače zavod zagotavlja tudi sredstva za stroške javnega prevoza na delo, stroške prehrane med delom, naročnik oziroma izvajalec javnih del pa zagotavlja sredstva za pokrivanje stroškov razlike plač udeležencev, regresa za letni dopust ter materialnih stroškov, vključno s stroški prostorov in potrebne opreme. Za udeležence, katerih plača ne dosega minimalne plače, zagotavlja tudi izplačilo prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonom, ki ureja prispevke za socialno varnost, ter kot osnovo upošteva minimalno plačo.
8
+
- za VII. stopnjo strokovne izobrazbe 150% minimalne plače. Sredstva za izvajanje programov javnih del zagotavljata zavod in naročnik javnih del, lahko pa tudi izvajalec javnih del. Zavod zagotavlja del stroškov plač udeležencev, ki se določijo s programom javnih del, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije za posamezno proračunsko obdobje. Pri določitvi deleža sredstev za plače udeležencev se upoštevata določitev in razvrstitev območij z višjo stopnjo brezposelnosti od povprečne v Republiki Sloveniji in druga merila, ki jih določi minister, pristojen za delo. Poleg deleža plače zavod zagotavlja tudi sredstva za stroške javnega prevoza na delo, stroške prehrane med delom, naročnik oziroma izvajalec javnih del pa zagotavlja sredstva za pokrivanje stroškov razlike plač udeležencev, regresa za letni dopust ter materialnih stroškov, vključno s stroški prostorov in potrebne opreme. Za udeležence, katerih plača ne dosega minimalne plače, zagotavlja tudi izplačilo prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonom, ki ureja prispevke za socialno varnost, ter kot osnovo upošteva minimalno plačo. Izobraževanje brezposelnih oseb
1
−
Brezposelna oseba, ki ima, ali si pridobi strokovno znanje in spretnosti, potrebne za opravljanje poklica, se lahko zaradi izboljšanja svojega položaja na trgu dela na podlagi zaposlitvenega načrta vključi v postopek pridobitve certifikata o nacionalni poklicni kvalifikaciji v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Ob vključitvi je oseba upravičena do denarnih dajatev in povračila stroškov, določenih v podzakonskem aktu iz 51. člena tega zakona.
−
1
−
Zavod zahteva od delodajalca vrnitev škode v primeru, če sodišče s pravnomočno sodbo ugotovi, da je bilo prenehanje delovnega razmerja nezakonito.
1
+
Zavod ima pravico zahtevati vrnitev sredstev, izplačanih iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in sredstev namenjenih za ukrepe aktivne politike zaposlovanja ter sredstev, izplačanih iz naslova štipendiranja, v primerih, ko je bila pravica pridobljena na podlagi neresničnih podatkov, če upravičenec ni sporočil sprememb, ki vplivajo na pridobitev ali ukinitev pravice, oziroma če so bila sredstva nenamensko porabljena. Zavod zahteva od delodajalca vrnitev škode v primeru, če sodišče s pravnomočno sodbo ugotovi, da je bilo prenehanje delovnega razmerja nezakonito. Škoda, ki jo ima zavod pravico zahtevati v primeru iz prejšnjih dveh odstavkov, obsega stroške in zneske denarnih prejemkov, ki jih je zavod izplačal brezposelni osebi in druge stroške, ki so nastali zaradi vključitve te osebe v program aktivne politike zaposlovanja. Zavod zahteva vrnitev sredstev, izplačanih iz zavarovanja za primer brezposelnosti od delavca, ki je zahteval sodno varstvo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z 89., 113., 115., 116. in 117. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), vendar je pred odločitvijo sodišča sklenil poravnavo z delodajalcem, ki ni zajemala ugotovitve, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, in da delodajalec mora vrniti zavodu škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi. V postopku ugotavljanja pravice do vrnitve škode in drugih sredstev iz tega člena se uporabljajo predpisi o obligacijskih razmerjih. VI. ŠTIPENDIRANJE
1
−
Upravni odbor zlasti:
1
+
Svet zavoda zlasti:
2
·
- predlaga elemente za sprejem razvojne politike z vidika zaposlovanja;
2
·
- predlaga elemente za sprejem razvojne politike z vidika zaposlovanja;
3
·
- predlaga politiko in programe zaposlovanja z ukrepi za izvajanje ter politiko štipendiranja;
3
·
- predlaga politiko in programe zaposlovanja z ukrepi za izvajanje ter politiko štipendiranja;
4
·
- načrtuje in predlaga obseg potrebnih sredstev;
4
·
- načrtuje in predlaga obseg potrebnih sredstev;
5
·
- sprejema statut zavoda;
5
·
- sprejema statut zavoda;
6
·
- odloča o izvajanju programov;
6
·
- odloča o izvajanju programov;
7
·
- sprejema program dela zavoda;
7
·
- sprejema program dela zavoda;
8
·
- odloča o dodelitvi sredstev v primerih sofinanciranja programov in uresničevanja pravic brezposelnih oseb.
8
·
- odloča o dodelitvi sredstev v primerih sofinanciranja programov in uresničevanja pravic brezposelnih oseb.
1
−
Ministrstvo, pristojno za delo, zadrži izvršitev odločitve, ki jo sprejme upravni odbor, če oceni, da ni zakonita, ali če ni skladna s sprejeto politiko oziroma s programom zaposlovanja in o tem obvesti Vlado Republike Slovenije.
1
+
Ministrstvo, pristojno za delo, zadrži izvršitev odločitve, ki jo sprejme svet zavoda, če oceni, da ni zakonita, ali če ni skladna s sprejeto politiko oziroma s programom zaposlovanja in o tem obvesti Vlado Republike Slovenije.
1
·
Zavod:
1
·
Zavod:
2
·
- ugotavlja zadovoljevanje potreb organizacij in delodajalcev po delavcih;
2
·
- ugotavlja zadovoljevanje potreb organizacij in delodajalcev po delavcih;
3
·
- svetuje organizacijam, delodajalcem in delavcem glede možnosti zaposlovanja oziroma zaposlitve;
3
·
- svetuje organizacijam, delodajalcem in delavcem glede možnosti zaposlovanja oziroma zaposlitve;
4
·
- nudi strokovno pomoč pri zagotavljanju zaposlitve brezposelnim osebam in drugim iskalcem zaposlitve ter posreduje delo;
4
·
- nudi strokovno pomoč pri zagotavljanju zaposlitve brezposelnim osebam in drugim iskalcem zaposlitve ter posreduje delo;
5
·
- vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja;
5
·
- vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja;
6
·
- zagotavlja pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti;
6
·
- zagotavlja pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti;
7
·
- organizira usposabljanje in izobraževanje brezposelnih oseb;
7
·
- organizira usposabljanje in izobraževanje brezposelnih oseb;
8
·
- organizira usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb;
8
·
- organizira usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb;
9
·
- poklicno usmerja, informira in svetuje mladim in odraslim, ter razvija metode in pripomočke za poklicno usmerjanje;
9
·
- poklicno usmerja, informira in svetuje mladim in odraslim, ter razvija metode in pripomočke za poklicno usmerjanje;
10
·
- začasno zaposluje delavce v tujino in zagotavlja njihovo organizirano vračanje ter zaposlovanje in sodeluje pri zaposlovanju tujih državljanov;
10
·
- začasno zaposluje delavce v tujino in zagotavlja njihovo organizirano vračanje ter zaposlovanje in sodeluje pri zaposlovanju tujih državljanov;
11
·
- pripravlja analitične, planske in informativne podlage za predlaganje, oblikovanje, usklajevanje in spremljanje politike zaposlovanja;
11
·
- pripravlja analitične, planske in informativne podlage za predlaganje, oblikovanje, usklajevanje in spremljanje politike zaposlovanja;
12
·
- pripravlja in izvaja postopke za uresničevanje aktivne politike zaposlovanja, za katere je pooblaščen;
12
·
- pripravlja in izvaja postopke za uresničevanje aktivne politike zaposlovanja, za katere je pooblaščen;
13
·
- organizira javna dela;
13
·
- organizira javna dela;
14
·
- vzdržuje informacijski sistem za spremljanje gibanj na trgu delovne sile in zagotavlja javno informiranje;
14
·
- vzdržuje informacijski sistem za spremljanje gibanj na trgu delovne sile in zagotavlja javno informiranje;
15
·
- proučuje nastanek in razvoj poklicev in nomenklature poklicev;
15
·
- proučuje nastanek in razvoj poklicev in nomenklature poklicev;
16
·
- izvaja strokovne naloge pri štipendiranju;
16
·
- izvaja strokovne naloge pri štipendiranju;
17
·
- izvaja finančno in računovodsko funkcijo za zagotavljanje pravic, izvajanje programov in delovanje zavoda;
17
·
- izvaja finančno in računovodsko funkcijo za zagotavljanje pravic, izvajanje programov in delovanje zavoda;
18
·
- raziskuje in spremlja posamezne pojave na tržišču dela in na drugih področjih, ki neposredno ali posredno vplivajo na zaposlovanje in pojave brezposelnosti;
18
·
- raziskuje in spremlja posamezne pojave na tržišču dela in na drugih področjih, ki neposredno ali posredno vplivajo na zaposlovanje in pojave brezposelnosti;
19
·
- izvaja druge naloge, določene s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in drugimi predpisi;
19
·
- izvaja druge naloge, določene s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in drugimi predpisi;
20
·
- pošlje ministrstvu, pristojnemu za delo, podatke, potrebne za analize, spremljanje in ovrednotenje ukrepov politike zaposlovanja.
20
·
- pošlje ministrstvu, pristojnemu za delo, podatke, potrebne za analize, spremljanje in ovrednotenje ukrepov politike zaposlovanja.
21
+
- pošlje ministrstvu, pristojnemu za delo, podatke, potrebne za analize, spremljanje in ovrednotenje ukrepov politike zaposlovanja.
+
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB-F) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB-F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 14. julija 2006. Št. 001-22-122/06 Ljubljana, dne 24. julija 2006 dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAPOSLOVANJU IN ZAVAROVANJU ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI (ZZZPB-F)
−
1
−
Do ustanovitve javnega sklada, ustanovljenega najkasneje do 31. 12. 2006, v skladu z določbami 4. člena tega zakona in do uskladitve sklenjenih koncesijskih pogodb z določbami tega zakona se sredstva iz koncesijskih dajatev za posredovanje dela dijakom in študentom namenjajo prejemnikom v skladu s Pravilnikom o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 48/99, 79/00 in 30/03).
−
1
−
Ministrstvo, pristojno za delo, uskladi predpise, izdane na podlagi Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, s tem zakonom v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. Ministrstvo, pristojno za delo, začne voditi register agencij za zagotavljane dela v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. Ministrstvo, pristojno za delo, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi veljavne koncesijske pogodbe s tem zakonom in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
−
1
−
Minister, pristojen za delo, izda izvršilne predpise iz 4., 8. in 40. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. Sredstva, določena v odstotkih iz sedmega, osmega in desetega odstavka 6. člena zakona se namenjajo oziroma priznavajo od 1. 1. 2007 dalje. Do tega datuma se ta sredstva obračunavajo v naslednjih odstotkih:
−
2
−
- za namene iz sedmega odstavka - 20%
−
3
−
- za namene iz osmega odstavka - 40%
−
4
−
- za namene iz desetega odstavka - 40%.
−
1
−
Določbe 41., 42. in 43. člena tega zakona, ki se nanašajo na javna dela, se začnejo uporabljati 1. januarja 2007, določbe 20., 24. in 28. člena tega zakona pa v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Zavod uskladi Statut Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Svet zavoda se konstituira v skladu z določbo 48. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Upravni odbor zavoda, ki deluje ob uveljavitvi tega zakona, deluje še naprej v isti sestavi do konstituiranja prvega sveta zavoda po tem zakonu.
−
1
−
Zavarovanec, ki je uveljavil pravico do denarne pomoči iz brezposelnosti, do uveljavitve tega zakona zadrži to pravico v obsegu in trajanju, določenima v predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona. Zavarovanec iz prvega odstavka tega člena, ki mu je pravica do denarne pomoči med brezposelnostjo ob uveljavitvi tega zakona mirovala, lahko po prenehanju razloga za mirovanje zahteva izplačilo denarne pomoči za preostali čas prejemanja denarne pomoči na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, veljavnimi do uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 216. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02).
−
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 101-01/90-2/66 Ljubljana, dne 14. julija 2006 EPA 766-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.
−