← Back to list
Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti
ZZrID
90articles changed
+7added
+21removed
+62modified
added 7298removed 4988words
216paragraphs
Version history
1
·
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1
·
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
2
·
1. državne strateške razvojne prioritete opredeljujejo prednostna področja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, kjer je to primerno pa tudi prioritete drugih politik glede določil in postopkov za pripravo in izvedbo pametne specializacije, kakor jih opredeljuje evropska kohezijska politika;
2
·
1. državne strateške razvojne prioritete opredeljujejo prednostna področja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, kjer je to primerno pa tudi prioritete drugih politik glede določil in postopkov za pripravo in izvedbo pametne specializacije, kakor jih opredeljuje evropska kohezijska politika;
3
·
2. državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti obsega integralna sredstva državnega proračuna, ki so znotraj finančnega načrta ministrstva, pristojnega za znanost, namenjena za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti;
3
·
2. državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti obsega integralna sredstva državnega proračuna, ki so znotraj finančnega načrta ministrstva, pristojnega za znanost, namenjena za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti;
4
·
3. državno financiranje inovacijske dejavnosti obsega integralna sredstva državnega proračuna, ki so znotraj finančnega načrta ministrstva, pristojnega za inovacije, namenjena za izvajanje inovacijske dejavnosti;
4
·
3. državno financiranje inovacijske dejavnosti obsega integralna sredstva državnega proračuna, ki so znotraj finančnega načrta ministrstva, pristojnega za inovacije, namenjena za izvajanje inovacijske dejavnosti;
5
·
4. ekvivalent polne zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: FTE) pomeni izvajanje raziskovalne dejavnosti ene osebe za polni delovni čas za eno leto, kar pomeni 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela;
5
·
4. ekvivalent polne zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: FTE) pomeni izvajanje raziskovalne dejavnosti ene osebe za polni delovni čas za eno leto, kar pomeni 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela;
6
·
5. inovacija je uvedba novega ali bistveno izboljšanega proizvoda (izdelka ali storitve), procesa, nove tržne metode, nove organizacijske metode znotraj ali izven organizacije;
6
·
5. inovacija je uvedba novega ali bistveno izboljšanega proizvoda (izdelka ali storitve), procesa, nove tržne metode, nove organizacijske metode znotraj ali izven organizacije;
7
·
6. inovacijska dejavnost je dejavnost, ki vključuje znanstvena, tehnološka, organizacijska, finančna in poslovna dejanja, ki vodijo k inovacijam;
7
·
6. inovacijska dejavnost je dejavnost, ki vključuje znanstvena, tehnološka, organizacijska, finančna in poslovna dejanja, ki vodijo k inovacijam;
8
·
7. inovacijska organizacija je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja gospodarsko dejavnost in izvaja inovacijsko dejavnost in se, če je prejemnik sredstev ARIS za izvajanje aktivnosti inovacijske dejavnosti, vpiše v evidenco iz 2. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona;
8
·
7. inovacijska organizacija je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja gospodarsko dejavnost in izvaja inovacijsko dejavnost in se, če je prejemnik sredstev ARIS za izvajanje aktivnosti inovacijske dejavnosti, vpiše v evidenco iz 2. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona;
9
·
8. inovacijski projekt je časovno zamejen projekt, ki se izvaja v okviru inovacijske dejavnosti kot:
9
·
8. inovacijski projekt je časovno zamejen projekt, ki se izvaja v okviru inovacijske dejavnosti kot:
10
·
- industrijska raziskava, ki je načrtovana raziskava ali kritična preiskava, katere namen je pridobivanje novega znanja in spretnosti za razvoj novih proizvodov, procesov ali storitev ali za znatno izboljšanje obstoječih proizvodov, procesov ali storitev, vključno z digitalnimi, na katerem koli področju ali v kateri koli tehnologiji, industriji ali sektorju. Industrijska raziskava vključuje oblikovanje komponent kompleksnih sistemov in lahko zajema izdelavo prototipov v laboratorijskem okolju ali okolju s simuliranimi vmesniki obstoječih sistemov ter pilotnih linij, kadar je to potrebno za industrijske raziskave, zlasti za vrednotenje generične tehnologije;
10
·
- industrijska raziskava, ki je načrtovana raziskava ali kritična preiskava, katere namen je pridobivanje novega znanja in spretnosti za razvoj novih proizvodov, procesov ali storitev ali za znatno izboljšanje obstoječih proizvodov, procesov ali storitev, vključno z digitalnimi, na katerem koli področju ali v kateri koli tehnologiji, industriji ali sektorju. Industrijska raziskava vključuje oblikovanje komponent kompleksnih sistemov in lahko zajema izdelavo prototipov v laboratorijskem okolju ali okolju s simuliranimi vmesniki obstoječih sistemov ter pilotnih linij, kadar je to potrebno za industrijske raziskave, zlasti za vrednotenje generične tehnologije;
11
·
- eksperimentalni razvoj, ki je pridobivanje, združevanje, oblikovanje in uporaba obstoječega znanstvenega, tehnološkega, poslovnega in drugega ustreznega znanja in spretnosti, katerih cilj je razvoj novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev, vključno z digitalnimi, na katerem koli področju ali v kateri koli tehnologiji, industriji ali sektorju. To lahko zajema npr. tudi dejavnosti, usmerjene v konceptualne opredelitve, načrtovanje in dokumentacijo novih proizvodov, procesov ali storitev. Eksperimentalni razvoj lahko vključuje izdelavo prototipov, predstavitve, pilotne projekte, preskušanje in potrjevanje novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev v okoljih, ki predstavljajo dejanske pogoje obratovanja, kadar je osnovni cilj nadalje tehnično izboljšati v veliki meri neustaljene proizvode, procese ali storitve. To lahko vključuje razvoj prototipa ali pilotnega projekta za tržno uporabo, ki je obvezno končni tržni izdelek in je predrag, da bi ga izdelali samo za namene predstavitve in potrjevanja. Eksperimentalni razvoj ne vključuje rednih ali občasnih sprememb obstoječega proizvoda, proizvodnih linij, proizvodnih procesov, storitev in drugih tekočih dejavnosti, tudi če takšne spremembe lahko pomenijo izboljšanje;
11
·
- eksperimentalni razvoj, ki je pridobivanje, združevanje, oblikovanje in uporaba obstoječega znanstvenega, tehnološkega, poslovnega in drugega ustreznega znanja in spretnosti, katerih cilj je razvoj novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev, vključno z digitalnimi, na katerem koli področju ali v kateri koli tehnologiji, industriji ali sektorju. To lahko zajema npr. tudi dejavnosti, usmerjene v konceptualne opredelitve, načrtovanje in dokumentacijo novih proizvodov, procesov ali storitev. Eksperimentalni razvoj lahko vključuje izdelavo prototipov, predstavitve, pilotne projekte, preskušanje in potrjevanje novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev v okoljih, ki predstavljajo dejanske pogoje obratovanja, kadar je osnovni cilj nadalje tehnično izboljšati v veliki meri neustaljene proizvode, procese ali storitve. To lahko vključuje razvoj prototipa ali pilotnega projekta za tržno uporabo, ki je obvezno končni tržni izdelek in je predrag, da bi ga izdelali samo za namene predstavitve in potrjevanja. Eksperimentalni razvoj ne vključuje rednih ali občasnih sprememb obstoječega proizvoda, proizvodnih linij, proizvodnih procesov, storitev in drugih tekočih dejavnosti, tudi če takšne spremembe lahko pomenijo izboljšanje;
12
·
9. javna raziskovalna organizacija je organizacija, ki jo je z namenom izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti ustanovila Republika Slovenija ali druga z zakonom pooblaščena pravna oseba javnega prava in je glede na pravno subjektiviteto javni raziskovalni zavod, javna univerza ali javni samostojni visokošolski zavod;
12
·
9. javna raziskovalna organizacija je organizacija, ki jo je z namenom izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti ustanovila Republika Slovenija ali druga z zakonom pooblaščena pravna oseba javnega prava in je glede na pravno subjektiviteto javni raziskovalni zavod, javna univerza ali javni samostojni visokošolski zavod;
13
·
10. neodvisne raziskave so raziskave, katerih glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja oziroma obsežnejše deljenje rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja;
13
·
10. neodvisne raziskave so raziskave, katerih glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja oziroma obsežnejše deljenje rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja;
14
·
11. prenos znanja pomeni vsak postopek, katerega cilj je pridobivanje, zbiranje in razširjanje znanja, kot so sodelovanje pri raziskavah, svetovanje, licenciranje, objave ter mobilnost raziskovalcev in drugih zaposlenih, ki sodelujejo pri teh dejavnostih;
14
·
11. prenos znanja pomeni vsak postopek, katerega cilj je pridobivanje, zbiranje in razširjanje znanja, kot so sodelovanje pri raziskavah, svetovanje, licenciranje, objave ter mobilnost raziskovalcev in drugih zaposlenih, ki sodelujejo pri teh dejavnostih;
15
·
12. program nacionalnih raziskav je poseben raziskovalni program za potrebe raziskovanja tematik, značilnih za Republiko Slovenijo;
15
·
12. program nacionalnih raziskav je poseben raziskovalni program za potrebe raziskovanja tematik, značilnih za Republiko Slovenijo;
16
·
13. raziskovalec oziroma raziskovalka (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec) je fizična oseba, ki izvaja znanstvenoraziskovalno oziroma inovacijsko dejavnost in izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom in splošnimi akti Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: splošni akt ARIS);
16
·
13. raziskovalec oziroma raziskovalka (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec) je fizična oseba, ki izvaja znanstvenoraziskovalno oziroma inovacijsko dejavnost in izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom in splošnimi akti Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: splošni akt ARIS);
17
·
14. raziskovalec oziroma raziskovalka iz tretje države (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec iz tretje države) je državljan oziroma državljanka tretje države z doktoratom ali ustrezno visokošolsko kvalifikacijo, ki mu omogoča vpis v programe doktorskih študijev, in ki ga izbere raziskovalna organizacija za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu s tem zakonom;
17
·
14. raziskovalec oziroma raziskovalka iz tretje države (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec iz tretje države) je državljan oziroma državljanka tretje države z doktoratom ali ustrezno visokošolsko kvalifikacijo, ki mu omogoča vpis v programe doktorskih študijev, in ki ga izbere raziskovalna organizacija za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu s tem zakonom;
18
·
15. raziskovalna infrastruktura so zmogljivosti, sredstva ali storitve, ki pomenijo raziskovalno opremo ali nabor instrumentov ter so vir oziroma dopolnjujejo vire znanja, kot so zbirke, arhivi in podatkovne baze. Raziskovalne infrastrukture so lahko zgoščene na enem mestu, distribuirane ali virtualne (storitve so omogočene elektronsko). Pogosto potrebujejo strukturiran informacijski sistem za upravljanje s podatki ter omogočanje informacij in komunikacije oziroma povezljivosti. K raziskovalni infrastrukturi se šteje tudi osebje, ki skrbi za njeno delovanje in dostopnost;
18
·
15. raziskovalna infrastruktura so zmogljivosti, sredstva ali storitve, ki pomenijo raziskovalno opremo ali nabor instrumentov ter so vir oziroma dopolnjujejo vire znanja, kot so zbirke, arhivi in podatkovne baze. Raziskovalne infrastrukture so lahko zgoščene na enem mestu, distribuirane ali virtualne (storitve so omogočene elektronsko). Pogosto potrebujejo strukturiran informacijski sistem za upravljanje s podatki ter omogočanje informacij in komunikacije oziroma povezljivosti. K raziskovalni infrastrukturi se šteje tudi osebje, ki skrbi za njeno delovanje in dostopnost;
19
·
16. raziskovalna oprema je strojna oziroma programska oprema, ki je nujna za izvajanje raziskovalne dejavnosti po standardih stroke;
19
·
16. raziskovalna oprema je strojna oziroma programska oprema, ki je nujna za izvajanje raziskovalne dejavnosti po standardih stroke;
20
·
17. raziskovalna organizacija je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom in splošnimi akti ARIS, za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti in je vpisana v evidenco iz 2. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona;
20
·
17. raziskovalna organizacija je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom in splošnimi akti ARIS, za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti in je vpisana v evidenco iz 2. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona;
21
·
18. raziskovalna skupina je skupina raziskovalcev, tehničnih in strokovnih sodelavcev, ki izvaja znanstvenoraziskovalno dejavnost v raziskovalnih organizacijah;
21
·
18. raziskovalna skupina je skupina raziskovalcev, tehničnih in strokovnih sodelavcev, ki izvaja znanstvenoraziskovalno dejavnost v raziskovalnih organizacijah;
22
·
19. raziskovalni projekti so časovno zamejene raziskave, ki se lahko izvajajo kot:
22
·
19. raziskovalni projekti so časovno zamejene raziskave, ki se lahko izvajajo kot:
23
·
- temeljni projekt, ki je eksperimentalno ali teoretično delo, katerega osnovni cilj je pridobivanje novega znanja na podlagi temeljnih pojavov in opazovanih dejstev, usmerjeno pa je to delo k iskanju novih občih spoznanj in zakonitosti;
23
·
- temeljni projekt, ki je eksperimentalno ali teoretično delo, katerega osnovni cilj je pridobivanje novega znanja na podlagi temeljnih pojavov in opazovanih dejstev, usmerjeno pa je to delo k iskanju novih občih spoznanj in zakonitosti;
24
·
- aplikativni projekt, ki je izvirno raziskovanje, usmerjeno k pridobitvi novega znanja. Usmerjeno je k določenim praktičnim ciljem ali namenom in v pridobivanje znanja ali razumevanja, s katerim lahko zadovoljimo spoznane ali opredeljene potrebe;
24
·
- aplikativni projekt, ki je izvirno raziskovanje, usmerjeno k pridobitvi novega znanja. Usmerjeno je k določenim praktičnim ciljem ali namenom in v pridobivanje znanja ali razumevanja, s katerim lahko zadovoljimo spoznane ali opredeljene potrebe;
25
·
- industrijska raziskava, kot je opredeljena v prvi alineji 8. točke tega člena;
25
·
- industrijska raziskava, kot je opredeljena v prvi alineji 8. točke tega člena;
26
·
- eksperimentalni razvoj, kot je opredeljen v drugi alineji 8. točke tega člena;
26
·
- eksperimentalni razvoj, kot je opredeljen v drugi alineji 8. točke tega člena;
27
·
20. splošni akt ARIS je splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, izdan po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za znanost, ki ga Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARIS) posreduje za objavo v Uradnem listu Republike Slovenije;
27
·
20. splošni akt ARIS je splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, izdan po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za znanost, ki ga Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARIS) posreduje za objavo v Uradnem listu Republike Slovenije;
28
·
21. sredstva ARIS so sredstva, ki jih ARIS prejme za financiranje izvajanja znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti;
28
·
21. sredstva ARIS so sredstva, ki jih ARIS prejme za financiranje izvajanja znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti;
29
·
22. strateški dokumenti države in EU so dokumenti dolgoročnega načrtovanja razvoja posameznih dejavnosti, ki jih je sprejela država oziroma so jih sprejeli različni organi na ravni EU;
29
·
22. strateški dokumenti države in EU so dokumenti dolgoročnega načrtovanja razvoja posameznih dejavnosti, ki jih je sprejela država oziroma so jih sprejeli različni organi na ravni EU;
30
·
23. strokovni sodelavec oziroma strokovna sodelavka (v nadaljnjem besedilu: strokovni sodelavec) in tehnični sodelavec oziroma tehnična sodelavka (v nadaljnjem besedilu: tehnični sodelavec) je fizična oseba, ki izvaja strokovne in podporne dejavnosti za izvajanje znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti;
30
·
23. strokovni sodelavec oziroma strokovna sodelavka (v nadaljnjem besedilu: strokovni sodelavec) in tehnični sodelavec oziroma tehnična sodelavka (v nadaljnjem besedilu: tehnični sodelavec) je fizična oseba, ki izvaja strokovne in podporne dejavnosti za izvajanje znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti;
31
·
24. tehnološka stopnja pripravljenosti je raven tehnološke razvitosti, ki je opredeljena v devetih stopnjah glede na končni cilj uporabe:
31
·
24. tehnološka stopnja pripravljenosti je raven tehnološke razvitosti, ki je opredeljena v devetih stopnjah glede na končni cilj uporabe:
32
·
- TRL 1 - Osnovni principi - opaženi in zabeleženi,
32
·
- TRL 1 - Osnovni principi - opaženi in zabeleženi,
33
·
- TRL 2 - Oblikovan tehnološki koncept,
33
·
- TRL 2 - Oblikovan tehnološki koncept,
34
·
- TRL 3 - Eksperimentalna potrditev koncepta,
34
·
- TRL 3 - Eksperimentalna potrditev koncepta,
35
·
- TRL 4 - Potrditev tehnologije v laboratorijskem okolju,
35
·
- TRL 4 - Potrditev tehnologije v laboratorijskem okolju,
36
·
- TRL 5 - Potrditev tehnologije v relevantnem okolju (v primeru ključnih omogočitvenih tehnologij je to industrijsko relevantno okolje),
36
·
- TRL 5 - Potrditev tehnologije v relevantnem okolju (v primeru ključnih omogočitvenih tehnologij je to industrijsko relevantno okolje),
37
·
- TRL 6 - Demonstracija tehnologije v relevantnem okolju (v primeru ključnih omogočitvenih tehnologij je to industrijsko relevantno okolje),
37
·
- TRL 6 - Demonstracija tehnologije v relevantnem okolju (v primeru ključnih omogočitvenih tehnologij je to industrijsko relevantno okolje),
38
·
- TRL 7 - Demonstracija prototipa sistema v operativnem okolju,
38
·
- TRL 7 - Demonstracija prototipa sistema v operativnem okolju,
39
·
- TRL 8 - Sistem dokončan in kvalificiran,
39
·
- TRL 8 - Sistem dokončan in kvalificiran,
40
·
- TRL 9 - Sistem, preizkušen v operativnem okolju (konkurenčna proizvodnja v primeru ključnih omogočitvenih tehnologij; ali v vesolju);
40
·
- TRL 9 - Sistem, preizkušen v operativnem okolju (konkurenčna proizvodnja v primeru ključnih omogočitvenih tehnologij; ali v vesolju);
41
·
25. temeljne raziskave pomenijo eksperimentalno ali teoretično delo, ki se izvaja predvsem zaradi pridobivanja novega znanja o temeljnih zakonitostih pojavov in opazovanih dejstev, ne da bi bilo usmerjeno v tržno ali družbeno uporabo. Med temeljne raziskave sodijo tudi aplikativne raziskave, če so usmerjene k določenim posebnim namenom ali ciljem, njihovi rezultati pa so javno dostopni;
41
·
25. temeljne raziskave pomenijo eksperimentalno ali teoretično delo, ki se izvaja predvsem zaradi pridobivanja novega znanja o temeljnih zakonitostih pojavov in opazovanih dejstev, ne da bi bilo usmerjeno v tržno ali družbeno uporabo. Med temeljne raziskave sodijo tudi aplikativne raziskave, če so usmerjene k določenim posebnim namenom ali ciljem, njihovi rezultati pa so javno dostopni;
42
·
26. tretja država je država, ki ni država članica EU;
42
·
26. tretja država je država, ki ni država članica EU;
43
·
27. zasebni raziskovalec oziroma zasebna raziskovalka (v nadaljnjem besedilu: zasebni raziskovalec) je fizična oseba, ki kot zasebnik neodvisno izvaja znanstvenoraziskovalno oziroma inovacijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic in je vpisan v register zasebnih raziskovalcev pri ARIS. II. ORGANIZIRANOST ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA IN INOVACIJSKEGA SISTEMA
43
·
27. zasebni raziskovalec oziroma zasebna raziskovalka (v nadaljnjem besedilu: zasebni raziskovalec) je fizična oseba, ki kot zasebnik neodvisno izvaja znanstvenoraziskovalno oziroma inovacijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic in je vpisan v register zasebnih raziskovalcev pri ARIS. II. ORGANIZIRANOST ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA IN INOVACIJSKEGA SISTEMA
44
·
1. Upravljanje znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema
44
·
1. Upravljanje znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema
45
+
3. državno financiranje inovacijske dejavnosti obsega integralna sredstva državnega proračuna, ki so znotraj finančnega načrta ministrstva, pristojnega za inovacije, namenjena za izvajanje inovacijske dejavnosti;
+
1
·
(1) Znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem sestavljajo nosilci in izvajalci znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki medsebojno sodelujejo in se povezujejo, ter obsega več ravni razvoja:
1
·
(1) Znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem sestavljajo nosilci in izvajalci znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki medsebojno sodelujejo in se povezujejo, ter obsega več ravni razvoja:
2
·
1. temeljna znanstvenoraziskovalna raven, ki se nanaša na temeljne in aplikativne raziskave, to je praviloma do vključno potrditve koncepta;
2
·
1. temeljna znanstvenoraziskovalna raven, ki se nanaša na temeljne in aplikativne raziskave, to je praviloma do vključno potrditve koncepta;
3
·
2. raziskovalno razvojna raven, ki se nanaša na industrijske raziskave in eksperimentalni razvoj, to je praviloma do vključno demonstracije v primerljivem okolju;
3
·
2. raziskovalno razvojna raven, ki se nanaša na industrijske raziskave in eksperimentalni razvoj, to je praviloma do vključno demonstracije v primerljivem okolju;
4
−
(3) Sestavni del znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti je podporno okolje, ki spodbuja (mednarodno) projektno delo, mreženje, partnersko sodelovanje, pospeševalnike inovacij, promocijo inovacijske dejavnosti, prenos znanja in tehnologij, povezovanje raziskovalnih organizacij in gospodarstva, odprto znanost, odprto inoviranje ter ustvarjalnost in podjetnost izvajalcev znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti. V podporno okolje iz prejšnjega stavka se štejejo tudi institucije podpornega okolja v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo.
4
+
3. razvojno inovacijska raven, ki se nanaša na eksperimentalni razvoj, to je do vključno komercializacije rešitev na trgu ali njihovo uporabo pri končnih uporabnikih.
5
−
(4) Nosilci in financerji znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema so v skladu s svojimi pristojnostmi ministrstva, pristojna za znanost, za inovacije, za gospodarstvo, za kohezijo, za informacijsko družbo oziroma za obrambo, ARIS in javna agencija, pristojna za podjetništvo.
−
6
·
(2) V okviru znanstvenoraziskovalne dejavnosti se izvajata ravni iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka, v okviru inovacijske dejavnosti pa se izvajata ravni iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka.
5
·
(2) V okviru znanstvenoraziskovalne dejavnosti se izvajata ravni iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka, v okviru inovacijske dejavnosti pa se izvajata ravni iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka.
7
·
(3) Sestavni del znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti je podporno okolje, ki spodbuja (mednarodno) projektno delo, mreženje, partnersko sodelovanje, pospeševalnike inovacij, promocijo inovacijske dejavnosti, prenos znanja in tehnologij, povezovanje raziskovalnih organizacij in gospodarstva, odprto znanost, odprto inoviranje ter ustvarjalnost in podjetnost izvajalcev znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti. V podporno okolje iz prejšnjega stavka se štejejo tudi institucije podpornega okolja v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo.
6
·
(3) Sestavni del znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti je podporno okolje, ki spodbuja (mednarodno) projektno delo, mreženje, partnersko sodelovanje, pospeševalnike inovacij, promocijo inovacijske dejavnosti, prenos znanja in tehnologij, povezovanje raziskovalnih organizacij in gospodarstva, odprto znanost, odprto inoviranje ter ustvarjalnost in podjetnost izvajalcev znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti. V podporno okolje iz prejšnjega stavka se štejejo tudi institucije podpornega okolja v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo.
8
·
(4) Nosilci in financerji znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema so v skladu s svojimi pristojnostmi ministrstva, pristojna za znanost, za inovacije, za gospodarstvo, za kohezijo, za informacijsko družbo oziroma za obrambo, ARIS in javna agencija, pristojna za podjetništvo.
7
·
(4) Nosilci in financerji znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema so v skladu s svojimi pristojnostmi ministrstva, pristojna za znanost, za inovacije, za gospodarstvo, za kohezijo, za informacijsko družbo oziroma za obrambo, ARIS in javna agencija, pristojna za podjetništvo.
9
·
(5) Financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti izvajajo tudi druga ministrstva in druge pravne osebe javnega prava, skladno s svojimi pristojnostmi, ter institucije podpornega okolja v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo.
8
·
(5) Financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti izvajajo tudi druga ministrstva in druge pravne osebe javnega prava, skladno s svojimi pristojnostmi, ter institucije podpornega okolja v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo.
10
·
(6) Izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti po tem zakonu so raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci.
9
·
(6) Izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti po tem zakonu so raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci.
11
·
(7) Izvajalci inovacijske dejavnosti po tem zakonu so raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci ter inovacijske organizacije.
10
·
(7) Izvajalci inovacijske dejavnosti po tem zakonu so raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci ter inovacijske organizacije.
12
·
(8) V okviru znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema se spodbujata sodelovanje in povezovanje deležnikov iz četrtega, petega, šestega in prejšnjega odstavka.
11
·
(8) V okviru znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema se spodbujata sodelovanje in povezovanje deležnikov iz četrtega, petega, šestega in prejšnjega odstavka.
13
·
(9) Za strokovno podporo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev glede delovanja znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema oziroma za izvedbo posameznih nalog ministri, pristojni za znanost, za inovacije, za informacijsko družbo, za kohezijo oziroma za gospodarstvo lahko imenujejo strokovne skupine in posamezne strokovnjake kot neodvisna strokovna telesa.
12
·
(9) Za strokovno podporo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev glede delovanja znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema oziroma za izvedbo posameznih nalog ministri, pristojni za znanost, za inovacije, za informacijsko družbo, za kohezijo oziroma za gospodarstvo lahko imenujejo strokovne skupine in posamezne strokovnjake kot neodvisna strokovna telesa.
1
·
(1) Razvojni svet Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: svet) je strokovno posvetovalno telo vlade za področje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti.
1
·
(1) Razvojni svet Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: svet) je strokovno posvetovalno telo vlade za področje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti.
2
·
(2) Svet se sestaja najmanj dvakrat letno.
2
·
(2) Svet se sestaja najmanj dvakrat letno.
3
−
5. predlaga vladi v imenovanje člane znanstvenega in inovacijskega sveta ARIS;
3
+
(3) Svet opravlja naslednje naloge:
4
·
1. sodeluje pri oblikovanju znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike;
4
·
1. sodeluje pri oblikovanju znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike;
5
·
2. predlaga vladi ukrepe s področja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti;
5
·
2. predlaga vladi ukrepe s področja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti;
6
·
3. sprejme izhodišča in usmeritve za pripravo znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije;
6
·
3. sprejme izhodišča in usmeritve za pripravo znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije;
7
·
4. spremlja rezultate in učinke ter razvoj na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, vključno z izvajanjem znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije;
7
·
4. spremlja rezultate in učinke ter razvoj na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, vključno z izvajanjem znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije;
8
·
5. predlaga vladi v imenovanje člane znanstvenega in inovacijskega sveta ARIS;
8
·
5. predlaga vladi v imenovanje člane znanstvenega in inovacijskega sveta ARIS;
9
·
6. spremlja izvajanje programskih dokumentov za področje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti ter izvajanje ukrepov in vrednotenje njihovih učinkov;
9
·
6. spremlja izvajanje programskih dokumentov za področje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti ter izvajanje ukrepov in vrednotenje njihovih učinkov;
10
·
7. obravnava učinkovitost in uspešnost izvajanja nalog inovacijske dejavnosti ter izvajanja strokovne in podporne dejavnosti za podporo inovacijski dejavnosti;
10
·
7. obravnava učinkovitost in uspešnost izvajanja nalog inovacijske dejavnosti ter izvajanja strokovne in podporne dejavnosti za podporo inovacijski dejavnosti;
11
·
8. spremlja dosežke javnih raziskovalnih organizacij v luči doseganja strateških ciljev države;
11
·
8. spremlja dosežke javnih raziskovalnih organizacij v luči doseganja strateških ciljev države;
12
·
9. poroča vladi o svojem delu enkrat letno;
12
·
9. poroča vladi o svojem delu enkrat letno;
13
·
10. na zahtevo vlade oziroma pristojnega ministrstva pripravlja mnenja s področij dela sveta.
13
·
10. na zahtevo vlade oziroma pristojnega ministrstva pripravlja mnenja s področij dela sveta.
14
·
(4) Svet lahko v skladu s svojim poslovnikom imenuje delovne skupine, v katere lahko vključi domače oziroma tuje strokovnjake. Pri vprašanjih, povezanih z znanstvenoraziskovalno dejavnostjo univerz in samostojnih visokošolskih zavodov, sodeluje s Svetom Republike Slovenije za visoko šolstvo. Pri vprašanjih, povezanih z znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnostjo podjetij, sodeluje z gospodarskimi združenji in drugimi deležniki.
14
·
(4) Svet lahko v skladu s svojim poslovnikom imenuje delovne skupine, v katere lahko vključi domače oziroma tuje strokovnjake. Pri vprašanjih, povezanih z znanstvenoraziskovalno dejavnostjo univerz in samostojnih visokošolskih zavodov, sodeluje s Svetom Republike Slovenije za visoko šolstvo. Pri vprašanjih, povezanih z znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnostjo podjetij, sodeluje z gospodarskimi združenji in drugimi deležniki.
15
·
(5) Delo sveta je javno.
15
·
(5) Delo sveta je javno.
1
·
(1) Mandat sveta traja štiri leta.
1
·
(1) Mandat sveta traja štiri leta.
2
−
- ministri, pristojni za znanost, za visoko šolstvo, za inovacije, za gospodarstvo, za finance, za informacijsko družbo, za energijo, za okolje, za prostor, za kmetijstvo, za obrambo oziroma za kohezijo.
2
+
(2) Člani sveta so:
3
·
1. po položaju:
3
·
1. po položaju:
4
·
- predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
4
·
- predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
5
·
- predsednik Inženirske akademije Slovenije,
5
·
- predsednik Inženirske akademije Slovenije,
6
·
- predsednik Rektorske konference Republike Slovenije,
6
·
- predsednik Rektorske konference Republike Slovenije,
7
·
- predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije,
7
·
- predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije,
8
·
- predsednik Gospodarske zbornice Slovenije,
8
·
- predsednik Gospodarske zbornice Slovenije,
9
·
- direktor ARIS,
9
·
- direktor ARIS,
10
·
- direktor agencije, pristojne za podjetništvo,
10
·
- direktor agencije, pristojne za podjetništvo,
11
·
- direktor Slovenskega podjetniškega sklada,
11
·
- direktor Slovenskega podjetniškega sklada,
12
·
- predsednik uprave SID banke,
12
·
- predsednik uprave SID banke,
13
·
- ministri, pristojni za znanost, za visoko šolstvo, za inovacije, za gospodarstvo, za finance, za informacijsko družbo, za energijo, za okolje, za prostor, za kmetijstvo, za obrambo oziroma za kohezijo.
13
·
- ministri, pristojni za znanost, za visoko šolstvo, za inovacije, za gospodarstvo, za finance, za informacijsko družbo, za energijo, za okolje, za prostor, za kmetijstvo, za obrambo oziroma za kohezijo.
14
·
2. imenovani:
14
·
2. imenovani:
15
·
- predstavnik reprezentativnih sindikatov, ki ga predlagajo reprezentativni sindikati s področja znanosti oziroma visokega šolstva,
15
·
- predstavnik reprezentativnih sindikatov, ki ga predlagajo reprezentativni sindikati s področja znanosti oziroma visokega šolstva,
16
·
- predstavnik strateških razvojno-inovacijskih partnerstev, ki ga predlaga ministrstvo, pristojno za inovacije,
16
·
- predstavnik strateških razvojno-inovacijskih partnerstev, ki ga predlaga ministrstvo, pristojno za inovacije,
17
·
- predstavnik podpornega okolja za inovacije, ki ga predlaga ministrstvo, pristojno za inovacije,
17
·
- predstavnik podpornega okolja za inovacije, ki ga predlaga ministrstvo, pristojno za inovacije,
18
·
- predstavnik doktorskih študentov in mladih doktorjev znanosti, pri katerem od pridobitve prvega doktorata znanosti v času kandidature ni minilo več kot sedem let in ga predlaga ministrstvo, pristojno za znanost,
18
·
- predstavnik doktorskih študentov in mladih doktorjev znanosti, pri katerem od pridobitve prvega doktorata znanosti v času kandidature ni minilo več kot sedem let in ga predlaga ministrstvo, pristojno za znanost,
19
·
- dva predstavnika raziskovalcev, ki ju predlaga ministrstvo, pristojno za znanost;
19
·
- dva predstavnika raziskovalcev, ki ju predlaga ministrstvo, pristojno za znanost;
20
·
- dva predstavnika gospodarstva, ki sta aktivna na področju inovacij in ju predlaga ministrstvo, pristojno za gospodarstvo,
20
·
- dva predstavnika gospodarstva, ki sta aktivna na področju inovacij in ju predlaga ministrstvo, pristojno za gospodarstvo,
21
·
- predstavnik raziskovalcev slovenskega rodu, ki živi in dela v tujini in ga predlaga urad vlade, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu.
21
·
- predstavnik raziskovalcev slovenskega rodu, ki živi in dela v tujini in ga predlaga urad vlade, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu.
22
·
(3) Na poziv ministrstva, pristojnega za znanost, predlagatelji iz prve, druge, tretje, šeste in sedme alineje 2. točke prejšnjega odstavka predlagajo v imenovanje vladi eno kandidatko ženskega spola in enega kandidata moškega spola. Predlagatelji iz druge, tretje, četrte, pete in šeste alineje 2. točke prejšnjega odstavka izberejo kandidate na podlagi javnega poziva. Ministrstvo, pristojno za znanost, kot predlagatelj iz četrte in pete alineje 2. točke prejšnjega odstavka predlaga v imenovanje vladi najmanj eno kandidatko ženskega spola in najmanj enega kandidata moškega spola. Člane sveta iz 2. točke prejšnjega odstavka imenuje vlada, ki pri imenovanih upošteva uravnoteženo zastopanost spolov imenovanih članov sveta.
22
·
(3) Na poziv ministrstva, pristojnega za znanost, predlagatelji iz prve, druge, tretje, šeste in sedme alineje 2. točke prejšnjega odstavka predlagajo v imenovanje vladi eno kandidatko ženskega spola in enega kandidata moškega spola. Predlagatelji iz druge, tretje, četrte, pete in šeste alineje 2. točke prejšnjega odstavka izberejo kandidate na podlagi javnega poziva. Ministrstvo, pristojno za znanost, kot predlagatelj iz četrte in pete alineje 2. točke prejšnjega odstavka predlaga v imenovanje vladi najmanj eno kandidatko ženskega spola in najmanj enega kandidata moškega spola. Člane sveta iz 2. točke prejšnjega odstavka imenuje vlada, ki pri imenovanih upošteva uravnoteženo zastopanost spolov imenovanih članov sveta.
23
·
(4) Svet med svojimi člani izbere predsednika sveta za mandatno dobo dveh let. Minister ne more biti predsednik sveta.
23
·
(4) Svet med svojimi člani izbere predsednika sveta za mandatno dobo dveh let. Minister ne more biti predsednik sveta.
24
·
(5) Svet uredi svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov.
24
·
(5) Svet uredi svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov.
25
·
(6) Strokovna in administrativna dela za svet opravljajo periodično, z menjavanjem na štiri leta, ministrstvo, pristojno za znanost, ministrstvo, pristojno za gospodarstvo in ministrstvo, pristojno za kohezijo, po tem vrstnem redu.
25
·
(6) Strokovna in administrativna dela za svet opravljajo periodično, z menjavanjem na štiri leta, ministrstvo, pristojno za znanost, ministrstvo, pristojno za gospodarstvo in ministrstvo, pristojno za kohezijo, po tem vrstnem redu.
26
·
(7) Sredstva za delovanje sveta, njegovih delovnih skupin in strokovnjakov zagotavlja ministrstvo, ki v tistem času opravlja strokovna in administrativna dela za svet.
26
·
(7) Sredstva za delovanje sveta, njegovih delovnih skupin in strokovnjakov zagotavlja ministrstvo, ki v tistem času opravlja strokovna in administrativna dela za svet.
27
·
2. Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije
27
·
2. Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije
1
·
(1) Znanstvenoraziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije sprejme Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) na predlog vlade.
1
·
(1) Znanstvenoraziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije sprejme Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) na predlog vlade.
2
−
(2) Predlog Znanstvenoraziskovalne strategije Slovenije pripravi vlada na podlagi izhodišč in usmeritev za pripravo znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije, ki jih sprejme svet.
2
+
(2) Predlog Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije pripravi vlada na podlagi izhodišč in usmeritev za pripravo znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije, ki jih sprejme svet.
3
·
(3) V času izvajanja strategije vlada v okvirih, kot jih določa sistem upravljanja znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema, sprejme ustrezne ukrepe za njeno izvajanje.
3
·
(3) V času izvajanja strategije vlada v okvirih, kot jih določa sistem upravljanja znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema, sprejme ustrezne ukrepe za njeno izvajanje.
4
−
(4) Za uresničevanje Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije so odgovorni ministri, pristojni za znanost, razvoj in tehnologijo. O njenem uresničevanju poročajo vladi, ki s poročilom seznanja državni zbor.
4
+
(4) Za uresničevanje Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije so odgovorni ministri, pristojni za znanost, za inovacije, za kohezijo in za gospodarstvo. O njenem uresničevanju poročajo vladi, ki s poročilom seznanja državni zbor.
5
·
(5) Sredstva, potrebna za uresničevanje Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije, se zagotavljajo v državnem proračunu.
5
·
(5) Sredstva, potrebna za uresničevanje Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije, se zagotavljajo v državnem proračunu.
6
·
(6) Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije je na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti podlaga za pripravo področnih strateških dokumentov države.
6
·
(6) Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije je na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti podlaga za pripravo področnih strateških dokumentov države.
7
·
3. Financiranje
7
·
3. Financiranje
1
·
(1) Sredstva za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti se zagotavljajo v državnem proračunu in iz drugih virov v skladu s cilji in prioritetami, določenimi v strateških dokumentih države in EU, predvsem v Znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije in strategiji pametne specializacije.
1
·
(1) Sredstva za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti se zagotavljajo v državnem proračunu in iz drugih virov v skladu s cilji in prioritetami, določenimi v strateških dokumentih države in EU, predvsem v Znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije in strategiji pametne specializacije.
2
·
(2) Sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost se namenijo za:
2
·
(2) Sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost se namenijo za:
3
·
1. stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki vključuje sredstva za institucionalni steber financiranja, programski steber financiranja, razvojni steber financiranja in programe nacionalnih raziskav;
3
·
1. stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki vključuje sredstva za institucionalni steber financiranja, programski steber financiranja, razvojni steber financiranja in programe nacionalnih raziskav;
4
−
2. financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na podlagi javnih razpisov oziroma pozivov za raziskovalne projekte, raziskovalno infrastrukturo in raziskovalno opremo, razvoj znanstvenih kadrov, mednarodno sodelovanje, znanstvene publikacije in znanstvene monografije ter odprtost in popularizacijo znanosti;
4
+
2. financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na podlagi javnih razpisov, javnih pozivov ali sklenitve neposredne pogodbe v skladu z javnofinančnimi predpisi, za raziskovalne projekte, raziskovalno infrastrukturo in raziskovalno opremo, razvoj znanstvenih kadrov, mednarodno sodelovanje, znanstvene publikacije in znanstvene monografije, programe zgodnjega uvajanja šolske mladine v področje raziskovanja ter odprtost in popularizacijo znanosti v skladu z načini, opredeljenimi za posamezno aktivnost znanstvenoraziskovalne dejavnosti v tem zakonu;
5
−
3. financiranje javnih infrastrukturnih zavodov na podlagi programa dela in finančnega načrta;
5
+
3. financiranje javnih infrastrukturnih zavodov in novih javnih raziskovalnih organizacij iz 81.a člena tega zakona na podlagi programa dela in finančnega načrta;
6
·
4. investicije in investicijsko vzdrževanje v javnih raziskovalnih in javnih infrastrukturnih zavodih;
6
·
4. investicije in investicijsko vzdrževanje v javnih raziskovalnih in javnih infrastrukturnih zavodih;
7
−
5. sofinanciranje večstranskih transnacionalnih raziskovalnih projektov, ki se sofinancirajo prek mednarodnih organizacij ali konzorcijev v okviru programov EU, pri katerih je postopek razpisa za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni, skladno s postopki, predvidenimi za izvajanje programov EU ali z avtonomno določenim pravom, in ki so bili izbrani v sofinanciranje na podlagi mednarodnih evalvacij in finančnih uskladitev v okviru programov in sodelovanj, h katerim je pristopila bodisi Republika Slovenija, bodisi ministrstvo, pristojno za znanost, druga ministrstva, ARRS ali druga pravna oseba javnega prava;
7
+
5. sofinanciranje večstranskih transnacionalnih raziskovalnih projektov, ki se sofinancirajo prek mednarodnih organizacij ali konzorcijev v okviru programov EU, pri katerih je postopek razpisa za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni, skladno s postopki, predvidenimi za izvajanje programov EU ali z avtonomno določenim pravom, in ki so bili izbrani v sofinanciranje na podlagi mednarodnih evalvacij in finančnih uskladitev v okviru programov in sodelovanj, h katerim je pristopila bodisi Republika Slovenija, bodisi ministrstvo, pristojno za znanost, druga ministrstva, ARIS ali druga pravna oseba javnega prava;
8
·
6. sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki so bili na razpisih v okviru centralnih programov EU odlično ocenjeni, vendar tam niso bili sprejeti v sofinanciranje;
8
·
6. sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki so bili na razpisih v okviru centralnih programov EU odlično ocenjeni, vendar tam niso bili sprejeti v sofinanciranje;
9
·
7. sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki so bili izbrani v sofinanciranje v okviru centralnih programov EU in omogočajo dopolnjevanje z drugimi evropskimi ali državnimi sredstvi;
9
·
7. sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki so bili izbrani v sofinanciranje v okviru centralnih programov EU in omogočajo dopolnjevanje z drugimi evropskimi ali državnimi sredstvi;
10
−
8. sofinanciranje na podlagi javnega povabila zainteresiranim izvajalcem, ki ga izvede ARRS v skladu s tretjim odstavkom 23. člena in tretjim odstavkom 35. člena tega zakona;
10
+
8. sofinanciranje na podlagi javnega povabila zainteresiranim izvajalcem, ki ga izvede ARIS v skladu s tretjim odstavkom 23. člena in tretjim odstavkom 35. člena tega zakona;
11
·
9. sofinanciranje izvajanja ukrepov odprte znanosti;
11
·
9. sofinanciranje izvajanja ukrepov odprte znanosti;
12
−
10. financiranje ARRS na podlagi programa dela in finančnega načrta;
12
+
10. financiranje ARIS na podlagi programa dela in finančnega načrta;
13
−
11. sofinanciranje delovanja centra znanosti na podlagi programa dela in finančnega načrta;
13
+
11. druge naloge oziroma namene, določene z zakonom.
14
−
12. druge naloge oziroma namene, določene z zakonom.
−
15
·
(3) Sredstva za inovacijsko dejavnost se namenijo predvsem za:
14
·
(3) Sredstva za inovacijsko dejavnost se namenijo predvsem za:
16
·
1. mreženje, krepitev sinergij in spodbujanje partnerstev v znanstvenoraziskovalnem in inovacijskem sistemu;
15
·
1. mreženje, krepitev sinergij in spodbujanje partnerstev v znanstvenoraziskovalnem in inovacijskem sistemu;
17
·
2. spodbujanje inovacijskih procesov in z njimi povezanih naložb podjetij v raziskave in inovacije;
16
·
2. spodbujanje inovacijskih procesov in z njimi povezanih naložb podjetij v raziskave in inovacije;
18
·
3. spodbujanje raziskovalno inovacijskih projektov za razvoj novih proizvodov, storitev in procesov;
17
·
3. spodbujanje raziskovalno inovacijskih projektov za razvoj novih proizvodov, storitev in procesov;
19
·
4. podporo pilotnim in demonstracijskim projektom za predstavitev, testiranje in demonstracijo novih rešitev;
18
·
4. podporo pilotnim in demonstracijskim projektom za predstavitev, testiranje in demonstracijo novih rešitev;
20
·
5. spodbujanje krepitve kompetenc in inovacijskih potencialov;
19
·
5. spodbujanje krepitve kompetenc in inovacijskih potencialov;
21
·
6. mednarodno sodelovanje na področju inovacijske dejavnosti;
20
·
6. mednarodno sodelovanje na področju inovacijske dejavnosti;
22
−
7. razvoj raziskovalno-razvojnih kadrov.
21
+
7. razvoj raziskovalno-razvojnih kadrov in spodbujanje zaposlovanja raziskovalcev iz Slovenije in tujine v gospodarstvu;
23
−
(4) Financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti se lahko izvaja tudi za naloge oziroma namene, določene v drugih zakonih, ki jih izvajajo in financirajo pristojna ministrstva.
22
+
8. financiranje inovacijske dejavnosti na podlagi javnih razpisov, javnih pozivov ali sklenitve neposredne pogodbe v skladu z javnofinančnimi predpisi, in sicer za inovacijske projekte, mednarodno sodelovanje, programe zgodnjega uvajanja šolske mladine v inoviranje;
+
23
+
9. sofinanciranje inovacijskih projektov, ki so bili na razpisih v okviru centralnih programov EU odlično ocenjeni, vendar tam niso bili odobreni za sofinanciranje;
+
24
+
10. sofinanciranje inovacijskih projektov, ki so bili izbrani za sofinanciranje v okviru centralnih programov EU in omogočajo dopolnjevanje z drugimi evropskimi ali državnimi sredstvi.
+
25
+
(4) Financiranje nalog podpornega okolja iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona se zagotavlja z javnimi razpisi, javnimi pozivi ali s sklenitvijo neposredne pogodbe v skladu z javnofinančnimi predpisi.
+
26
+
(5) Financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti se lahko izvaja tudi za naloge oziroma namene, določene v drugih zakonih, ki jih izvajajo in financirajo pristojna ministrstva.
1
−
(1) Državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti se zagotavlja v višini najmanj 1 % BDP.
1
+
(1) Iz državnega proračuna se zagotavlja financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti v višini do 1,25 % bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: BDP), pri čemer se financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti zagotavlja v višini do 1 % BDP, financiranje inovacijske dejavnosti pa v višini do 0,25 % BDP. Obseg sredstev iz tega odstavka lahko tudi presega 1,25 % BDP, če so za to zagotovljena sredstva.
2
−
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se, če je v posameznem letu rast BDP negativna ali rasti ni, za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v državnem proračunu zagotavljajo sredstva najmanj v nominalni višini sredstev za ta namen preteklega leta.
2
+
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti zajemajo sredstva državnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, druga proračunska sredstva financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti ministrstva, pristojnega za znanost, državna proračunska sredstva drugih neposrednih uporabnikov proračuna, namenjena financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, sredstva državnega proračuna iz sredstev proračuna EU, ki so v finančnih načrtih ministrstva, pristojnega za znanost, in sredstva drugih neposrednih uporabnikov proračuna, namenjena financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
+
3
+
(3) Sredstva iz prvega odstavka tega člena za financiranje inovacijske dejavnosti zajemajo sredstva državnega financiranja inovacijske dejavnosti, druga proračunska sredstva financiranja inovacijske dejavnosti ministrstva, pristojnega za inovacije, državna proračunska sredstva drugih neposrednih uporabnikov proračuna, namenjena financiranju inovacijske dejavnosti, sredstva državnega proračuna iz sredstev proračuna EU, ki so v finančnih načrtih ministrstva, pristojnega za inovacije, in sredstva drugih neposrednih uporabnikov proračuna, namenjena financiranju inovacijske dejavnosti.
+
4
+
(4) Obseg sredstev za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti se lahko v primerjavi z obsegom sredstev preteklega leta v posameznem letu zmanjša, če je rast BDP negativna, ob nastopu izjemnih okoliščin, ki jih pripozna Evropska komisija, ali ob nastopu izrednih dogodkov, ki imajo pomembne posledice na odhodke državnega proračuna. V teh primerih se letni obseg sredstev zagotavlja v skladu s proračunskimi možnostmi, pri čemer je treba zagotoviti sredstva za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti najmanj v višini deleža BDP iz leta pred negativno rastjo oziroma pred nastopom izjemnih okoliščin ali izrednega dogodka.
+
5
+
(5) Pri ponovni rasti BDP, po prenehanju izjemnih okoliščin ali po odpravi posledic izrednega dogodka se sredstva za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti povečujejo za 0,08 odstotne točke letno, dokler znova ne dosežejo 1,25 % BDP oziroma že doseženih letnih sredstev pred negativno rastjo BDP oziroma pred nastopom izjemnih okoliščin ali izrednega dogodka. Povečanje sredstev iz tega odstavka lahko tudi presega 0,08 odstotne točke, če so za to zagotovljena sredstva.
+
6
+
(6) Metodologijo za pridobivanje podatkov o načrtovani in realizirani višini sredstev iz prvega odstavka tega člena vlada sprejme na predlog ministrstva, pristojnega za znanost oziroma za inovacije.
+
7
+
(7) Ne glede na vsoto vseh sredstev iz drugega odstavka tega člena se za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti namenijo sredstva v višini najmanj 0,8 % BDP. Če je rast BDP negativna, ob nastopu izjemnih okoliščin, ki jih pripozna Evropska komisija, ali ob nastopu izrednih dogodkov, ki imajo pomembne posledice na odhodke državnega proračuna, se za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz tega odstavka zagotavljajo sredstva najmanj v nominalni višini teh sredstev preteklega leta.
+
8
+
(8) Ne glede na drugi odstavek tega člena se za določanje sredstev v skladu z drugim odstavkom 21. člena, drugim odstavkom 22. člena in 26. členom tega zakona ter za dopolnilno delo raziskovalcev v skladu z drugim odstavkom 62. člena tega zakona, upoštevajo sredstva državnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
1
−
Financiranje inovacijske dejavnosti določa zakon, ki ureja podporno okolje za podjetništvo, in ga izvaja javna agencija, pristojna za tehnološki razvoj, ter se zagotavlja s kontinuiranim izvajanjem instrumentov dodeljevanja sredstev za spodbujanje industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja z namenom aktivacije vseh nacionalnih razvojnih zmožnosti.
1
+
(1) Financiranje inovacijske dejavnosti v skladu s tem zakonom ali drugimi zakoni, ki določajo financiranje inovacijske dejavnosti, izvaja ministrstvo, pristojno za inovacije, druga ministrstva, ARIS in drugi financerji ter se zagotavlja s kontinuiranim izvajanjem instrumentov dodeljevanja sredstev za spodbujanje industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja z namenom uporabe vseh nacionalnih razvojnih zmožnosti.
2
−
4. Javna agencija, pristojna za tehnološki razvoj
2
+
(2) Subjekti iz prvega odstavka sredstva za izvajanje inovacijske dejavnosti dodeljujejo na podlagi javnih razpisov, javnih pozivov ali s sklenitvijo neposredne pogodbe v skladu z javnofinančnimi predpisi.
+
1
+
(1) Za aktivnosti iz 3. in 4. točke tretjega odstavka 12. člena tega zakona se lahko v primeru, ko gre za predklinične in klinične študije zdravila sirote, ki je zdravilo za napredno zdravljenje, namenjeno pediatrični populaciji (v nadaljnjem besedilu: študije), sklene neposredna pogodba o sofinanciranju z izvajalci iz sedmega odstavka 6. člena tega zakona oziroma ustanovami, ki so ustanovljene po zakonu, ki ureja ustanove.
+
2
+
(2) Sofinanciranje s sredstvi državnega proračuna za izvajanje študij se lahko zagotovi, če:
+
3
+
- je prejemnik sredstev izvajalec iz sedmega odstavka 6. člena tega zakona ali ustanova, ki jo je v skladu z zakonom, ki ureja ustanove, ustanovila domača pravna ali fizična oseba;
+
4
+
- bodo v načrtovane študije vključene tudi javne raziskovalne organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji;
+
5
+
- gre za zdravilo v razvoju, ki spada med zdravila sirote, ki je zdravilo za napredno zdravljenje, namenjeno pediatrični populaciji;
+
6
+
- se zdravilo razvija z namenom kliničnega preskušanja.
+
7
+
(3) Izvajalec oziroma ustanova iz prvega odstavka tega člena vloži pri ministrstvu, pristojnem za znanost oziroma inovacije, vlogo za sofinanciranje študij. Vlogi mora biti predložen načrt predvidenih aktivnosti, vključno s finančnim načrtom in časovnico izvedbe študij ter predvidenimi cilji študij. Vlogi mora biti predloženo mnenje Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljnjem besedilu: JAZMP), izdano v okviru strokovnega svetovanja, o primernosti dokumentacije za nadaljnji razvoj zdravila, iz katerega izhajajo pozitivna pričakovanja o rezultatih študij.
+
8
+
(4) Vlada s sklepom, na predlog ministrstva, pristojnega za znanost oziroma inovacije, ob upoštevanju finančnega načrta izvajalca oziroma ustanove iz prvega odstavka tega člena, načrtovanih aktivnosti ter ob upoštevanju predvidenih ciljev določi obseg sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna, roke za izvedbo aktivnosti, ki bodo predmet sofinanciranja, način poročanja o izvedenih aktivnostih in dokazila, ki jih bo moral izvajalec oziroma ustanova predložiti o opravljenih aktivnostih. Ministrstvo, pristojno za znanost oziroma inovacije, mora od ministrstva, pristojnega za zdravje, pridobiti pozitivno mnenje glede ustreznosti študij. Ministrstvo, pristojno za zdravje, za pripravo mnenja predhodno pridobi pozitivno mnenje pristojnega razširjenega strokovnega kolegija.
+
9
+
(5) Če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena in če iz mnenja JAZMP izhajajo pozitivna pričakovanja rezultatov študij, ministrstvo, pristojno za znanost oziroma inovacije, sklene neposredno pogodbo z izvajalcem oziroma ustanovo iz prvega odstavka tega člena. Če sredstva za ta namen v posameznem letu niso zagotovljena v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za znanost oziroma inovacije, se sredstva zagotovijo s prerazporeditvami pravic porabe.
+
10
+
(6) Ne glede na določbe javnofinančnih predpisov se izplačilo sredstev izvrši na podlagi sklenjene pogodbe o sofinanciranju v obliki predplačila brez zavarovanja in za celotno vrednost dodeljenih sredstev. Izvajalec oziroma ustanova iz prvega odstavka tega člena mora ministrstvu, pristojnemu za znanost oziroma inovacije, predložiti dokazila o upravičeni porabi sredstev v rokih, določenih v sklepu vlade. Ministrstvo, pristojno za znanost oziroma inovacije, se v neposredni pogodbi o sofinanciranju s predlagateljem dogovori, da se predlagatelj zavezuje prejeta sredstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vrniti v državni proračun, če se ne glede na vrsto nadzora naknadno ugotovi, da so bila sredstva državnega proračuna neupravičeno oziroma nenamensko porabljena. Če izvajalec oziroma ustanova iz prvega odstavka tega člena v roku iz četrtega odstavka ne porabi vseh prejetih sredstev, mora neporabljena sredstva vrniti v državni proračun.
+
11
+
(7) Zdravila, katerih razvoj je bil sofinanciran v skladu s tem členom, morajo biti vsem pacientom v Sloveniji trajno dostopna po neprofitni ceni, v nasprotnem primeru mora izvajalec oziroma ustanova iz prvega odstavka tega člena proračunska sredstva s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev vrniti v državni proračun.
+
12
+
(8) Sredstva za razvoj posameznega zdravila sirote se v skladu s tem členom lahko iz proračuna države zagotovijo enkrat, in sicer največ do višine 1 milijona eurov.
+
13
+
4. (črtan)
1
−
Na področju inovacijske dejavnosti javna agencija, pristojna za tehnološki razvoj:
1
+
III. FINANCIRANJE ZNANSTVENORAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
2
−
1. izvaja programe in ukrepe za spodbujanje tehnološkega razvoja in inovacijske dejavnosti;
−
3
−
2. izvaja promocijo tehnološkega razvoja in inovacijske dejavnosti ter prenosa znanja;
−
4
−
3. spodbuja mednarodno sodelovanje, prenos in uporabo mednarodnega tehnološkega znanja;
−
5
−
4. spodbuja povezovanje in prenos znanja med raziskovalnimi organizacijami in gospodarstvom;
−
6
−
5. vrednoti učinke vlaganj v industrijske raziskave in eksperimentalni razvoj na povečanje konkurenčnosti gospodarstva;
−
7
−
6. sodeluje z organizacijami, ki izvajajo znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost;
−
8
−
7. skladno s predpisi skrbi za redno poročanje o izvajanju letnih programov, uresničevanju finančnih načrtov in učinkih ministrstvu, pristojnemu za tehnologijo;
−
9
−
8. zagotavlja javnost dela in skrbi za informiranje javnosti;
−
10
−
9. opravlja druge strokovne naloge skladno z namenom, za katerega je bila ustanovljena. III. FINANCIRANJE ZNANSTVENORAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
−
1
·
(1) Sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: S-ZRD) sestavljajo sredstva za institucionalni steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: ISF), sredstva za programski steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: PSF), sredstva za razvojni steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: RSF) in sredstva za programe nacionalnih raziskav (v nadaljnjem besedilu: PNR), ki so kot skupna sredstva za javne raziskovalne organizacije, druge javne zavode iz 81. člena tega zakona in koncesionarje na podlagi podeljenih koncesij za izvajanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prejemniki stabilnega financiranja) zagotovljena v državnem proračunu.
1
·
(1) Sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: S-ZRD) sestavljajo sredstva za institucionalni steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: ISF), sredstva za programski steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: PSF), sredstva za razvojni steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: RSF) in sredstva za programe nacionalnih raziskav (v nadaljnjem besedilu: PNR), ki so kot skupna sredstva za javne raziskovalne organizacije, druge javne zavode iz 81. člena tega zakona in koncesionarje na podlagi podeljenih koncesij za izvajanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prejemniki stabilnega financiranja) zagotovljena v državnem proračunu.
2
·
(2) Če je rast BDP negativna ali rasti ni, se sredstva za S-ZRD zagotavljajo najmanj v nominalni višini sredstev za S-ZRD preteklega leta.
2
·
(2) Če je rast BDP negativna ali rasti ni, se sredstva za S-ZRD zagotavljajo najmanj v nominalni višini sredstev za S-ZRD preteklega leta.
3
−
(3) Podrobnejša ureditev stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, vključno z določitvijo enotnega prvega roka za objavo razpisa za mlade raziskovalce, se določi v splošnem aktu ARRS.
3
+
(3) Podrobnejša ureditev stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, vključno z določitvijo enotnega prvega roka za objavo razpisa za mlade raziskovalce, se določi v splošnem aktu ARIS.
1
·
(1) ISF je namenjen financiranju infrastrukturne, upravljavske in podporne dejavnosti ter drugi institucionalni infrastrukturi prejemnikov stabilnega financiranja.
1
·
(1) ISF je namenjen financiranju infrastrukturne, upravljavske in podporne dejavnosti ter drugi institucionalni infrastrukturi prejemnikov stabilnega financiranja.
2
·
(2) Infrastrukturna dejavnost je zaokrožena celota raziskovalne infrastrukture kot podpore znanstvenoraziskovalni dejavnosti prejemnikov stabilnega financiranja, ki se lahko izvaja v različnih oblikah. Infrastrukturna dejavnost se evalvira v okviru evalvacij iz 30. člena tega zakona.
2
·
(2) Infrastrukturna dejavnost je zaokrožena celota raziskovalne infrastrukture kot podpore znanstvenoraziskovalni dejavnosti prejemnikov stabilnega financiranja, ki se lahko izvaja v različnih oblikah. Infrastrukturna dejavnost se evalvira v okviru evalvacij iz 30. člena tega zakona.
3
·
(3) Upravljavska in podporna dejavnost so vse spremljajoče dejavnosti, ki zagotavljajo nemoteno izvedbo znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
3
·
(3) Upravljavska in podporna dejavnost so vse spremljajoče dejavnosti, ki zagotavljajo nemoteno izvedbo znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
4
−
(4) Prejemniki stabilnega financiranja določijo vsebino, obseg in način izvajanja infrastrukturne dejavnosti ob upoštevanju normativov in standardov, ki jih sprejme vlada, splošnega akta ARRS ter akta prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena tega zakona.
4
+
(4) Prejemniki stabilnega financiranja določijo vsebino, obseg in način izvajanja infrastrukturne dejavnosti ob upoštevanju normativov in standardov, ki jih sprejme vlada, splošnega akta ARIS ter akta prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena tega zakona.
1
·
(1) PSF je namenjen financiranju raziskovalnih programov in mladih raziskovalcev.
1
·
(1) PSF je namenjen financiranju raziskovalnih programov in mladih raziskovalcev.
2
·
(2) Raziskovalni program predstavlja zaokroženo področje znanstvenoraziskovalnega dela, za katero je pričakovati, da bo aktualno in uporabno v daljšem časovnem obdobju. Raziskovalni programi se evalvirajo v skladu s 30. členom tega zakona.
2
·
(2) Raziskovalni program predstavlja zaokroženo področje znanstvenoraziskovalnega dela, za katero je pričakovati, da bo aktualno in uporabno v daljšem časovnem obdobju. Raziskovalni programi se evalvirajo v skladu s 30. členom tega zakona.
3
−
(3) Prejemniki stabilnega financiranja določijo vsebino, obseg, način izvajanja raziskovalnega programa in vodjo raziskovalnega programa, ob izpolnjevanju pogojev iz 63. člena tega zakona, in ob upoštevanju normativov in standardov, ki jih sprejme vlada, splošnega akta ARRS ter akta prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena tega zakona.
3
+
(3) Prejemniki stabilnega financiranja določijo vsebino, obseg, način izvajanja raziskovalnega programa in vodjo raziskovalnega programa, ob izpolnjevanju pogojev iz 63. člena tega zakona, in ob upoštevanju normativov in standardov, ki jih sprejme vlada, splošnega akta ARIS ter akta prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena tega zakona.
4
·
(4) Mladi raziskovalci so doktorski študenti, ki jih prejemnik stabilnega financiranja zaposli za pridobitev doktorske izobrazbe. Izvajanje usposabljanja mladih raziskovalcev se evalvira v okviru evalvacij iz 30. in 31. člena tega zakona.
4
·
(4) Mladi raziskovalci so doktorski študenti, ki jih prejemnik stabilnega financiranja zaposli za pridobitev doktorske izobrazbe. Izvajanje usposabljanja mladih raziskovalcev se evalvira v okviru evalvacij iz 30. in 31. člena tega zakona.
5
·
(5) Število mest za doktorske študente, mentorje, programe usposabljanja, kriterije, način ocenjevanja in izbor kandidatov za mlade raziskovalce določijo prejemniki stabilnega financiranja v skladu z aktom prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena tega zakona in se opredelijo v okviru pogajanj za sklenitev pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 28. člena tega zakona.
5
·
(5) Število mest za doktorske študente, mentorje, programe usposabljanja, kriterije, način ocenjevanja in izbor kandidatov za mlade raziskovalce določijo prejemniki stabilnega financiranja v skladu z aktom prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena tega zakona in se opredelijo v okviru pogajanj za sklenitev pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 28. člena tega zakona.
1
·
(1) Vsota sredstev za ISF in PSF je vsota sredstev za institucionalni in programski steber financiranja vseh prejemnikov stabilnega financiranja, kar se izračuna na naslednji način: pri čemer je ISF-O institucionalni steber financiranja posameznega prejemnika stabilnega financiranja, PSF-O programski steber financiranja posameznega prejemnika stabilnega financiranja, i je posamezni prejemnik stabilnega financiranja in n število prejemnikov stabilnega financiranja.
1
·
(1) Vsota sredstev za ISF in PSF je vsota sredstev za institucionalni in programski steber financiranja vseh prejemnikov stabilnega financiranja, kar se izračuna na naslednji način: pri čemer je ISF-O institucionalni steber financiranja posameznega prejemnika stabilnega financiranja, PSF-O programski steber financiranja posameznega prejemnika stabilnega financiranja, i je posamezni prejemnik stabilnega financiranja in n število prejemnikov stabilnega financiranja.
2
−
(2) Vsota ISF in PSF se letno poveča za najmanj 30 % in največ 50 % letne rasti državnih proračunskih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost ministrstva, pristojnega za znanost, upoštevaje razpoložljiva proračunska sredstva. Letno povečanje določi s sklepom minister, pristojen za znanost.
2
+
(2) Vsota ISF in PSF se letno poveča za največ 25 % letne rasti državnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ob upoštevanju razpoložljivih proračunskih sredstev. Letno povečanje določi s sklepom minister, pristojen za znanost.
3
·
(3) Vsota ISF in PSF se dodatno poveča v primeru novega prejemnika stabilnega financiranja ali če se v skladu s šestim odstavkom 25. člena tega zakona poveča raziskovalna infrastruktura prejemnika stabilnega financiranja.
3
·
(3) Vsota ISF in PSF se dodatno poveča v primeru novega prejemnika stabilnega financiranja ali če se v skladu s šestim odstavkom 25. člena tega zakona poveča raziskovalna infrastruktura prejemnika stabilnega financiranja.
+
4
+
(4) V primeru zakonsko določenih finančnih obveznosti, ki jih prejemniki stabilnega financiranja niso zmožni pokriti v okviru dodeljenih sredstev ISF-O in PSF-O in bi bistveno ogrozile zmožnost izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, se letno povečanje vsote ISF in PSF iz drugega odstavka tega člena na predlog ARIS s sklepom ministra, pristojnega za znanost, izjemoma lahko dodatno poveča, ob upoštevanju razpoložljivih proračunskih sredstev.
1
−
(1) Sredstva za RSF so vsota letnih sredstev razvojnih stebrov posameznih prejemnikov stabilnega financiranja (v nadaljnjem besedilu: RSF-O) in se določijo v skladu z državnimi strateškimi razvojnimi prioritetami in so največ 10 % vsote sredstev ISF in PSF, . Delež sredstev za RSF za prvo leto pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona s sklepom določi minister, pristojen za znanost, upoštevaje razpoložljiva proračunska sredstva.
1
+
(1) Sredstva za RSF so vsota letnih sredstev razvojnih stebrov posameznih prejemnikov stabilnega financiranja (v nadaljnjem besedilu: RSF-O) in se določijo v skladu z državnimi strateškimi razvojnimi prioritetami in so največ 10 % vsote sredstev ISF in PSF, določene v skladu s prvim in drugim odstavkom 21. člena tega zakona. Delež sredstev za RSF za prvo leto pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona s sklepom določi minister, pristojen za znanost, upoštevaje razpoložljiva proračunska sredstva.
2
·
(2) Sredstva za RSF so na letni ravni za celotno pogodbeno obdobje enaka sredstvom RSF prvega leta pogodbenega obdobja, razen če se v prvem letu pogodbenega obdobja v primerjavi s preteklim letom zmanjšajo sredstva za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti. V tem primeru se sredstva za RSF lahko povečajo v prvem letu, ko se sredstva za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti povečajo, in ostanejo enaka za celotno preostalo pogodbeno obdobje.
2
·
(2) Sredstva za RSF so na letni ravni za celotno pogodbeno obdobje enaka sredstvom RSF prvega leta pogodbenega obdobja, razen če se v prvem letu pogodbenega obdobja v primerjavi s preteklim letom zmanjšajo sredstva za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti. V tem primeru se sredstva za RSF lahko povečajo v prvem letu, ko se sredstva za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti povečajo, in ostanejo enaka za celotno preostalo pogodbeno obdobje.
1
·
(1) Sredstva za PNR so vsota letnih sredstev za programe nacionalnih raziskav prejemnikov stabilnega financiranja (v nadaljnjem besedilu: PNR-O) in ne smejo presegati 1 % vsote sredstev ISF in PSF.
1
·
(1) Sredstva za PNR so vsota letnih sredstev za programe nacionalnih raziskav prejemnikov stabilnega financiranja (v nadaljnjem besedilu: PNR-O) in ne smejo presegati 1 % vsote sredstev ISF in PSF.
2
·
(2) Za potrebe raziskovanja tematik, značilnih za Republiko Slovenijo, vlada na predlog ministrstva, pristojnega za znanost, določi tematike za programe nacionalnih raziskav in obseg sredstev za ta namen. Nabor tematik mora biti skladen s prioritetnimi področji, opredeljenimi v strateških dokumentih države. Raziskave, ki so predmet financiranja v okviru PNR, se ne financirajo na podlagi 2. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona.
2
·
(2) Za potrebe raziskovanja tematik, značilnih za Republiko Slovenijo, vlada na predlog ministrstva, pristojnega za znanost, določi tematike za programe nacionalnih raziskav in obseg sredstev za ta namen. Nabor tematik mora biti skladen s prioritetnimi področji, opredeljenimi v strateških dokumentih države. Raziskave, ki so predmet financiranja v okviru PNR, se ne financirajo na podlagi 2. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona.
3
−
(3) Izbor PNR se izvede v okviru javnega poziva oziroma javnega povabila ARRS prejemnikom stabilnega financiranja za tematike iz drugega odstavka tega člena za šestletno pogodbeno obdobje.
3
+
(3) Izbor PNR se izvede v okviru javnega poziva oziroma javnega povabila ARIS prejemnikom stabilnega financiranja za tematike iz drugega odstavka tega člena za šestletno pogodbeno obdobje.
4
·
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, prvega odstavka 17. člena in 80. člena tega zakona, lahko za sredstva PNR kandidirajo tudi slovenske raziskovalne organizacije s sedežem v slovenskem zamejstvu. Ne glede na določbe 28. člena tega zakona se z izbranimi raziskovalnimi organizacijami Slovencev v zamejstvu sklene pogodba o financiranju raziskave, ki je predmet PNR.
4
·
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, prvega odstavka 17. člena in 80. člena tega zakona, lahko za sredstva PNR kandidirajo tudi slovenske raziskovalne organizacije s sedežem v slovenskem zamejstvu. Ne glede na določbe 28. člena tega zakona se z izbranimi raziskovalnimi organizacijami Slovencev v zamejstvu sklene pogodba o financiranju raziskave, ki je predmet PNR.
5
−
(5) Izbor PNR se zaključi v zadnjem letu šestletnega obdobja in se ocenjuje po kriterijih za izbor PNR, določenih v splošnem aktu ARRS.
5
+
(5) Izbor PNR se zaključi v zadnjem letu šestletnega obdobja in se ocenjuje po kriterijih za izbor PNR, določenih v splošnem aktu ARIS.
1
·
(1) Vsota ISF-O in PSF-O se za vsako leto šestletnega pogodbenega obdobja v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi določi tako, da se vsota ISF-O in PSF-O preteklega leta poveča sorazmerno, upoštevaje rast vsote ISF in PSF glede na preteklo leto, kar se izračuna na naslednji način: (ISF-O + PSF-O) t = (ISF-O + PSF-O) t-1 * (ISF + PSF)t/(ISF + PSF) t-1 , pri čemer je: t - tekoče leto t-1 - preteklo leto.
1
·
(1) Vsota ISF-O in PSF-O se za vsako leto šestletnega pogodbenega obdobja v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi določi tako, da se vsota ISF-O in PSF-O preteklega leta poveča sorazmerno, upoštevaje rast vsote ISF in PSF glede na preteklo leto, kar se izračuna na naslednji način: (ISF-O + PSF-O) t = (ISF-O + PSF-O) t-1 * (ISF + PSF)t/(ISF + PSF) t-1 , pri čemer je: t - tekoče leto t-1 - preteklo leto.
2
·
(2) Prejemnik stabilnega financiranja mora vsoto letnih rasti vsote ISF-O in PSF-O pogodbenega obdobja do vključno tekočega leta pogodbenega obdobja nameniti tako, da za PSF-O nameni vsaj polovico skupne vsote letnih rasti vsote ISF-O in PSF-O pogodbenega obdobja do vključno tekočega leta.
2
·
(2) Prejemnik stabilnega financiranja mora vsoto letnih rasti vsote ISF-O in PSF-O pogodbenega obdobja do vključno tekočega leta pogodbenega obdobja nameniti tako, da za PSF-O nameni vsaj polovico skupne vsote letnih rasti vsote ISF-O in PSF-O pogodbenega obdobja do vključno tekočega leta.
3
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za prvo leto novega šestletnega pogodbenega obdobja vsota sredstev ISF-O in PSF-O izračuna tako, da se pred določitvijo vsote ISF-O in PSF-O iz prvega odstavka tega člena vsakemu prejemniku stabilnega financiranja najprej izvzame do 10 % sredstev vsote ISF-O in PSF-O zadnjega leta preteklega pogodbenega obdobja (v nadaljnjem besedilu: sredstva za prerazporeditev). Vsota izvzetih sredstev vseh prejemnikov stabilnega financiranja predstavlja razpoložljiva sredstva za prerazporeditev, ki se ob upoštevanju rezultatov zunanje institucionalne evalvacije iz 31.a člena tega zakona dodelijo prejemnikom stabilnega financiranja na način, kot je opredeljen v četrtem odstavku tega člena.
3
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za prvo leto novega šestletnega pogodbenega obdobja vsota sredstev ISF-O in PSF-O izračuna tako, da se pred določitvijo vsote ISF-O in PSF-O iz prvega odstavka tega člena vsakemu prejemniku stabilnega financiranja najprej izvzame do 10 % sredstev vsote ISF-O in PSF-O zadnjega leta preteklega pogodbenega obdobja (v nadaljnjem besedilu: sredstva za prerazporeditev). Vsota izvzetih sredstev vseh prejemnikov stabilnega financiranja predstavlja razpoložljiva sredstva za prerazporeditev, ki se ob upoštevanju rezultatov zunanje institucionalne evalvacije iz 31.a člena tega zakona dodelijo prejemnikom stabilnega financiranja na način, kot je opredeljen v četrtem odstavku tega člena.
4
·
(4) Rezultati zunanje institucionalne evalvacije iz 31.a člena tega zakona se upoštevajo tako, da se sredstva za prerazporeditev iz prejšnjega odstavka posameznemu prejemniku stabilnega financiranja dodelijo v deležu, ki je skladen z izračunanim razmerjem med oceno posameznega prejemnika stabilnega financiranja in najbolje ocenjenim prejemnikom stabilnega financiranja. Preostanek razpoložljivih sredstev za prerazporeditev se prejemnikom stabilnega financiranja dodeli v deležu njihovega končnega deleža v skupni vsoti ISF-O in PSF-O vseh prejemnikov stabilnega financiranja po dodelitvi iz prejšnjega stavka.
4
·
(4) Rezultati zunanje institucionalne evalvacije iz 31.a člena tega zakona se upoštevajo tako, da se sredstva za prerazporeditev iz prejšnjega odstavka posameznemu prejemniku stabilnega financiranja dodelijo v deležu, ki je skladen z izračunanim razmerjem med oceno posameznega prejemnika stabilnega financiranja in najbolje ocenjenim prejemnikom stabilnega financiranja. Preostanek razpoložljivih sredstev za prerazporeditev se prejemnikom stabilnega financiranja dodeli v deležu njihovega končnega deleža v skupni vsoti ISF-O in PSF-O vseh prejemnikov stabilnega financiranja po dodelitvi iz prejšnjega stavka.
5
·
(5) Sredstva za prerazporeditev na predlog ARIS določi minister, pristojen za znanost. Pri predlogu ARIS upošteva, da se pri izračunu iz tretjega odstavka tega člena posameznemu prejemniku stabilnega financiranja sredstva lahko zmanjšajo največ do 3 % sredstev vsote ISF-O in PSF-O zadnjega leta preteklega pogodbenega obdobja. Podrobnejši način določitve sredstev na podlagi rezultatov zunanjih institucionalnih evalvacij iz 31.a člena tega zakona v splošnem aktu določi ARIS.
5
·
(5) Sredstva za prerazporeditev na predlog ARIS določi minister, pristojen za znanost. Pri predlogu ARIS upošteva, da se pri izračunu iz tretjega odstavka tega člena posameznemu prejemniku stabilnega financiranja sredstva lahko zmanjšajo največ do 3 % sredstev vsote ISF-O in PSF-O zadnjega leta preteklega pogodbenega obdobja. Podrobnejši način določitve sredstev na podlagi rezultatov zunanjih institucionalnih evalvacij iz 31.a člena tega zakona v splošnem aktu določi ARIS.
6
·
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se sredstva za ISF-O lahko za vsako proračunsko leto posebej dodatno povečajo, če se poveča oziroma prevzame povečana raziskovalna infrastruktura prejemnika stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, v skladu s strateškimi dokumenti države ob predhodnem soglasju vlade.
6
·
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se sredstva za ISF-O lahko za vsako proračunsko leto posebej dodatno povečajo, če se poveča oziroma prevzame povečana raziskovalna infrastruktura prejemnika stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, v skladu s strateškimi dokumenti države ob predhodnem soglasju vlade.
7
−
(2) Prejemnik stabilnega financiranja mora vsoto letnih rasti vsote ISF-O in PSF-O pogodbenega obdobja do vključno tekočega leta pogodbenega obdobja nameniti tako, da za PSF-O nameni vsaj polovico skupne vsote letnih rasti vsote ISF-O in PSF-O pogodbenega obdobja do vključno tekočega leta.
−
8
−
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za prvo leto novega šestletnega pogodbenega obdobja vsota sredstev ISF-O in PSF-O izračuna tako, da se pred določitvijo vsote ISF-O in PSF-O iz prvega odstavka tega člena vsakemu prejemniku stabilnega financiranja najprej izvzame do 10 % sredstev vsote ISF-O in PSF-O zadnjega leta preteklega pogodbenega obdobja (v nadaljnjem besedilu: sredstva za prerazporeditev). Vsota izvzetih sredstev vseh prejemnikov stabilnega financiranja predstavlja razpoložljiva sredstva za prerazporeditev, ki se ob upoštevanju rezultatov zunanje institucionalne evalvacije iz 31.a člena tega zakona dodelijo prejemnikom stabilnega financiranja na način, kot je opredeljen v četrtem odstavku tega člena.
−
9
−
(4) Rezultati zunanje institucionalne evalvacije iz 31.a člena tega zakona se upoštevajo tako, da se sredstva za prerazporeditev iz prejšnjega odstavka posameznemu prejemniku stabilnega financiranja dodelijo v deležu, ki je skladen z izračunanim razmerjem med oceno posameznega prejemnika stabilnega financiranja in najbolje ocenjenim prejemnikom stabilnega financiranja. Preostanek razpoložljivih sredstev za prerazporeditev se prejemnikom stabilnega financiranja dodeli v deležu njihovega končnega deleža v skupni vsoti ISF-O in PSF-O vseh prejemnikov stabilnega financiranja po dodelitvi iz prejšnjega stavka.
−
10
−
(5) Sredstva za prerazporeditev na predlog ARIS določi minister, pristojen za znanost. Pri predlogu ARIS upošteva, da se pri izračunu iz tretjega odstavka tega člena posameznemu prejemniku stabilnega financiranja sredstva lahko zmanjšajo največ do 3 % sredstev vsote ISF-O in PSF-O zadnjega leta preteklega pogodbenega obdobja. Podrobnejši način določitve sredstev na podlagi rezultatov zunanjih institucionalnih evalvacij iz 31.a člena tega zakona v splošnem aktu določi ARIS.
−
11
−
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se sredstva za ISF-O lahko za vsako proračunsko leto posebej dodatno povečajo, če se poveča oziroma prevzame povečana raziskovalna infrastruktura prejemnika stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, v skladu s strateškimi dokumenti države ob predhodnem soglasju vlade.
−
12
·
(7) ARIS sredstva za ISF-O, ki so se dodatno povečala v skladu s prejšnjim odstavkom, v primeru naknadno ugotovljene manjše realizacije stroškov, ki so bili podlaga za izračun povečanja ISF-O, ustrezno zmanjša.
7
·
(7) ARIS sredstva za ISF-O, ki so se dodatno povečala v skladu s prejšnjim odstavkom, v primeru naknadno ugotovljene manjše realizacije stroškov, ki so bili podlaga za izračun povečanja ISF-O, ustrezno zmanjša.
1
−
Prejemnik stabilnega financiranja oziroma raziskovalna organizacija Slovencev v zamejstvu lahko pridobi sredstva PNR-O z uspešno prijavo na javni poziv oziroma javno povabilo ARRS iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona.
1
+
Prejemnik stabilnega financiranja oziroma raziskovalna organizacija Slovencev v zamejstvu lahko pridobi sredstva PNR-O z uspešno prijavo na javni poziv oziroma javno povabilo ARIS iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona.
1
−
(1) Sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja (S-ZRD-O) se prejemniku stabilnega financiranja nakazujejo na podlagi šestletne pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, sklenjene z ARRS.
1
+
(1) Sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja (S-ZRD-O) se prejemniku stabilnega financiranja nakazujejo na podlagi šestletne pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, sklenjene z ARIS.
2
·
(2) V pogodbi o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz prejšnjega odstavka se opredelijo tudi:
2
·
(2) V pogodbi o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz prejšnjega odstavka se opredelijo tudi:
3
·
1. strateški in dolgoročni cilji prejemnika stabilnega financiranja, ukrepi za njihovo dosego, ciljne in izhodiščne vrednosti ter kazalniki, s katerimi se spremlja doseganje ciljnih vrednosti;
3
·
1. strateški in dolgoročni cilji prejemnika stabilnega financiranja, ukrepi za njihovo dosego, ciljne in izhodiščne vrednosti ter kazalniki, s katerimi se spremlja doseganje ciljnih vrednosti;
4
−
2. načrt izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki vključuje predvsem razvoj dejavnosti v okviru ISF in PSF;
4
+
2. načrt izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki vključuje razvoj dejavnosti v okviru ISF, PSF in RSF;
5
·
3. razvojni cilji prejemnika stabilnega financiranja, ukrepi za njihovo doseganje, ciljne in izhodiščne vrednosti ter kazalniki, s katerimi se spremlja doseganje ciljnih vrednosti;
5
·
3. razvojni cilji prejemnika stabilnega financiranja, ukrepi za njihovo doseganje, ciljne in izhodiščne vrednosti ter kazalniki, s katerimi se spremlja doseganje ciljnih vrednosti;
6
·
4. način in dinamika poročanja o doseganju ciljev;
6
·
4. način in dinamika poročanja o doseganju ciljev;
7
·
5. ukrepi v primeru neizpolnjevanja določil pogodbe.
7
·
5. ukrepi v primeru neizpolnjevanja določil pogodbe.
8
−
(3) Sestavine pogodbe iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka so predmet pogajanj. Na podlagi usmeritev ministrstva, pristojnega za znanost, rezultatov zadnje institucionalne samoevalvacije iz 31. člena tega zakona in evalvacije raziskovalnih programov iz 30. člena tega zakona prejemniki predlagajo sestavine pogodbe iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka najpozneje do konca februarja zadnjega leta pogodbenega obdobja za naslednje pogodbeno obdobje. Prejemniki stabilnega financiranja in ministrstvo, pristojno za znanost, oziroma ARRS, pri pripravi in usklajevanju ciljev in ciljnih vrednosti upoštevajo državne strateške razvojne prioritete.
8
+
(3) Sestavine pogodbe iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka so predmet pogajanj. Na podlagi usmeritev ministrstva, pristojnega za znanost, rezultatov zadnje institucionalne samoevalvacije iz 31. člena tega zakona, evalvacije raziskovalnih programov iz 30. člena tega zakona in zunanje institucionalne evalvacije iz 31.a člena tega zakona prejemniki predlagajo sestavine pogodbe iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka najpozneje do konca februarja zadnjega leta pogodbenega obdobja za naslednje pogodbeno obdobje. Prejemniki stabilnega financiranja in ministrstvo, pristojno za znanost, oziroma ARIS, pri pripravi in usklajevanju ciljev in ciljnih vrednosti upoštevajo državne strateške razvojne prioritete.
9
−
(4) Postopek pogajanj za sklenitev pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti s prejemnikom stabilnega financiranja vodi minister, pristojen za znanost, ali oseba, ki jo on pooblašča, ob sodelovanju ARRS in se mora zaključiti s sklenitvijo nove pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti do konca koledarskega leta zadnjega leta pogodbenega obdobja za naslednje pogodbeno obdobje.
9
+
(4) Postopek pogajanj za sklenitev pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti s prejemnikom stabilnega financiranja vodi minister, pristojen za znanost, ali oseba, ki jo on pooblašča, ob sodelovanju ARIS in se mora zaključiti s sklenitvijo nove pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti do konca koledarskega leta zadnjega leta pogodbenega obdobja za naslednje pogodbeno obdobje.
10
·
(5) Če se postopek sklenitve pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti ne zaključi v roku iz prejšnjega odstavka, se do sklenitve nove pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvaja začasno financiranje v obsegu, kot je bilo določeno v predhodni pogodbi, vendar največ za čas prvega leta pogodbenega obdobja.
10
·
(5) Če se postopek sklenitve pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti ne zaključi v roku iz prejšnjega odstavka, se do sklenitve nove pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvaja začasno financiranje v obsegu, kot je bilo določeno v predhodni pogodbi, vendar največ za čas prvega leta pogodbenega obdobja.
11
−
(6) Sklenjene pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti in poročila o doseganju ciljev objavi ARRS na svoji spletni strani.
11
+
(6) Sklenjene pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti ARIS objavi na svoji spletni strani.
12
−
(7) Poročilo o izvajanju pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti za celotno pogodbeno obdobje prejemniki stabilnega financiranja pošljejo ARRS do 31. maja v letu po izteku pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
12
+
(7) Prejemniki stabilnega financiranja ARIS letno poročajo o doseganju strateških, dolgoročnih in razvojnih ciljev prejemnika stabilnega financiranja, ukrepih za njihovo dosego, ciljnih in izhodiščnih vrednostih ter kazalnikih, s katerimi se spremlja doseganje ciljnih vrednosti, določenih v 1., 2 in 3. točki drugega odstavka tega člena. ARIS navedena poročila po izteku tretjega in petega leta pogodbenega obdobja objavi na spletni strani ARIS.
+
13
+
(8) Poročilo o izvajanju pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti za celotno pogodbeno obdobje prejemniki stabilnega financiranja pošljejo ARIS do 31. maja v letu po izteku pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
1
−
(1) Prejemnik stabilnega financiranja upravlja sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z aktom, ki ga sprejme pristojni organ prejemnika stabilnega financiranja, ob upoštevanju tega zakona, normativov in standardov, ki jih sprejme vlada, in splošnega akta ARRS, in ga v osmih dneh po sprejetju objavi na svoji spletni strani.
1
+
(1) Prejemnik stabilnega financiranja upravlja sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z aktom, ki ga sprejme pristojni organ prejemnika stabilnega financiranja, ob upoštevanju tega zakona, normativov in standardov, ki jih sprejme vlada, in splošnega akta ARIS, in ga v osmih dneh po sprejetju objavi na svoji spletni strani.
2
·
(2) Obvezne sestavine akta prejemnika stabilnega financiranja iz prejšnjega odstavka so določila o postopkih vrednotenja obstoječih raziskovalnih programov ter kreiranja, ukinjanja in preoblikovanja raziskovalnih programov, določila o načinu spreminjanja sestave raziskovalnih programov in določitve vodje raziskovalnega programa, določila o zagotovitvi financiranja neprekinjenosti dela med posameznimi projekti ter izvajanju drugih strateških nalog raziskovalne organizacije in finančnih elementih delovanja raziskovalnega programa ter izvedbi institucionalne samoevalvacije.
2
·
(2) Obvezne sestavine akta prejemnika stabilnega financiranja iz prejšnjega odstavka so določila o postopkih vrednotenja obstoječih raziskovalnih programov ter kreiranja, ukinjanja in preoblikovanja raziskovalnih programov, določila o načinu spreminjanja sestave raziskovalnih programov in določitve vodje raziskovalnega programa, določila o zagotovitvi financiranja neprekinjenosti dela med posameznimi projekti ter izvajanju drugih strateških nalog raziskovalne organizacije in finančnih elementih delovanja raziskovalnega programa ter izvedbi institucionalne samoevalvacije.
3
·
(3) Obvezne sestavine akta iz prvega odstavka tega člena so tudi postopek določitve mentorjev mladih raziskovalcev, program usposabljanja, kriteriji, ocenjevanje in izbor kandidatov za mlade raziskovalce ter določila za spodbujanje starostne in spolne uravnoteženosti vodij raziskovalnih programov in nosilcev ključnih vodstvenih funkcij.
3
·
(3) Obvezne sestavine akta iz prvega odstavka tega člena so tudi postopek določitve mentorjev mladih raziskovalcev, program usposabljanja, kriteriji, ocenjevanje in izbor kandidatov za mlade raziskovalce ter določila za spodbujanje starostne in spolne uravnoteženosti vodij raziskovalnih programov in nosilcev ključnih vodstvenih funkcij.
1
−
(1) Institucionalna samoevalvacija je celovita evalvacija znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja, razen za dejavnosti, ki se izvajajo kot javna služba v skladu z drugimi predpisi, in je namenjena izboljšanju njegove znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Poleg rezultatov evalvacije raziskovalnih programov iz 30. člena tega zakona se v institucionalni samoevalvaciji znanstvenoraziskovalne dejavnosti obravnavajo tudi širši strokovni, družbeni in gospodarski vpliv, stopnja internacionalizacije, uporaba in odprtost raziskovalne ter institucionalne infrastrukture, ukrepi za razvoj kadrov z upoštevanjem načela enakih možnosti, prenos znanja in odprto znanost ter druge aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja.
1
+
(1) Institucionalna samoevalvacija je celovita evalvacija znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja, razen za dejavnosti, ki se izvajajo kot javna služba v skladu z drugimi predpisi, in je namenjena izboljšanju njegove znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Poleg rezultatov evalvacije raziskovalnih programov iz 30. člena tega zakona se v institucionalni samoevalvaciji znanstvenoraziskovalne dejavnosti obravnavajo tudi širši družbeni vpliv, kakovost raziskovalnega institucionalnega okolja, ki ga zagotavlja institucija, strategija razvoja prejemnika stabilnega financiranja in doseganje v 1., 2. in 3. točki drugega odstavka 28. člena tega zakona opredeljene sestavine pogodbe prejemnika stabilnega financiranja. V okviru kakovosti raziskovalnega institucionalnega okolja se upoštevajo tudi raznovrstnost virov financiranja in stopnja internacionalizacije, uporaba in odprtost raziskovalne in institucionalne infrastrukture, ukrepi za razvoj kadrov, prenos znanja, delovanje prejemnikov po načelih odprte znanosti ter kakovost drugih aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti in podpornih aktivnosti prejemnika stabilnega financiranja za zagotovitev nemotenega in kakovostnega znanstvenoraziskovalnega dela.
2
−
(2) Institucionalna samoevalvacija prejemnika stabilnega financiranja se izvede v petem letu pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. Povzetek poročila o institucionalni samoevalvaciji se objavi na spletni strani prejemnika stabilnega financiranja in ARRS v roku enega meseca po njegovem sprejetju. Celotno poročilo se predloži ministrstvu, pristojnemu za znanost, ter ARRS najkasneje v roku enega meseca po njegovem sprejetju.
2
+
(2) Prejemniki stabilnega financiranja pripravijo poročilo o institucionalni samoevalvaciji do vključno četrtega leta pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. Povzetek poročila o institucionalni samoevalvaciji se objavi na spletni strani prejemnika stabilnega financiranja in ARIS v enem mesecu po njegovem sprejetju. Celotno poročilo se predloži ministrstvu, pristojnemu za znanost, in ARIS najpozneje v enem mesecu po njegovem sprejetju.
3
−
(3) Opravljena institucionalna samoevalvacija v skladu s tem členom je pogoj za pristop k pogajanjem iz 28. člena tega zakona za novo pogodbeno obdobje.
3
+
(3) ARIS pripravi usmeritve za izvedbo institucionalne samoevalvacije, v katerih opredeli ključne elemente in priporočila ob izvajanju samoevalvacije in pripravi predlog oblike samoevalvacijskega poročila.
4
−
2. Financiranje na podlagi javnih razpisov oziroma pozivov
4
+
(4) Poročila o institucionalni samoevalvaciji vseh prejemnikov stabilnega financiranja se po končanih pogajanjih iz 28. člena tega zakona objavi na spletni strani ARIS.
+
1
+
(1) Na podlagi predložene institucionalne samoevalvacije iz 31. člena tega zakona in evalvacij iz 30. člena tega zakona ARIS izvede zunanjo institucionalno evalvacijo posameznega prejemnika stabilnega financiranja po kriterijih znanstvene odličnosti, družbenega vpliva in kakovosti raziskovalnega institucionalnega okolja. Zunanja institucionalna evalvacija obsega tudi pregled realizacije 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 28. člena tega zakona glede na obdobje izvajanja in pripravo ključnih predlogov ciljev, ukrepov in kazalnikov za izboljšanje uspešnosti prejemnika stabilnega financiranja za naslednje pogodbeno obdobje.
+
2
+
(2) Zunanja institucionalna evalvacija se izvede v petem letu pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. Izvajajo jo recenzenti, ki pripravijo poročilo o zunanji institucionalni evalvaciji z ocenami. Ne glede na zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, se lahko deli postopkov evalvacije, pri katerih sodelujejo tuji recenzenti, izvajajo v tujem jeziku. Prejemnik stabilnega financiranja ima pravico odziva na osnutek poročila o zunanji institucionalni evalvaciji, ki je sestavni del končnega poročila o zunanji institucionalni evalvaciji.
+
3
+
(3) Postopek, kazalnike, merila, način ocenjevanja in metodologijo izvajanja zunanjih institucionalnih evalvacij, način razvrstitve prejemnikov stabilnega financiranja glede na prejete ocene ter vsebino in obliko poročila o zunanji institucionalni evalvaciji določi ARIS v splošnem aktu.
+
4
+
(4) Poročilo o zunanji institucionalni evalvaciji posameznega prejemnika stabilnega financiranja se po končanih pogajanjih iz 28. člena tega zakona objavi na spletni strani ARIS v obliki in obsegu, ki ju določi ARIS določi v splošnem aktu.
+
5
+
2. Financiranje na podlagi javnih razpisov, javnih pozivov in sklenitve neposredne pogodbe
1
·
(1) Raziskovalne projekte izvajajo raziskovalne organizacije oziroma zasebni raziskovalci.
1
·
(1) Raziskovalne projekte izvajajo raziskovalne organizacije oziroma zasebni raziskovalci.
2
·
(2) Izvajanje raziskovalnih projektov, namenjenih pripravi strokovnih podlag za odločanje in oblikovanju razvojnih in drugih politik, ter spremljanje njihovega izvajanja lahko država financira prek več ministrstev in drugih proračunskih uporabnikov. Sodelovanje ministrstev in drugih proračunskih uporabnikov usklajuje ministrstvo, pristojno za znanost, v sodelovanju z ARIS.
2
·
(2) Izvajanje raziskovalnih projektov, namenjenih pripravi strokovnih podlag za odločanje in oblikovanju razvojnih in drugih politik, ter spremljanje njihovega izvajanja lahko država financira prek več ministrstev in drugih proračunskih uporabnikov. Sodelovanje ministrstev in drugih proračunskih uporabnikov usklajuje ministrstvo, pristojno za znanost, v sodelovanju z ARIS.
3
·
(3) Sredstva za izvajanje raziskovalnih projektov se dodeljujejo prek javnih razpisov oziroma javnih pozivov, ki jih izvaja ARIS oziroma pristojno ministrstvo ob upoštevanju proračunskih možnosti.
3
·
(3) Sredstva za izvajanje raziskovalnih projektov se dodeljujejo prek javnih razpisov oziroma javnih pozivov, ki jih izvaja ARIS oziroma pristojno ministrstvo ob upoštevanju proračunskih možnosti.
4
·
(4) Letni javni razpisi iz prejšnjega odstavka, ki jih izvaja ARIS, se izvedejo v štirih ločenih kategorijah glede na karierno stopnjo raziskovalcev, ki so določene s splošnim aktom ARIS. Obseg javnega razpisa za podoktorske projekte ne sme biti manjši od 10 % sredstev, namenjenih za raziskovalne projekte. Nobena od preostalih treh kategorij ne sme obsegati manj kot 20 % sredstev, namenjenih za raziskovalne projekte. Opredelitev kategorij po kariernih stopnjah in določitev javnih razpisov, za katere se delitev na karierne stopnje uporablja, se določi s splošnim aktom ARIS.
4
·
(4) Letni javni razpisi iz prejšnjega odstavka, ki jih izvaja ARIS, se izvedejo v štirih ločenih kategorijah glede na karierno stopnjo raziskovalcev, ki so določene s splošnim aktom ARIS. Obseg javnega razpisa za podoktorske projekte ne sme biti manjši od 10 % sredstev, namenjenih za raziskovalne projekte. Nobena od preostalih treh kategorij ne sme obsegati manj kot 20 % sredstev, namenjenih za raziskovalne projekte. Opredelitev kategorij po kariernih stopnjah in določitev javnih razpisov, za katere se delitev na karierne stopnje uporablja, se določi s splošnim aktom ARIS.
5
−
(4) Letni javni razpisi iz prejšnjega odstavka, ki jih izvaja ARIS, se izvedejo v štirih ločenih kategorijah glede na karierno stopnjo raziskovalcev, ki so določene s splošnim aktom ARIS. Obseg javnega razpisa za podoktorske projekte ne sme biti manjši od 10 % sredstev, namenjenih za raziskovalne projekte. Nobena od preostalih treh kategorij ne sme obsegati manj kot 20 % sredstev, namenjenih za raziskovalne projekte. Opredelitev kategorij po kariernih stopnjah in določitev javnih razpisov, za katere se delitev na karierne stopnje uporablja, se določi s splošnim aktom ARIS.
−
6
·
(5) Delež sredstev, namenjenih za aplikativne projekte, ki jih izvaja ARIS, ne sme biti manjši od 25 % sredstev, namenjenih za raziskovalne projekte, ne glede na vir financiranja. Delež sredstev, namenjenih za aplikativne projekte, opredeli ARIS v programu dela.
5
·
(5) Delež sredstev, namenjenih za aplikativne projekte, ki jih izvaja ARIS, ne sme biti manjši od 25 % sredstev, namenjenih za raziskovalne projekte, ne glede na vir financiranja. Delež sredstev, namenjenih za aplikativne projekte, opredeli ARIS v programu dela.
1
·
(1) Način in področja razvoja raziskovalne infrastrukture določa strateški dokument države Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture, ki ga sprejme vlada na predlog ministrstva, pristojnega za znanost.
1
·
(1) Način in področja razvoja raziskovalne infrastrukture določa strateški dokument države Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture, ki ga sprejme vlada na predlog ministrstva, pristojnega za znanost.
2
·
(2) Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture pripravi ministrstvo, pristojno za znanost, na podlagi Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije in strateških dokumentov EU.
2
·
(2) Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture pripravi ministrstvo, pristojno za znanost, na podlagi Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije in strateških dokumentov EU.
3
−
(3) Sredstva za vzpostavitev raziskovalne infrastrukture se dodeljujejo prek javnih razpisov oziroma javnih pozivov, ki jih izvaja ARRS ali ministrstvo, pristojno za znanost.
3
+
(3) Sredstva za vzpostavitev raziskovalne infrastrukture se dodeljujejo prek javnih razpisov, javnih pozivov ali sklenitve neposredne pogodbe v skladu z javnofinančnimi predpisi, ki jih izvaja ARIS ali ministrstvo, pristojno za znanost.
4
·
(4) Sredstva za projekte iz Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture iz drugega odstavka tega člena se nakazujejo prejemnikom stabilnega financiranja ali konzorcijem, ki izvajajo projekte iz Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture, katerih koordinator je prejemnik stabilnega financiranja, ki sredstva, ne glede na določbe prvega odstavka 17. člena in 80. člena tega zakona, skladno s konzorcijsko pogodbo, lahko nakazuje preostalim izvajalcem infrastrukturne dejavnosti v okviru konzorcija.
4
·
(4) Sredstva za projekte iz Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture iz drugega odstavka tega člena se nakazujejo prejemnikom stabilnega financiranja ali konzorcijem, ki izvajajo projekte iz Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture, katerih koordinator je prejemnik stabilnega financiranja, ki sredstva, ne glede na določbe prvega odstavka 17. člena in 80. člena tega zakona, skladno s konzorcijsko pogodbo, lahko nakazuje preostalim izvajalcem infrastrukturne dejavnosti v okviru konzorcija.
5
−
(5) Sredstva za nakup raziskovalne opreme se dodeljujejo prek javnih razpisov oziroma javnih pozivov, ki jih izvaja ARRS ali ministrstvo, pristojno za znanost.
5
+
(5) Sredstva za nakup raziskovalne opreme se dodeljujejo prek javnih razpisov, javnih pozivov ali sklenitve neposredne pogodbe v skladu z javnofinančnimi predpisi, ki jih izvaja ARIS ali ministrstvo, pristojno za znanost.
1
−
(1) Razvoj znanstvenih kadrov vključuje zagotavljanje sredstev za kadrovsko pomlajevanje raziskovalnih skupin, doktorska in podoktorska usposabljanja, razvoj nadaljnje raziskovalne kariere raziskovalcev ter za reintegracijo slovenskih raziskovalcev, ki delujejo v tujini, v skladu s splošnim aktom ARRS oziroma agencije, pristojne za tehnološki razvoj, ali podzakonskim aktom pristojnega ministrstva.
1
+
(1) Razvoj znanstvenih kadrov vključuje zagotavljanje sredstev za kadrovsko pomlajevanje raziskovalnih skupin, doktorska in podoktorska usposabljanja, razvoj nadaljnje raziskovalne kariere raziskovalcev ter za reintegracijo slovenskih raziskovalcev, ki delujejo v tujini, v skladu s splošnim aktom ARIS ali podzakonskim aktom pristojnega ministrstva.
2
·
(2) Raziskovalci iz prejšnjega odstavka morajo imeti z raziskovalno organizacijo sklenjeno delovno razmerje. V primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas se ta sklene za celotno obdobje trajanja aktivnosti iz prejšnjega odstavka. Pogodba o zaposlitvi za določen čas se podaljša za čas odsotnosti zaradi razlogov iz petega odstavka 61. člena tega zakona.
2
·
(2) Raziskovalci iz prejšnjega odstavka morajo imeti z raziskovalno organizacijo sklenjeno delovno razmerje. V primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas se ta sklene za celotno obdobje trajanja aktivnosti iz prejšnjega odstavka. Pogodba o zaposlitvi za določen čas se podaljša za čas odsotnosti zaradi razlogov iz petega odstavka 61. člena tega zakona.
3
−
(3) Dejavnosti popularizacije znanosti se financirajo prek javnega povabila, ki ga objavi ARRS ali javnih razpisov oziroma pozivov, ki jih objavi ARRS ali javni zavod center znanosti na podlagi programa dela in finančnega načrta, ki ga potrdi ministrstvo, pristojno za znanost.
3
+
(3) Dejavnosti popularizacije znanosti se financirajo na podlagi javnega povabila, javnih razpisov ali javnih pozivov, ki jih objavi ARIS ali pristojno ministrstvo.
+
4
+
(4) Način financiranja aktivnosti iz prejšnjega odstavka, ki jih izvaja, ARIS podrobneje določi v splošnem aktu, način financiranja aktivnosti iz prejšnjega odstavka, ki jih izvaja pristojno ministrstvo, pa podrobneje določi pristojni minister.
4
·
3. Financiranje javnih infrastrukturnih zavodov
5
·
3. Financiranje javnih infrastrukturnih zavodov
1
−
Normative in standarde za stabilno financiranje in za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz državnega proračuna na podlagi cene ekvivalenta polne zaposlitve ter za spremljanje in porabo sredstev državnega proračuna sprejme vlada. V. ORGANIZIRANOST IN IZVAJANJE ZNANSTVENORAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
1
+
Normative in standarde za stabilno financiranje in za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz državnega proračuna na podlagi cene ekvivalenta polne zaposlitve ter za spremljanje in porabo sredstev državnega proračuna sprejme vlada. V. ORGANIZIRANOST IN IZVAJANJE ZNANSTVENORAZISKOVALNE IN INOVACIJSKE DEJAVNOSTI
2
·
1. Etika v znanosti
2
·
1. Etika v znanosti
1
·
(1) Nosilci in izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti skrbijo za uveljavljanje načel znanstvene integritete in dobre znanstvene prakse ter na ravni raziskovalnih organizacij sprejemajo ustrezne ukrepe zoper njihove kršitve.
1
·
(1) Nosilci in izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti skrbijo za uveljavljanje načel znanstvene integritete in dobre znanstvene prakse ter na ravni raziskovalnih organizacij sprejemajo ustrezne ukrepe zoper njihove kršitve.
2
·
(2) Za obravnavanje etičnih vprašanj in ravnanj v znanstvenoraziskovalni dejavnosti Rektorska konferenca Republike Slovenije in Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije vzpostavita Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti.
2
·
(2) Za obravnavanje etičnih vprašanj in ravnanj v znanstvenoraziskovalni dejavnosti Rektorska konferenca Republike Slovenije in Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije vzpostavita Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti.
3
·
(3) Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti je neodvisno telo, ki ima enajst članov. Njegov mandat traja štiri leta. Člani Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti so lahko zaporedoma imenovani največ dvakrat.
3
·
(3) Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti je neodvisno telo, ki ima enajst članov. Njegov mandat traja štiri leta. Člani Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti so lahko zaporedoma imenovani največ dvakrat.
4
·
(4) Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti so:
4
·
(4) Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti so:
5
·
- dva člana, ki ju imenuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti;
5
·
- dva člana, ki ju imenuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti;
6
·
- en član, ki ga imenuje Inženirska akademija Slovenije;
6
·
- en član, ki ga imenuje Inženirska akademija Slovenije;
7
·
- trije člani, ki jih imenuje Rektorske konference Republike Slovenije;
7
·
- trije člani, ki jih imenuje Rektorske konference Republike Slovenije;
8
·
- trije člani, ki jih imenuje Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije;
8
·
- trije člani, ki jih imenuje Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije;
9
·
- en član, ki ga imenuje Skupnost samostojnih visokošolskih zavodov in
9
·
- en član, ki ga imenuje Skupnost samostojnih visokošolskih zavodov in
10
·
- en član, ki ga imenuje ARIS.
10
·
- en član, ki ga imenuje ARIS.
11
·
(5) Institucije iz prejšnjega odstavka, ki imenujejo več kot enega člana, pri imenovanju upoštevajo uravnoteženo zastopanost spolov članov in raznolikost znanstvenih ved.
11
·
(5) Institucije iz prejšnjega odstavka, ki imenujejo več kot enega člana, pri imenovanju upoštevajo uravnoteženo zastopanost spolov članov in raznolikost znanstvenih ved.
12
·
(6) Predsednika in podpredsednika Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti izvolijo člani med seboj na način, da sta na položajih zastopana različna spola in tudi različni znanstveni vedi.
12
·
(6) Predsednika in podpredsednika Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti izvolijo člani med seboj na način, da sta na položajih zastopana različna spola in tudi različni znanstveni vedi.
13
·
(7) Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti se konstituira, ko je imenovanih vsaj sedem članov.
13
·
(7) Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti se konstituira, ko je imenovanih vsaj sedem članov.
14
·
(8) Konstitutivno sejo Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti skličeta predsednik Rektorske konference Republike Slovenije in predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije.
14
·
(8) Konstitutivno sejo Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti skličeta predsednik Rektorske konference Republike Slovenije in predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije.
15
·
(9) Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti na konstitutivni seji izvoli predsednika in podpredsednika. Do izvolitve predsednika sejo vodi najstarejši član sveta.
15
·
(9) Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti na konstitutivni seji izvoli predsednika in podpredsednika. Do izvolitve predsednika sejo vodi najstarejši član sveta.
16
·
(10) Člani Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti delujejo strokovno, samostojno in neodvisno ter pri svojem delovanju niso vezani na sklepe, stališča in navodila institucij, ki so jih imenovale, ali drugih institucij. Člani ne morejo biti funkcionarji v izvršilni veji oblasti, direktorji agencij in raziskovalnih organizacij, njihovi pomočniki ter namestniki, rektorji, prorektorji, dekani, prodekani oziroma člani upravnih odborov raziskovalnih organizacij. Člani Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti pri izvajanju nalog upoštevajo načela preprečevanja konflikta interesov in nepristranskosti.
16
·
(10) Člani Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti delujejo strokovno, samostojno in neodvisno ter pri svojem delovanju niso vezani na sklepe, stališča in navodila institucij, ki so jih imenovale, ali drugih institucij. Člani ne morejo biti funkcionarji v izvršilni veji oblasti, direktorji agencij in raziskovalnih organizacij, njihovi pomočniki ter namestniki, rektorji, prorektorji, dekani, prodekani oziroma člani upravnih odborov raziskovalnih organizacij. Člani Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti pri izvajanju nalog upoštevajo načela preprečevanja konflikta interesov in nepristranskosti.
17
·
(11) Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti sprejme poslovnik za svoje delovanje z dvotretjinsko večino vseh članov. Kot pomoč pri svojem delu lahko imenuje strokovne komisije. Strokovna in administrativna dela za Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti opravlja ministrstvo, pristojno za znanost.
17
·
(11) Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti sprejme poslovnik za svoje delovanje z dvotretjinsko večino vseh članov. Kot pomoč pri svojem delu lahko imenuje strokovne komisije. Strokovna in administrativna dela za Nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti opravlja ministrstvo, pristojno za znanost.
18
·
(12) Naloge Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti so:
18
·
(12) Naloge Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti so:
19
·
1. preventivno delovanje in izobraževanje na področju etike in integritete v znanosti z namenom spodbujanja dobrih praks in preprečevanja nepoštenosti;
19
·
1. preventivno delovanje in izobraževanje na področju etike in integritete v znanosti z namenom spodbujanja dobrih praks in preprečevanja nepoštenosti;
20
·
2. sprejemanje mnenj o skladnosti ravnanja z etičnimi pravili na lastno pobudo oziroma pobudo organizacij ali posameznikov, kadar to oceni za primerno;
20
·
2. sprejemanje mnenj o skladnosti ravnanja z etičnimi pravili na lastno pobudo oziroma pobudo organizacij ali posameznikov, kadar to oceni za primerno;
21
·
3. sodelovanje z etičnimi komisijami v raziskovalnih in visokošolskih organizacijah ter oblikovanje svetovalnih mnenj oziroma priporočil k njihovim internim etičnim kodeksom na lastno pobudo oziroma pobudo organizacij, kadar to oceni za primerno;
21
·
3. sodelovanje z etičnimi komisijami v raziskovalnih in visokošolskih organizacijah ter oblikovanje svetovalnih mnenj oziroma priporočil k njihovim internim etičnim kodeksom na lastno pobudo oziroma pobudo organizacij, kadar to oceni za primerno;
22
·
4. sodelovanje v mednarodnih omrežjih in združenjih;
22
·
4. sodelovanje v mednarodnih omrežjih in združenjih;
23
·
5. spodbujanje raziskovanja in seznanjanja javnosti z vprašanji etike in integritete v znanstvenoraziskovalni dejavnosti;
23
·
5. spodbujanje raziskovanja in seznanjanja javnosti z vprašanji etike in integritete v znanstvenoraziskovalni dejavnosti;
24
·
6. priprava, sprejem in objava letnega poročila, ki ga v seznanitev predloži ministrstvu, pristojnemu za znanost.
24
·
6. priprava, sprejem in objava letnega poročila, ki ga v seznanitev predloži ministrstvu, pristojnemu za znanost.
25
−
(13) Sredstva za delovanje Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti zagotavlja Republika Slovenija v okviru proračunskih sredstev ministrstva, pristojnega za znanost. Delo članov Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti ter članov komisij iz devetega odstavka tega člena je častno in brezplačno, pripada pa jim povračilo potnih stroškov v skladu z veljavnimi predpisi, ki veljajo za povračila stroškov članom vladnih svetov.
25
+
(13) Sredstva za delovanje Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti zagotavlja Republika Slovenija v okviru proračunskih sredstev ministrstva, pristojnega za znanost. Delo članov Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti ter članov komisij iz enajstega odstavka tega člena je častno in brezplačno, pripada pa jim povračilo potnih stroškov v skladu z veljavnimi predpisi, ki veljajo za povračila stroškov članom vladnih svetov.
26
·
2. Odprta znanost ter odprti dostop do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov
26
·
2. Odprta znanost ter odprti dostop do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov
1
·
(1) Odprta znanost obsega predvsem odprt dostop do raziskovalnih rezultatov, vrednotenje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik ter povezovanje in vključevanje zainteresirane javnosti v raziskovalni proces. Podrobnejše zahteve za izvajanje znanstvenoraziskovalnega dela po načelih odprte znanosti določi vlada ob upoštevanju Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije ter priporočil evropskih raziskovalnih politik. Ukrepi odprte znanosti se opredelijo v akcijskem načrtu, ki ga sprejme vlada.
1
·
(1) Odprta znanost obsega predvsem odprt dostop do raziskovalnih rezultatov, vrednotenje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik ter povezovanje in vključevanje zainteresirane javnosti v raziskovalni proces. Podrobnejše zahteve za izvajanje znanstvenoraziskovalnega dela po načelih odprte znanosti določi vlada ob upoštevanju Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije ter priporočil evropskih raziskovalnih politik. Ukrepi odprte znanosti se opredelijo v akcijskem načrtu, ki ga sprejme vlada.
2
·
(2) Vrednotenje in ocenjevanje raziskovalcev, raziskovalnih organizacij, raziskovanih programov in projektov mora spodbujati odprto znanost.
2
·
(2) Vrednotenje in ocenjevanje raziskovalcev, raziskovalnih organizacij, raziskovanih programov in projektov mora spodbujati odprto znanost.
3
−
(3) Za sofinanciranje izvajanja ukrepov odprte znanosti lahko ministrstvo, pristojno za znanost, ali ARRS sklepa z izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti neposredne pogodbe o sofinanciranju.
3
+
(3) Za sofinanciranje izvajanja ukrepov odprte znanosti lahko ministrstvo, pristojno za znanost, ali ARIS sklepa z izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti neposredne pogodbe o sofinanciranju.
1
·
(1) V okviru raziskav, sofinanciranih z javnimi viri najmanj v višini 50 %, mora financer zahtevati, izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti pa zagotoviti odprt dostop do vseh recenziranih znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov ter drugih rezultatov raziskav. Izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma raziskovalci morajo to obveznost upoštevati tudi pri individualnem upravljanju s pravicami intelektualne lastnine, tako, da si pridržijo ustrezen obseg pravic, potreben za izpolnjevanje obveznosti iz tega odstavka.
1
·
(1) V okviru raziskav, sofinanciranih z javnimi viri najmanj v višini 50 %, mora financer zahtevati, izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti pa zagotoviti odprt dostop do vseh recenziranih znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov ter drugih rezultatov raziskav. Izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma raziskovalci morajo to obveznost upoštevati tudi pri individualnem upravljanju s pravicami intelektualne lastnine, tako, da si pridržijo ustrezen obseg pravic, potreben za izpolnjevanje obveznosti iz tega odstavka.
2
−
(2) Rezultati raziskav, sofinancirani iz javnih virov, morajo biti odprti in dostopni ob upoštevanju omejitev, ki jih nalagajo varstvo intelektualne lastnine, varstvo osebnih podatkov, varnost oseb ali države. Odprti raziskovalni podatki morajo biti objavljeni ali drugače dostopni na način, ki omogoča njihovo najdljivost, dostopnost, interoperabilnost ter vnovično uporabo.
2
+
(2) Rezultati raziskav, sofinancirani iz javnih virov najmanj v višini 50 %, morajo biti odprti in dostopni po načelu odprti, kolikor je mogoče in zaprti, kolikor je nujno ob upoštevanju omejitev zaradi varstva intelektualne lastnine, osebnih podatkov in oseb ali države ali drugih zakonskih omejitev. Odprti raziskovalni podatki morajo biti objavljeni ali drugače dostopni na način, ki omogoča njihovo najdljivost, dostopnost, interoperabilnost ter vnovično uporabo.
3
−
(3) Osebni podatki iz vsebine raziskav, sofinanciranih z javnimi viri, se lahko naknadno obdelujejo za raziskovalne namene, primerljive začetnim raziskovalnim namenom, ali druge raziskovalne namene v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Če so bili osebni podatki v raziskavi obdelani na podlagi privolitve posameznika, na katerega se nanašajo, se lahko nadalje obdelujejo le, če privolitev vsebuje tudi naknadno obdelavo ali pa to dovoljuje nova privolitev. Pridobljene privolitve mora izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti hraniti deset let in so zaradi preverjanja zakonitosti obdelave osebnih podatkov na voljo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, in izvajalcu znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Privolitev ni potrebna, kadar gre za obdelavo osebnih podatkov na podlagi zakona, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive.
3
+
(3) Osebni podatki iz vsebine raziskav, sofinanciranih z javnimi viri najmanj v višini 50 %, se lahko naknadno obdelujejo za raziskovalne namene, primerljive začetnim raziskovalnim namenom, ali druge raziskovalne namene v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Če so bili osebni podatki v raziskavi obdelani na podlagi privolitve posameznika, na katerega se nanašajo, se lahko nadalje obdelujejo le, če privolitev vsebuje tudi naknadno obdelavo ali pa to dovoljuje nova privolitev. Pridobljene privolitve mora izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti hraniti deset let in so zaradi preverjanja zakonitosti obdelave osebnih podatkov na voljo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, in izvajalcu znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Privolitev ni potrebna, kadar gre za obdelavo osebnih podatkov na podlagi zakona, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive.
4
−
(4) Javna raziskovalna organizacija ali drug pristojen javni zavod lahko kot upravljavec teh podatkov za izvajanje določb prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena vzpostavi področna podatkovna središča za raziskovalne podatke v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Upravljavec podatkov mora zagotoviti, da do vsebine podatkov iz podatkovnega področnega središča dostopajo le osebe, ki so upravičene izvajati raziskovanje v skladu s prejšnjim odstavkom.
4
+
(4) Javna raziskovalna organizacija ali javni infrastrukturni zavod lahko kot upravljavec teh podatkov za izvajanje določb prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena vzpostavi področna podatkovna središča za raziskovalne podatke v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Upravljavec podatkov mora zagotoviti, da do vsebine podatkov iz podatkovnega področnega središča dostopajo le osebe, ki so upravičene izvajati raziskovanje v skladu s prejšnjim odstavkom.
5
·
(5) Podrobnejše zahteve glede priprave znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena ter roke za zagotovitev odprtega dostopa določi vlada, ob upoštevanju določil iz tretjega odstavka tega člena.
5
·
(5) Podrobnejše zahteve glede priprave znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena ter roke za zagotovitev odprtega dostopa določi vlada, ob upoštevanju določil iz tretjega odstavka tega člena.
+
6
+
(6) Če izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma raziskovalci pravic individualno ne upravljajo v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko raziskovalec ali izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti rezultate znanstvenoraziskovalne dejavnosti objavi oziroma dá na voljo javnosti v javnem repozitoriju z odprtim dostopom, takoj potem, ko je rezultat raziskave sprejet v objavo, pri čemer je treba ustrezno navesti raziskovalca in vir prve objave.
+
7
+
(7) Pogodbena določila, ki so v nasprotju s prejšnjim odstavkom, so nična.
+
8
+
(8) Raziskovalne organizacije objave v odprtem dostopu lahko financirajo iz sredstev stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma v okviru financiranja raziskovalnih projektov.
+
9
+
(9) Raziskovalne organizacije lahko mednarodno znanstveno literaturo oziroma nabavo in dostop do serijskih publikacij in zbirk podatkov ter stroške odprtega dostopa financirajo iz sredstev stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma v okviru financiranja raziskovalnih projektov. Sredstva za financiranje nabave in dostopa do mednarodne znanstvene literature oziroma serijskih publikacij in zbirk podatkov ter za financiranje stroškov odprtega dostopa v okviru pogodb s ponudniki mednarodne znanstvene literature, ki jih izvajajo javni zavodi - upravljavci konzorcijev mednarodne znanstvene literature, ki niso prejemniki stabilnega financiranja, ARIS zagotavlja s sklepanjem neposrednih pogodb o sofinanciranju s posameznimi javnimi zavodi na podlagi sprejetega letnega programa dela javnih zavodov - upravljavcev konzorcijev mednarodne znanstvene literature, ki niso prejemniki stabilnega financiranja.
1
·
(1) Znanstvene revije izdajateljev s sedežem v Republiki Sloveniji in zamejstvu, ki vsebujejo recenzirane članke in je njihovo izdajanje v celoti financirano z državnimi viri, morajo zagotoviti odprt dostop do svojih vsebin.
1
·
(1) Znanstvene revije izdajateljev s sedežem v Republiki Sloveniji in zamejstvu, ki vsebujejo recenzirane članke in je njihovo izdajanje v celoti financirano z državnimi viri, morajo zagotoviti odprt dostop do svojih vsebin.
2
·
(2) Financiranje znanstvenih monografij z državnimi viri se izvaja pod pogoji, ki omogočajo odprti dostop do celotnih vsebin digitalnih izdaj znanstvenih monografij ob objavi, ob upoštevanju pravic intelektualne lastnine in upravljanju avtorskih pravic s prostimi licencami.
2
·
(2) Financiranje znanstvenih monografij z državnimi viri se izvaja pod pogoji, ki omogočajo odprti dostop do celotnih vsebin digitalnih izdaj znanstvenih monografij ob objavi, ob upoštevanju pravic intelektualne lastnine in upravljanju avtorskih pravic s prostimi licencami.
3
−
3. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije - ARRS
−
+
1
+
(1) Osebne podatke, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, smejo raziskovalne organizacije, ki so prejemniki stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu s tem zakonom, pridobivati in obdelovati za namene znanstvenega raziskovanja (v nadaljnjem besedilu: znanstvenoraziskovalni nameni), če izvedbe raziskave oziroma njenega namena ni mogoče doseči z obdelavo anonimiziranih podatkov ali bi bilo to povezano z nesorazmernim naporom ali stroški. Osebni podatki, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, se na podlagi tega člena lahko obdelujejo le za namen izvedbe raziskav, ki se izvajajo v okviru javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma so sofinancirane z javnimi sredstvi.
+
2
+
(2) Za pridobivanje in obdelavo osebnih podatkov, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, mora raziskovalna organizacija iz prejšnjega odstavka, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, izdelati opis raziskave in oceno učinka. V primeru, da raziskovalna organizacija pridobiva osebne podatke od drugega upravljavca, mu, preden pridobi osebne podatke, predloži opis raziskave in oceno učinka. Upravljavec osebnih podatkov o posredovanju osebnih podatkov nato odloča v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V primeru, ko je raziskovalna organizacija iz prejšnjega odstavka že upravljavec osebnih podatkov, se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, o zavrnitvi posredovanja osebnih podatkov.
+
3
+
(3) Osebni podatki, zbrani za namene znanstvenega raziskovanja oziroma pridobljeni za znanstvenoraziskovalne namene iz prvega odstavka tega člena, se hranijo največ tri leta po zaključku raziskave, nato se nepovratno anonimizirajo oziroma po potrebi vrnejo upravljalcu osebnih podatkov ali uničijo, razen če drug zakon določa drugače, če je posameznik privolil v nadaljnjo hrambo ali je nadaljnja hramba pomembna za izvršitev namena raziskave.
+
4
+
(4) Osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena se ne sme uporabiti za druge namene ali jih razkriti osebam, ki ne izvajajo raziskave. To dolžnost raziskovalec potrdi v pisni obliki pred začetkom obdelave osebnih podatkov.
+
5
+
(5) Pri obdelavi v znanstvenoraziskovalne namene iz tega člena je dovoljeno povezovanje zbirk osebnih podatkov, vključno s povezovanjem podatkov iz različnih zbirk javnega sektorja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Po izvedenem povezovanju osebnih podatkov iz zbirk osebnih podatkov se pridobljeni oziroma obdelani osebni podatki nemudoma anonimizirajo do največje možne mere, ki še dovoljuje izvršitev namena raziskave.
+
6
+
(6) Za obdelavo osebnih podatkov v znanstvenoraziskovalne namene iz tega člena se, kolikor ta zakon ne določa drugače, uporabljajo predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
+
7
+
(7) Ta zakon se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov, kadar so upravljavci osebnih podatkov organi, ki izvajajo naloge ali pooblastila v skladu z zakoni, ki urejajo izvajanje obveščevalno-varnostnih in protiobveščevalnih dejavnosti države.
+
8
+
3. Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije - ARIS
1
·
(1) ARIS je pravna oseba javnega prava, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija, in je posredni proračunski uporabnik.
1
·
(1) ARIS je pravna oseba javnega prava, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija, in je posredni proračunski uporabnik.
2
·
(2) Vloga ARIS je opravljanje strokovnih, razvojnih in izvršilnih nalog v zvezi z izvajanjem sprejete Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije oziroma njenih posameznih delov, drugih strateških dokumentov države in EU ter izvajanje drugih nalog spodbujanja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti v skladu z namenom, določenim v aktu o ustanovitvi, in morebitnimi usmeritvami ministrstva, pristojnega za znanost, ki morajo biti pri posameznih ukrepih usklajena z ministrstvi, ki zanje zagotavljajo sredstva.
2
·
(2) Vloga ARIS je opravljanje strokovnih, razvojnih in izvršilnih nalog v zvezi z izvajanjem sprejete Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije oziroma njenih posameznih delov, drugih strateških dokumentov države in EU ter izvajanje drugih nalog spodbujanja znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti v skladu z namenom, določenim v aktu o ustanovitvi, in morebitnimi usmeritvami ministrstva, pristojnega za znanost, ki morajo biti pri posameznih ukrepih usklajena z ministrstvi, ki zanje zagotavljajo sredstva.
3
−
(3) ARIS opravlja s tem zakonom določene naloge v javnem interesu za zagotovitev trajnega, strokovnega in neodvisnega odločanja o izbiri aktivnosti znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki se financirajo iz državnega proračuna .
3
+
(3) ARIS opravlja s tem zakonom določene naloge v javnem interesu za zagotovitev trajnega, strokovnega in neodvisnega odločanja o izbiri aktivnosti znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki se financirajo iz državnega proračuna oziroma iz sredstev proračuna EU.
4
·
(4) Glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena, se uporablja zakon, ki ureja javne agencije.
4
·
(4) Glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena, se uporablja zakon, ki ureja javne agencije.
1
−
ARRS na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti opravlja zlasti naslednje naloge:
1
+
(1) ARIS na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti opravlja zlasti naslednje naloge:
2
·
1. izvaja stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 1. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona in z njim povezane evalvacije ter sodeluje v postopku priprave in izvedbe pogajanj za sklenitev pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 28. člena tega zakona;
2
·
1. izvaja stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 1. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona in z njim povezane evalvacije ter sodeluje v postopku priprave in izvedbe pogajanj za sklenitev pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 28. člena tega zakona;
3
·
2. na podlagi neodvisne ter po metodologiji, merilih in postopkih mednarodno primerljive evalvacije, razen če zakon ne določa drugače, odloča o izbiri aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki so opredeljene v 2. točki drugega odstavka 12. člena tega zakona, ter izvaja njihovo financiranje;
3
·
2. na podlagi neodvisne ter po metodologiji, merilih in postopkih mednarodno primerljive evalvacije, razen če zakon ne določa drugače, odloča o izbiri aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki so opredeljene v 2. točki drugega odstavka 12. člena tega zakona, ter izvaja njihovo financiranje;
4
·
3. spremlja izvedbo aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih financira, in v tem okviru spremlja predvsem znanstveno odličnost ter širši družbeni in gospodarski vpliv;
4
·
3. spremlja izvedbo aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih financira, in v tem okviru spremlja predvsem znanstveno odličnost ter širši družbeni in gospodarski vpliv;
5
·
4. nadzira zakonitost glede namenske porabe dodeljenih finančnih sredstev za izvajanje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih financira;
5
·
4. nadzira zakonitost glede namenske porabe dodeljenih finančnih sredstev za izvajanje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih financira;
6
·
5. spodbuja in financira mednarodno sodelovanje, še posebej v okviru evropskega raziskovalnega prostora;
6
·
5. spodbuja in financira mednarodno sodelovanje, še posebej v okviru evropskega raziskovalnega prostora;
7
−
6. sofinancira projekte, opredeljene v 5. točki drugega odstavka 12. člena tega zakona, pri katerih je postopek razpisa za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni in ki so bili izbrani v sofinanciranje na podlagi mednarodnih evalvacij in finančnih uskladitev v okviru programov in sodelovanj, h katerim je pristopila Republika Slovenija oziroma ARRS v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi;
7
+
6. sofinancira projekte, opredeljene v 5. točki drugega odstavka 12. člena tega zakona, pri katerih je postopek razpisa za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni in ki so bili izbrani v sofinanciranje na podlagi mednarodnih evalvacij in finančnih uskladitev v okviru programov in sodelovanj, h katerim je pristopila Republika Slovenija oziroma ARIS v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi;
8
·
7. pripravi in izvaja instrumente iz 6. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona za neposredno financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki so bile na mednarodnih razpisih odlično ocenjene in ne financirane;
8
·
7. pripravi in izvaja instrumente iz 6. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona za neposredno financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki so bile na mednarodnih razpisih odlično ocenjene in ne financirane;
9
·
8. pripravi in izvaja instrumente iz 7. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona za neposredno financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki so bile izbrane v sofinanciranje v okviru centralnih programov EU, in ki omogočajo dopolnjevanje z drugimi evropskimi ali državnimi sredstvi;
9
·
8. pripravi in izvaja instrumente iz 7. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona za neposredno financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki so bile izbrane v sofinanciranje v okviru centralnih programov EU, in ki omogočajo dopolnjevanje z drugimi evropskimi ali državnimi sredstvi;
10
·
9. pripravi in izvaja instrumente iz 8. in 9. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona;
10
·
9. pripravi in izvaja instrumente iz 8. in 9. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona;
11
·
10. vodi zbirke podatkov, določene s tem zakonom;
11
·
10. vodi zbirke podatkov, določene s tem zakonom;
12
·
11. vodi register zasebnih raziskovalcev;
12
·
11. vodi register zasebnih raziskovalcev;
13
·
12. sodeluje pri načrtovanju državne raziskovalne politike;
13
·
12. sodeluje pri načrtovanju državne raziskovalne politike;
14
·
13. skladno s predpisi ministrstvu, pristojnemu za znanost, pošilja letne programe dela in finančne načrte, kadrovske načrte, letna poročila in periodične samoevalvacije svojega delovanja;
14
·
13. skladno s predpisi ministrstvu, pristojnemu za znanost, pošilja letne programe dela in finančne načrte, kadrovske načrte, letna poročila in periodične samoevalvacije svojega delovanja;
15
·
14. spodbuja sodelovanje raziskovalnih organizacij z družbo in gospodarstvom;
15
·
14. spodbuja sodelovanje raziskovalnih organizacij z družbo in gospodarstvom;
16
−
15. razvija in vzdržuje sistem kakovosti in učinkovitosti delovanja ARRS;
16
+
15. razvija in vzdržuje sistem kakovosti in učinkovitosti delovanja ARIS;
17
−
16. izvaja druge naloge v skladu s tem zakonom, ustanovnim aktom ARRS, morebitnimi usmeritvami ministrstva, pristojnega za znanost, ter sprejetim letnim programom dela in finančnim načrtom.
17
+
16. izvaja druge naloge v skladu s tem zakonom, ustanovnim aktom ARIS, morebitnimi usmeritvami ministrstva, pristojnega za znanost, ter sprejetim letnim programom dela in finančnim načrtom.
+
18
+
(2) ARIS na področju inovacijske dejavnosti opravlja zlasti naslednje naloge:
+
19
+
1. izvaja programe in ukrepe za spodbujanje tehnološkega razvoja in inovacijske dejavnosti;
+
20
+
2. izvaja promocijo tehnološkega razvoja in inovacijske dejavnosti ter prenosa znanja med gospodarstvom, visokošolskimi zavodi, raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami, državo in drugimi deležniki;
+
21
+
3. zagotavlja svetovanje in strokovno podporo nosilcem projektov za razvoj izdelkov, razvoj sistemskih rešitev, proizvodnih procesov in storitev pri pridobivanju informacij in finančnih virov;
+
22
+
4. spodbuja mednarodno sodelovanje, prenos in uporabo mednarodnega tehnološkega znanja in inovacijske dejavnosti;
+
23
+
5. spodbuja povezovanje in prenos znanja gospodarstva z visokošolskimi zavodi, raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami, državo in drugimi deležniki;
+
24
+
6. spremlja izvajanje programov in ukrepov, vrednoti učinke inovacijske in tehnološko razvojne politike in vlaganj v znanstvenoraziskovalno ter inovacijsko dejavnost za povečanje konkurenčnosti gospodarstva;
+
25
+
7. zagotavlja podatke za usmerjanje in izvajanje inovacijske politike ter v okviru svoje dejavnosti in pristojnosti sodeluje z drugimi organizacijami na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti;
+
26
+
8. skrbi za pridobivanje dodatnih sredstev za izvajanje Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije;
+
27
+
9. sodeluje pri načrtovanju nacionalne tehnološko razvojne in inovacijske politike;
+
28
+
10. skladno s predpisi skrbi za redno poročanje o izvajanju letnih programov, uresničevanju finančnih načrtov in učinkih ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo in ministrstvu, pristojnemu za inovacije;
+
29
+
11. zagotavlja javnost dela in skrbi za informiranje javnosti o usmeritvah in učinkih inovacijske politike;
+
30
+
12. opravlja druge strokovne naloge skladno z namenom, za katerega je bila ustanovljena.
1
−
(1) V postopkih izbora, izvajanja in financiranja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih financira ARRS, se zakon, ki ureja javne agencije, ne uporablja.
1
+
(1) V postopkih izbora, izvajanja in financiranja aktivnosti znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki jih financira ARIS, se ne uporablja zakon, ki ureja javne agencije.
2
−
(2) Kriteriji za izbor predlogov aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti so znanstvena odličnost, družbeni in gospodarski vpliv ter kakovost in učinkovitost izvedbe. V splošnih aktih ARRS se opredeli, kateri od naštetih kriterijev se pri izboru predlogov posamezne aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti uporabijo, podrobnejše pogoje in kazalnike, postopek izbora, financiranja, spremljanja in nadziranja izvajanja aktivnosti.
2
+
(2) Kriteriji za izbor predlogov aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti so znanstvena odličnost, družbeni in gospodarski vpliv ter kakovost in učinkovitost izvedbe. ARIS v splošnih aktih opredeli, kateri od naštetih kriterijev se uporabijo pri izboru predlogov posamezne aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, podrobnejše pogoje in kazalnike ter postopke izbora, financiranja, spremljanja in nadziranja izvajanja aktivnosti. Kriteriji za izbor predlogov aktivnosti inovacijske dejavnosti so potencial za rast, konkurenčna prednost, družbeni, okoljski in gospodarski vpliv ter učinkovitost in kakovost izvedbe. ARIS v splošnih aktih natančneje opredeli, kateri od naštetih kriterijev se pri izboru predlogov posamezne aktivnosti inovacijske dejavnosti uporabijo, podrobnejše pogoje in kazalnike ter postopke izbora, financiranja, spremljanja in nadziranja izvajanja posamezne aktivnosti inovacijske dejavnosti.
3
−
(3) Merila, načini izračuna, metode ocenjevanja ter po potrebi podrobnejši postopek ocenjevanja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti določi znanstveni svet ARRS v metodologiji kot izvedbenem aktu.
3
+
(3) Merila, načini izračuna, metode ocenjevanja in po potrebi podrobnejši postopek ocenjevanja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti določi znanstveni svet ARIS v metodologiji kot izvedbenem aktu. Merila, načini izračuna, metode ocenjevanja in podrobnejši postopek ocenjevanja aktivnosti inovacijske dejavnosti določi inovacijski svet ARIS v metodologiji kot izvedbenem aktu.
4
−
(4) Evalvacijo predlogov aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvajajo strokovna telesa iz šestega odstavka 52. člena tega zakona ali recenzenti. Recenzenti so izbrani na podlagi svojih znanj in izkušenj ter kompetenc, primernih za izvedbo določene naloge.
4
+
(4) Kadar financiranje inovacijske dejavnosti z delovnega področja ministrstva, ki zagotovi finančna sredstva, izvaja ARIS, se lahko v pogodbi med tem ministrstvom in ARIS določi, da se za merila oziroma kriterije uporabljajo predpisi z delovnega področja zadevnega ministrstva. V tem primeru način izračuna, metode ocenjevanja in podrobnejši postopek ocenjevanja aktivnosti inovacijske dejavnosti določi inovacijski svet ARIS v metodologiji kot izvedbenem aktu.
5
−
(5) Neodvisni strokovni nadzor nad konsistentnostjo ocenjevanja raziskovalnih projektov, ki jih ocenjujejo tuji recenzenti, opravljajo znanstveni uredniki, ki v postopku evalvacije ne sodelujejo kot recenzenti iz prejšnjega odstavka. Znanstveni uredniki skrbijo za berljivost in razumljivost ter odpravo očitnih pomot oziroma neustreznih komentarjev pripravljenih recenzij tako, da na svoje ugotovitve opozorijo tuje recenzente, ne smejo pa znanstveni uredniki posegati v ocene.
5
+
(5) Evalvacijo predlogov in rezultatov aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvajajo strokovna telesa iz šestega odstavka 52. člena tega zakona ali recenzenti. Evalvacijo predlogov in rezultatov aktivnosti inovacijske dejavnosti izvajajo strokovna telesa iz šestega odstavka 52.a člena tega zakona ali recenzenti. Recenzenti so izbrani na podlagi svojih znanj in izkušenj ter kompetenc, primernih za izvedbo zadevne naloge.
6
−
(6) Predlogi prijav za financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti se uvrstijo na prednostni seznam glede na evalvacijski rezultat. Pri izboru se upošteva prednostni seznam, pripravljen na podlagi evalvacij iz četrtega odstavka tega člena.
6
+
(6) Neodvisni strokovni nadzor nad doslednostjo ocenjevanja raziskovalnih projektov, ki jih ocenjujejo tuji recenzenti, opravljajo znanstveni uredniki, ki v postopku evalvacije ne sodelujejo kot recenzenti iz prejšnjega odstavka. Znanstveni uredniki skrbijo za berljivost, razumljivost in odpravo očitnih pomot oziroma neustreznih komentarjev pripravljenih recenzij ter za skladnost besedila ocene z numerično oceno tako, da na svoje ugotovitve opozorijo tuje recenzente, ne smejo pa posegati v ocene. Neodvisni strokovni nadzor nad doslednostjo ocenjevanja inovacijskih projektov, ki jih ocenjujejo recenzenti, opravljajo inovacijski uredniki, ki v postopku evalvacije ne sodelujejo kot recenzenti iz prejšnjega odstavka. Inovacijski uredniki skrbijo za berljivost, razumljivost in odpravo očitnih pomot oziroma neustreznih komentarjev pripravljenih recenzij ter za skladnost besedila ocene z numerično oceno tako, da na svoje ugotovitve opozorijo recenzente, ne smejo pa posegati v ocene.
7
−
(7) Obrazložitev posamične odločitve o izboru aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti vsebuje obrazložitev postopka izbora s sklicevanjem na predpise, na podlagi katerih je bilo v postopku odločeno, o načinu določitve minimalnega praga števila točk za odločitev, število točk po posameznih elementih ocenjevanja in skupno število točk ter komentar recenzentov. Ocena recenzentov je priloga k odločitvi in je v primeru iz prvega stavka osmega odstavka tega člena lahko v tujem jeziku. Na zahtevo prijavitelja ARRS zagotovi prevod komentarja recenzentov v slovenski jezik.
7
+
(7) Predlogi prijav za financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti se uvrstijo na prednostni seznam glede na evalvacijski rezultat. Pri izboru se upošteva prednostni seznam, pripravljen na podlagi evalvacij iz petega odstavka tega člena.
8
−
(8) Ne glede na zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, se lahko deli postopkov za izbor aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, pri katerih sodelujejo tuji recenzenti, izvajajo v tujem jeziku. Na zahtevo prijavitelja ARRS zagotovi prevod recenzije v slovenski jezik.
8
+
(8) Obrazložitev posamezne odločitve o izboru aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti vsebuje obrazložitev postopka izbora s sklicem na predpise, na podlagi katerih je bilo v postopku odločeno, o načinu določitve minimalnega praga števila točk za odločitev, število točk po posameznih elementih ocenjevanja in skupno število točk. Ocena in pripadajoče pojasnilo recenzentov je priloga k odločitvi in je v primeru iz devetega odstavka tega člena lahko v tujem jeziku. Na zahtevo prijavitelja ARIS zagotovi prevod ocene in pripadajočega pojasnila recenzentov v slovenski jezik.
9
−
(9) Seznam recenzentov, ki so sodelovali v postopkih ocenjevanja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, se skupno, ne glede na razpise, pri katerih so sodelovali, praviloma objavi najmanj enkrat letno na spletni strani ARRS. Ne glede na določbe drugih predpisov, podatki o recenzentih po posameznih prijavah niso predmet razkritja.
9
+
(9) Ne glede na zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, se lahko deli postopkov za izbor aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti, pri katerih sodelujejo tuji recenzenti, izvajajo v tujem jeziku.
10
−
(10) Vsi razpisni postopki in postopki, povezani s spremljanjem izvajanja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, lahko potekajo tudi samo v elektronski obliki.
10
+
(10) Seznam recenzentov, ki so sodelovali v postopkih ocenjevanja aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti, se skupno, ne glede na razpise, pri katerih so sodelovali, praviloma objavi najmanj enkrat letno na spletni strani ARIS. Ne glede na druge predpise podatki o recenzentih po posameznih prijavah niso predmet razkritja. Prikaz podatkov z objavljenega seznama recenzentov se po objavi na spletni strani ARIS omogoči za prikaz s programskim orodjem, ki prikazuje del podatkovne zbirke o raziskovalni in inovacijski dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: SICRIS).
11
−
(11) Zoper odločitev ARRS o izbiri aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki se financirajo iz državnega proračuna, ki jo na prvi stopnji sprejme direktor ARRS, in zoper odločitve direktorja ARRS oziroma od direktorja pooblaščene osebe, na podlagi katerih se v postopku izvajanja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti urejajo pravice in obveznosti posameznikov oziroma pravnih oseb, lahko stranka v 15 dneh po vročitvi vloži ugovor. Stranka mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. Ugovor se lahko vloži zaradi kršitve postopka ali očitne pomote. Ocena in pripadajoče pojasnilo recenzenta ne moreta biti predmet ugovora. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji oziroma izvršitve odločitve. O ugovoru zoper odločitev o izboru aktivnosti znanstvenoraziskovalnih dejavnosti odloči upravni odbor ARRS, o ugovoru zoper druge odločitve v postopku izvajanja aktivnosti znanstvenoraziskovalnih dejavnosti pa najmanj tričlanska komisija za ugovore, ki jo imenuje upravni odbor ARRS, v 60 dneh po njegovem prejemu. Zoper odločitev upravnega odbora ARRS in komisije za ugovore ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor.
11
+
(11) Vsi razpisni postopki in postopki, povezani s spremljanjem izvajanja aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti, lahko potekajo tudi samo v elektronski obliki.
12
−
(12) Način vzpostavitve in dela komisije za ugovore ter postopek iz prejšnjega odstavka določi ARRS v splošnem aktu.
12
+
(12) Zoper odločitev ARIS o izbiri aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti, ki jo na prvi stopnji sprejme direktor ARIS, in zoper odločitve direktorja ARIS oziroma od direktorja pooblaščene osebe, na podlagi katerih se v postopku izvajanja aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti urejajo pravice in obveznosti posameznikov oziroma pravnih oseb, lahko stranka v 15 dneh po vročitvi vloži ugovor. Stranka mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. Ugovor se lahko vloži zaradi kršitve postopka ali očitne pomote. Ocena in pripadajoče pojasnilo recenzenta ne moreta biti predmet ugovora. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji oziroma izvršitve odločitve. O ugovoru zoper odločitev o izboru aktivnosti znanstvenoraziskovalnih oziroma inovacijskih dejavnosti odloči upravni odbor ARIS, o ugovoru zoper druge odločitve v postopku izvajanja aktivnosti znanstvenoraziskovalnih oziroma inovacijskih dejavnosti pa najmanj tričlanska komisija za ugovore, ki jo imenuje upravni odbor ARIS, v 60 dneh po njegovem prejemu. Zoper odločitev upravnega odbora ARIS in komisije za ugovore ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor.
+
13
+
(13) Način vzpostavitve in dela komisije za ugovore in postopek iz prejšnjega odstavka določi ARIS v splošnem aktu.
1
−
Organi ARRS so direktor, upravni odbor ARRS (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor) in znanstveni svet ARRS (v nadaljnjem besedilu: znanstveni svet).
1
+
Organi ARIS so direktor, upravni odbor ARIS (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor), znanstveni svet ARIS (v nadaljnjem besedilu: znanstveni svet) in inovacijski svet ARIS (v nadaljnjem besedilu: inovacijski svet).
1
·
(1) Upravni odbor je organ upravljanja in ima naslednje pristojnosti:
1
·
(1) Upravni odbor je organ upravljanja in ima naslednje pristojnosti:
2
−
1. nadzira vodenje poslov ter finančno in premoženjsko stanje ARRS;
2
+
1. nadzira vodenje poslov ter finančno in premoženjsko stanje ARIS;
3
−
2. sprejema večletne strategije razvoja ARRS;
3
+
2. sprejema večletne strategije razvoja ARIS;
4
·
3. sprejema periodična poročila o doseženih ciljih in rezultatih ter v zvezi s tem oblikuje svoja poročila, pri katerih navede ugotovitve, stališča in priporočila;
4
·
3. sprejema periodična poročila o doseženih ciljih in rezultatih ter v zvezi s tem oblikuje svoja poročila, pri katerih navede ugotovitve, stališča in priporočila;
5
−
4. sprejema splošne akte ARRS za izvrševanje javnih pooblastil;
5
+
4. sprejema splošne akte ARIS za izvrševanje javnih pooblastil;
6
·
5. sprejema statut;
6
·
5. sprejema statut;
7
·
6. na predlog znanstvenega sveta sprejme kriterije za izkazovanje mednarodne primerljivosti raziskovalnih rezultatov vodje raziskovalnega programa in projekta;
7
·
6. na predlog znanstvenega sveta sprejme kriterije za izkazovanje mednarodne primerljivosti raziskovalnih rezultatov vodje raziskovalnega programa in projekta;
8
−
7. imenuje zunanjega revizorja za pregled finančnega poslovanja ARRS;
8
+
7. imenuje zunanjega revizorja za pregled finančnega poslovanja ARIS;
9
−
8. lahko zahteva informacije glede katerega koli poročila ali zadeve, ki se nanaša na poslovanje ARRS;
9
+
8. lahko zahteva informacije glede katerega koli poročila ali zadeve, ki se nanaša na poslovanje ARIS;
10
·
9. izvede javni natečaj za imenovanje direktorja;
10
·
9. izvede javni natečaj za imenovanje direktorja;
11
·
10. vladi predlaga imenovanje oziroma razrešitev direktorja;
11
·
10. vladi predlaga imenovanje oziroma razrešitev direktorja;
12
·
11. skladno s predpisi sprejema programe dela ter finančne in kadrovske načrte;
12
·
11. skladno s predpisi sprejema programe dela ter finančne in kadrovske načrte;
13
−
12. skladno s predpisi sprejema letna poročila o delu ARRS;
13
+
12. skladno s predpisi sprejema letna poročila o delu ARIS;
14
·
13. imenuje strokovne komisije in druga delovna telesa za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti;
14
·
13. imenuje strokovne komisije in druga delovna telesa za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti;
15
·
14. opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi.
15
·
14. opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi.
16
−
(2) Naloge upravnega odbora se podrobneje določijo v aktu o ustanovitvi ARRS.
16
+
(2) Naloge upravnega odbora se podrobneje določijo v aktu o ustanovitvi ARIS.
1
−
(1) Za direktorja ARRS je lahko imenovana oseba z izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu tretje stopnje oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven ter izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja javne agencije, in druge pogoje, vključno z vodstvenimi izkušnjami na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, določene z aktom o ustanovitvi.
1
+
(1) Za direktorja ARIS je lahko imenovana oseba z izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven ter izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja javne agencije, in druge pogoje, vključno z vodstvenimi izkušnjami na področju znanstvenoraziskovalne ali inovacijske dejavnosti, določene z aktom o ustanovitvi.
2
·
(2) Direktorja imenuje in razrešuje vlada na predlog upravnega odbora. Za imenovanje se predhodno izvede javni natečaj. Direktor je imenovan za pet let in je lahko vnovič imenovan.
2
·
(2) Direktorja imenuje in razrešuje vlada na predlog upravnega odbora. Za imenovanje se predhodno izvede javni natečaj. Direktor je imenovan za pet let in je lahko vnovič imenovan.
1
−
(1) Direktor, ki kot poslovodni organ vodi, zastopa in predstavlja ARRS ter je odgovoren za zakonitost dela ARRS, opravlja naslednje naloge:
1
+
(1) Direktor, ki kot poslovodni organ vodi, zastopa in predstavlja ARIS ter je odgovoren za zakonitost dela ARIS, opravlja naslednje naloge:
2
·
1. upravnemu odboru predlaga v sprejetje splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil in statut;
2
·
1. upravnemu odboru predlaga v sprejetje splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil in statut;
3
·
2. sprejema akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest;
3
·
2. sprejema akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest;
4
−
3. sprejema druge splošne akte ARRS, s katerimi se urejajo vprašanja, pomembna za delo in poslovanje ARRS;
4
+
3. sprejema druge splošne akte ARIS, s katerimi se urejajo vprašanja, pomembna za delo in poslovanje ARIS;
5
−
4. sprejema akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti ARRS, če s predpisi ni določeno drugače;
5
+
4. sprejema akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti ARIS, če s predpisi ni določeno drugače;
6
·
5. imenuje strokovne komisije in druga delovna telesa za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti;
6
·
5. imenuje strokovne komisije in druga delovna telesa za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti;
7
·
6. opravlja druge naloge, ki so določene v zakonu, aktu o ustanovitvi in statutu.
7
·
6. opravlja druge naloge, ki so določene v zakonu, aktu o ustanovitvi in statutu.
8
−
(2) Naloge direktorja se podrobneje opredelijo v aktu o ustanovitvi ARRS in statutu ARRS.
8
+
(2) Naloge direktorja se podrobneje opredelijo v aktu o ustanovitvi ARIS in statutu ARIS.
1
−
(1) Direktor zagotavlja, da ARRS posluje v skladu s predpisi, aktom o ustanovitvi ARRS in splošnimi akti ARRS.
1
+
(1) Direktor zagotavlja, da ARIS posluje v skladu s predpisi, aktom o ustanovitvi ARIS in splošnimi akti ARIS.
2
−
(2) Direktor je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru ARRS in vladi.
2
+
(2) Direktor je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru ARIS in vladi.
3
−
(3) Direktor mora pri svojem delu ravnati nepristransko in s skrbnostjo dobrega strokovnjaka ter varovati poslovne skrivnosti ARRS. Direktor odgovarja za škodo, ki jo je povzročil s svojim nevestnim oziroma protipravnim ravnanjem po splošnih načelih obligacijskega prava.
3
+
(3) Direktor mora pri svojem delu ravnati nepristransko in s skrbnostjo dobrega strokovnjaka ter varovati poslovne skrivnosti ARIS. Direktor odgovarja za škodo, ki jo je povzročil s svojim nevestnim oziroma protipravnim ravnanjem po splošnih načelih obligacijskega prava.
1
−
Raziskovalni zavodi s področja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, z namenom obravnavanja in usklajevanja vprašanj skupnega pomena, oblikujejo Koordinacijo samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije.
1
+
(1) Javni raziskovalni zavodi, javni infrastrukturni zavodi in drugi raziskovalni zavodi s področja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki so prejemniki stabilnega financiranja, z namenom obravnavanja in usklajevanja vprašanj skupnega pomena oblikujejo Koordinacijo samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KOsRIS).
+
2
+
(2) Za opravljanje skupnih zadev zavodov se KOsRIS v skladu z zakonom, ki ureja zavode, lahko oblikuje kot skupnost zavodov.
2
·
5. Izvajanje ukrepov ministrstev
3
·
5. Izvajanje ukrepov ministrstev
1
−
(3) Kadar ukrepi iz prvega odstavka tega člena pomenijo državno pomoč, ministrstvo, pristojno za znanost, oziroma druga ministrstva s programom ukrepov določijo pogoje, merila in kriterije za dodelitev pomoči za izvajanje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
1
+
(1) Ministrstvo, pristojno za znanost, oziroma druga ministrstva, lahko sofinancirajo aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti za uresničevanje strateških dokumentov države in EU.
2
·
(2) Ministrstvo, pristojno za znanost, oziroma druga ministrstva sredstva namenijo za aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, kot določa drugi odstavek 12. člena tega zakona. Kriteriji za izbor aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti so znanstvena odličnost, družbeni in gospodarski vpliv ter kakovost in učinkovitost izvedbe. Podrobnejši način sofinanciranja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 2. in 5. do 7. ter 9. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona, pogoje in merila, postopke izbora, spremljanje in nadziranje izvajanja teh aktivnosti v delu, v katerem navedeno ni določeno v predpisih, vsak za svoje področje določijo minister, pristojen za znanost, oziroma drugi ministri.
2
·
(2) Ministrstvo, pristojno za znanost, oziroma druga ministrstva sredstva namenijo za aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, kot določa drugi odstavek 12. člena tega zakona. Kriteriji za izbor aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti so znanstvena odličnost, družbeni in gospodarski vpliv ter kakovost in učinkovitost izvedbe. Podrobnejši način sofinanciranja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 2. in 5. do 7. ter 9. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona, pogoje in merila, postopke izbora, spremljanje in nadziranje izvajanja teh aktivnosti v delu, v katerem navedeno ni določeno v predpisih, vsak za svoje področje določijo minister, pristojen za znanost, oziroma drugi ministri.
3
·
(3) Kadar ukrepi iz prvega odstavka tega člena pomenijo državno pomoč, ministrstvo, pristojno za znanost, oziroma druga ministrstva s programom ukrepov določijo pogoje, merila in kriterije za dodelitev pomoči za izvajanje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
3
·
(3) Kadar ukrepi iz prvega odstavka tega člena pomenijo državno pomoč, ministrstvo, pristojno za znanost, oziroma druga ministrstva s programom ukrepov določijo pogoje, merila in kriterije za dodelitev pomoči za izvajanje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
4
·
(4) Predlogi prijav za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 2. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona se uvrstijo na prednostni seznam glede na evalvacijski rezultat. Pri izboru se upošteva prednostni seznam.
4
·
(4) Predlogi prijav za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 2. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona se uvrstijo na prednostni seznam glede na evalvacijski rezultat. Pri izboru se upošteva prednostni seznam.
5
·
(5) Evalvacijo predlogov aktivnosti znanstvenoraziskovalnih dejavnosti izvajajo recenzenti, izbrani na podlagi svojih znanj in izkušenj ter kompetenc, primernih za izvedbo določene naloge.
5
·
(5) Evalvacijo predlogov aktivnosti znanstvenoraziskovalnih dejavnosti izvajajo recenzenti, izbrani na podlagi svojih znanj in izkušenj ter kompetenc, primernih za izvedbo določene naloge.
6
·
(6) Ne glede na zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, se lahko deli postopkov, pri katerih sodelujejo tuji recenzenti, izvajajo v tujem jeziku. Na zahtevo prijavitelja financer zagotovi prevod recenzije v slovenski jezik.
6
·
(6) Ne glede na zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, se lahko deli postopkov, pri katerih sodelujejo tuji recenzenti, izvajajo v tujem jeziku. Na zahtevo prijavitelja financer zagotovi prevod recenzije v slovenski jezik.
7
·
(7) Seznam recenzentov, ki so sodelovali v postopkih ocenjevanja, se skupno, ne glede na razpise, pri katerih so sodelovali, praviloma objavi najmanj enkrat letno na spletni strani ministrstva, pristojnega za znanost, oziroma drugih ministrstev. Ne glede na določbe drugih predpisov podatki o recenzentih po posameznih prijavah niso predmet razkritja.
7
·
(7) Seznam recenzentov, ki so sodelovali v postopkih ocenjevanja, se skupno, ne glede na razpise, pri katerih so sodelovali, praviloma objavi najmanj enkrat letno na spletni strani ministrstva, pristojnega za znanost, oziroma drugih ministrstev. Ne glede na določbe drugih predpisov podatki o recenzentih po posameznih prijavah niso predmet razkritja.
8
·
(8) Vsi razpisni postopki in postopki, povezani s spremljanjem izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, lahko potekajo tudi samo v elektronski obliki.
8
·
(8) Vsi razpisni postopki in postopki, povezani s spremljanjem izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, lahko potekajo tudi samo v elektronski obliki.
+
1
+
(1) Ministrstvo, pristojno za inovacije, oziroma druga ministrstva lahko sofinancirajo aktivnosti inovacijske dejavnosti za uresničevanje strateških dokumentov države in EU v skladu s tem zakonom ali drugimi zakoni, ki določajo financiranje inovacijske dejavnosti.
+
2
+
(2) Ministrstvo, pristojno za inovacije, oziroma druga ministrstva sredstva namenijo za aktivnosti inovacijske dejavnosti, kot določata tretji in četrti odstavek 12. člena tega zakona. Kriteriji za izbor aktivnosti inovacijske dejavnosti so potencial za rast, konkurenčna prednost, družbeni, okoljski in gospodarski vpliv ter učinkovitost in kakovost izvedbe. Podrobnejši način sofinanciranja aktivnosti inovacijske dejavnosti iz 7. do 10. točke tretjega odstavka in četrtega odstavka 12. člena tega zakona, pogoje in merila, postopke izbora, spremljanje in nadziranje izvajanja teh aktivnosti v delu, v katerem navedeno ni določeno v predpisih, vsak za svoje področje določijo minister, pristojen za inovacije, oziroma drugi ministri.
+
3
+
(3) Kadar ukrepi iz prvega odstavka tega člena pomenijo državno pomoč, ministrstvo, pristojno za inovacije, oziroma druga ministrstva s programom ukrepov določijo pogoje, merila in kriterije za dodelitev pomoči za izvajanje aktivnosti inovacijske dejavnosti.
+
4
+
(4) Predlogi prijav za financiranje inovacijske dejavnosti iz 8. točke tretjega odstavka 12. člena tega zakona se uvrstijo na prednostni seznam glede na evalvacijski rezultat. Pri izboru se upošteva prednostni seznam.
+
5
+
(5) Evalvacijo predlogov aktivnosti inovacijske dejavnosti izvajajo recenzenti, izbrani na podlagi svojih znanj in izkušenj ter kompetenc, primernih za izvedbo zadevne naloge.
+
6
+
(6) Ne glede na zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, se lahko deli postopkov, pri katerih sodelujejo tuji recenzenti, izvajajo v tujem jeziku. Na zahtevo prijavitelja financer zagotovi prevod recenzije v slovenski jezik.
+
7
+
(7) Seznam recenzentov, ki so sodelovali v postopkih ocenjevanja, se skupno, ne glede na razpise, pri katerih so sodelovali, praviloma objavi najmanj enkrat letno na spletni strani ministrstva, pristojnega za inovacije, oziroma drugih ministrstev. Ne glede na druge predpise podatki o recenzentih po posameznih prijavah niso predmet razkritja.
+
8
+
(8) Vsi razpisni postopki in postopki, povezani s spremljanjem izvajanja inovacijske dejavnosti, lahko potekajo tudi samo v elektronski obliki.
+
9
+
6. Zbirke podatkov
1
−
(1) Za načrtovanje politike, izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, izvajanje evalvacij in dodeljevanja sredstev, izplačil in nadzora, spremljanje stanja na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, namene promocije znanstvenoraziskovalnega dela, analize in statistične namene, se pri ARRS, kot upravljavcu zbirk podatkov vzpostavi, vodi in vzdržuje zbirke podatkov o:
1
+
(1) Za načrtovanje politike, izvajanje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, izvajanje evalvacij in dodeljevanja sredstev, izplačil in nadzora, spremljanje stanja na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti in izvajanje evalvacij, namene promocije znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega dela, analize in statistične namene ter za prikaz znanstvenoraziskovalnega, razvojnega in inovacijskega potenciala Republike Slovenije in s tem povezano podporo pri doseganju ciljev znanstvenoraziskovalnega, razvojnega in inovacijskega ter družbenega razvoja Republike Slovenije se pri ARIS kot upravljavcu zbirk podatkov vzpostavi, vodi, obdeluje, analizira in vzdržuje zbirka podatkov o:
2
−
1. prejemnikih sredstev za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti po tem zakonu in o izvajanju aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih financira ARRS;
2
+
1. prejemnikih sredstev ARIS za izvajanje znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti po tem zakonu, ki jo financira ARIS, in o izvajanju aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti, ki jih financira ARIS;
3
−
2. izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: evidenca raziskovalnih organizacij);
3
+
2. izvajalcih znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: evidenca raziskovalnih in inovacijskih organizacij).
4
−
3. recenzentih.
4
+
(2) Zbirka podatkov iz 1. točke prejšnjega odstavka vsebuje podatke o prejemnikih sredstev, obveznostih do prejemnikov sredstev in podatke o izvedenih plačilih prejemnikom sredstev na podlagi aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti ter podatke o izvajanju aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti, nadzoru nad izvajanjem in evalviranju. V njej so naslednji podatki:
5
−
(2) Zbirka podatkov iz 1. točke prvega odstavka tega člena vsebuje podatke o prejemnikih sredstev, obveznostih do prejemnikov sredstev in podatke o izvedenih plačilih prejemnikom sredstev na podlagi aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter podatke o izvajanju aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti. V njej so naslednji podatki:
5
+
1. evidenčna številka vpisa raziskovalne oziroma inovacijske organizacije ali zasebnega raziskovalca v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij,
6
−
1. evidenčna številka vpisa raziskovalne organizacije oziroma zasebnega raziskovalca v evidenco raziskovalnih organizacij,
6
+
2. naziv ali osebno ime prejemnika sredstev,
7
−
2. naziv ali osebno ime izvajalca,
7
+
3. podatek o teritorialni enoti na podlagi standardne klasifikacije teritorialnih enot,
8
−
3. statusna oblika po šifrantu ARRS,
8
+
4. statusna oblika po šifrantu statusne oblike ARIS,
9
−
4. ali je raziskovalna organizacija nosilka aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti ali ne,
9
+
5. ali je raziskovalna oziroma inovacijska organizacija nosilka aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti in ali ji je podeljena koncesija za izvajanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti ali ne,
10
−
5. oznaka aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti,
10
+
6. oznaka, ali gre za znanstvenoraziskovalno oziroma inovacijsko dejavnost,
11
−
6. naziv vrste aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti,
11
+
7. oznaka aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti,
12
−
7. naslov aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti,
12
+
8. naziv vrste aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti,
13
−
8. uvrstitev aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti po šifrantu ARRS in FORD,
13
+
9. naslov aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti,
14
−
9. oznaka javnega razpisa ali javnega poziva in številka prijave,
14
+
10. klasifikacija aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti po šifrantu klasifikacije znanstvenoraziskovalne dejavnosti ARIS, ERC, FORD oziroma evropskega industrijskega ekosistema,
15
−
10. številka sklepa o izboru in sklepov o spremembah,
15
+
11. oznaka javnega razpisa, javnega poziva ali neposredne pogodbe in številka prijave,
16
−
11. trajanje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti (datum začetka, obdobje mirovanja, datum konca),
16
+
12. številka sklepa o izboru in številke sklepov o spremembah,
17
−
12. o pogodbeni obveznosti za aktivnost v znesku, obsegu, določenem v FTE, raziskovalnih urah oziroma drugi enoti,
17
+
13. trajanje aktivnosti znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti (datum začetka, obdobje mirovanja, datum konca),
18
−
13. o cenovni kategoriji, v katero je aktivnost znanstvenoraziskovalne dejavnosti uvrščena,
18
+
14. pogodbena obveznost za aktivnost znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti v znesku, obsegu, določenem v FTE, raziskovalnih urah oziroma drugi enoti za celotno aktivnost in za prejemnika sredstev,
19
−
14. o vodji aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti (evidenčna številka vpisa raziskovalca v evidenco raziskovalcev in osebno ime) oziroma skrbniku raziskovalne opreme (osebno ime),
19
+
15. cenovna kategorija, v katero je aktivnost znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti uvrščena, ali o drugem označevalcu določitve strukture in višine dodeljenih sredstev,
20
−
15. o članih skupine izvajalca znanstvenoraziskovalne aktivnosti (evidenčna številka vpisa raziskovalca v evidenco raziskovalnih organizacij, ime in priimek raziskovalca oziroma člana, vloga v skupini - ali je vodja ali član, trajanje članstva od - do, obseg izvajanja aktivnosti posameznega člana skupine),
20
+
16. o vodji in članih aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma skrbniku raziskovalne opreme (evidenčna številka vpisa raziskovalca v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij, osebno ime, vloga v skupini - ali je vodja ali član in trajanje članstva od-do ter ocena A3 (sredstva iz drugih virov, razen sredstev ARIS, kot je določeno v splošnem aktu ARIS) (v nadaljnjem besedilu: ocena A3) za raziskovalce, zaposlene v raziskovalnih organizacijah) oziroma vodji aktivnosti inovacijske dejavnosti (evidenčna številka vpisa raziskovalca v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij, če jo ima, in osebno ime),
21
−
16. napovedan obseg izvajanja izvajalcev aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti po članih skupine,
21
+
17. realizirani obseg izvajanja izvajalcev aktivnosti znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti po članih skupine (javna in lastna sredstva),
22
−
17. realiziran obseg izvajanja izvajalcev aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti po članih skupine,
22
+
18. realizirani obseg dodeljenih nepovratnih sredstev,
23
−
18. znesek obveznosti in plačil za posamezno aktivnost znanstvenoraziskovalne dejavnosti,
23
+
19. znesek obveznosti in plačil za posamezno aktivnost znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti,
24
−
19. znesek obveznosti in plačil po ekonomskih namenih,
24
+
20. znesek obveznosti in plačil po ekonomskih namenih za posamezno aktivnost znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti,
25
−
20. znesek terjatev in izvedenih vračil po aktivnostih znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter po izvajalcih aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti,
25
+
21. znesek terjatev in izvedenih vračil po aktivnostih znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti ter po prejemnikih sredstev,
26
−
21. o prejemnikih sredstev, ki niso vpisani v evidenco raziskovalnih organizacij, se vodijo tudi podatki: skrajšani naziv izvajalca, sedež in naslov, telefonska številka, naslovi elektronske pošte, transakcijski račun, davčna številka, matična številka, pravnoorganizacijska oblika po šifrantu ARRS; sektor dejavnosti po šifrantu ARRS; šifra dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti, ustanovitelji po šifrantu ARRS ter ime in priimek zakonitega zastopnika).
26
+
22. o prejemnikih sredstev, ki niso vpisani v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij, tudi: skrajšani naziv izvajalca, sedež in naslov, telefonska številka, naslovi elektronske pošte, transakcijski račun, davčna številka, matična številka, pravnoorganizacijska oblika po šifrantu pravnoorganizacijske oblike AJPES, sektor dejavnosti po šifrantu sektorja dejavnosti ARIS, šifra dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti AJPES, ustanovitelji po šifrantu ustanoviteljev ARIS ter ime in priimek zakonitega zastopnika,
27
−
(3) Zbirka podatkov iz 1. točke prvega odstavka tega člena lahko vsebuje tudi druge podatke, ki niso osebni, če so potrebni za dosego namena iz prvega odstavka tega člena in so navedeni v splošnih aktih ARRS.
27
+
23. drugi podatki, ki niso osebni, če so potrebni za dosego namena iz prvega odstavka tega člena in so navedeni v splošnih aktih ARIS.
28
−
(4) Zbirka podatkov iz 2. točke prvega odstavka tega člena, to je evidenca raziskovalnih organizacij, vsebuje podatke o:
28
+
(3) Zbirka podatkov iz 2. točke prvega odstavka tega člena, to je evidenca raziskovalnih in inovacijskih organizacij, vsebuje podatke o:
29
−
1. izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti kot pravnih in fizičnih oseb,
29
+
1. izvajalcih znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti,
30
·
2. raziskovalnih skupinah,
30
·
2. raziskovalnih skupinah,
31
−
3. raziskovalcih in
31
+
3. raziskovalcih ter strokovnih in tehničnih sodelavcih.
32
−
4. strokovnih ter tehničnih sodelavcih.
32
+
(4) O izvajalcih znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti se v evidenci raziskovalnih in inovacijskih organizacij vodijo naslednji podatki:
33
−
(5) O izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti kot pravnih in fizičnih oseb, to je o raziskovalnih organizacijah in zasebnih raziskovalcih, se v evidenci raziskovalnih organizacij vodijo naslednji podatki:
33
+
1. evidenčna številka vpisa izvajalca v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij,
34
−
1. evidenčna številka vpisa v evidenco raziskovalnih organizacij,
−
35
·
2. naziv ali osebno ime izvajalca,
34
·
2. naziv ali osebno ime izvajalca,
36
−
3. skrajšani naziv,
35
+
3. skrajšani naziv izvajalca,
37
·
4. sedež ali naslov izvajalca in država (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj, država),
36
·
4. sedež ali naslov izvajalca in država (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj, država),
38
−
5. podatki o zakonitem zastopniku raziskovalne organizacije:
37
+
5. podatki o zakonitem zastopniku raziskovalne oziroma inovacijske organizacije:
39
−
- evidenčna številka vpisa v evidenco raziskovalnih organizacij, če jo ima,
38
+
- evidenčna številka vpisa raziskovalca v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij, če jo ima,
40
·
- osebno ime,
39
·
- osebno ime,
41
·
- EMŠO,
40
·
- EMŠO,
42
−
- elektronski naslov,
41
+
- naslov elektronske pošte,
43
−
- delovno mesto,
42
+
- delovno mesto oziroma funkcija,
44
−
- okrajšava znanstvenega naslova,
43
+
- okrajšava znanstvenega naslova, če ga ima,
45
−
6. telefonska številka in naslova elektronske pošte (za sprejem uradne pošte - splošni naslov elektronske pošte in za izmenjavo podatkov z ARRS - naslov elektronske pošte ARRS-stik),
44
+
6. telefonska številka in naslov elektronske pošte (za sprejem uradne pošte - splošni naslov elektronske pošte in za izmenjavo podatkov z ARIS - naslov elektronske pošte ARIS - stik),
46
−
7. internetni naslov,
45
+
7. naslov spletne strani (url),
47
·
8. transakcijski račun,
46
·
8. transakcijski račun,
48
·
9. davčna številka,
47
·
9. davčna številka,
49
−
10. matična številka pravne osebe,
48
+
10. matična številka,
50
−
11. statusna oblika po šifrantu ARRS,
49
+
11. statusna oblika po šifrantu statusne oblike ARIS,
51
−
12. pravnoorganizacijska oblika po šifrantu ARRS,
50
+
12. pravnoorganizacijska oblika po šifrantu pravnoorganizacijske oblike AJPES,
52
−
13. sektor dejavnosti po šifrantu ARRS,
51
+
13. sektor dejavnosti po šifrantu sektorja dejavnosti ARIS,
53
−
14. šifra dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti,
52
+
14. šifra dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti AJPES,
54
−
15. ustanovitelji po šifrantu ARRS,
53
+
15. ustanovitelji po šifrantu ustanoviteljev ARIS,
55
−
16. klasifikacija raziskovalne dejavnosti po šifrantu ARRS,
54
+
16. klasifikacija znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti po šifrantu klasifikacije znanstvenoraziskovalne dejavnosti ARIS, FORD, ERC oziroma evropskega industrijskega ekosistema,
56
·
17. ime in identifikacijska koda lastne knjižnice ali knjižnice, ki za pravno osebo opravlja storitve,
55
·
17. ime in identifikacijska koda lastne knjižnice ali knjižnice, ki za pravno osebo opravlja storitve,
57
−
18. datum izbrisa iz evidence raziskovalnih organizacij ter
56
+
18. datum izbrisa iz evidence raziskovalnih in inovacijskih organizacij in razlog za izbris,
58
−
19. drugi podatki, ki niso osebni, če so potrebni za dosego namena iz prvega odstavka tega člena in so navedeni v splošnih aktih ARRS.
57
+
19. o tem, ali ima podeljeno koncesijo za izvajanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti ali ne,
59
−
(6) O zasebnih raziskovalcih se poleg podatkov iz petega odstavka tega člena vodijo še naslednji podatki:
58
+
20. o teritorialni enoti na podlagi standardne klasifikacije teritorialnih enot,
+
59
+
21. drugi podatki, ki niso osebni, če so potrebni za dosego namena iz prvega odstavka tega člena in so navedeni v splošnih aktih ARIS.
+
60
+
(5) O zasebnih raziskovalcih se poleg podatkov iz četrtega odstavka tega člena vodijo še naslednji podatki:
60
·
1. evidenčna številka vpisa v register zasebnih raziskovalcev,
61
·
1. evidenčna številka vpisa v register zasebnih raziskovalcev,
61
−
2. stalni in začasni naslov dejavnosti (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj, država),
62
+
2. stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji (občina, naselje, ulica, hišna številka in dodatek k hišni številki ter številka stanovanja, če obstajata) ali stalni ali začasni naslov, če prebiva v tujini,
62
·
3. podatki o vpisu v register zasebnih raziskovalcev (datum vpisa, številka in datum odločbe o vpisu),
63
·
3. podatki o vpisu v register zasebnih raziskovalcev (datum vpisa, številka in datum odločbe o vpisu),
63
−
4. podatki o izbrisu iz registra zasebnih raziskovalcev (datum izbrisa, številka in datum odločbe o izbrisu, način izbrisa - ali na podlagi vloge ali po uradni dolžnosti) in
64
+
4. podatki o izbrisu iz registra zasebnih raziskovalcev (datum izbrisa, številka in datum odločbe o izbrisu, način izbrisa - ali na podlagi vloge ali po uradni dolžnosti),
64
−
5. datumi poročil o delu.
65
+
5. datumi poročil o delu,
65
−
(7) O raziskovalnih skupinah se v evidenci raziskovalnih organizacij vodijo naslednji podatki:
66
+
6. delež opravljanja dela kot zasebni raziskovalec.
66
−
1. evidenčna številka vpisa raziskovalne organizacije v evidenco raziskovalnih organizacij in naziv raziskovalne organizacije,
67
+
(6) O raziskovalnih skupinah raziskovalnih organizacij se v evidenci raziskovalnih in inovacijskih organizacij vodijo naslednji podatki:
67
−
2. evidenčna številka vpisa raziskovalne skupine v evidenco raziskovalnih organizacij,
68
+
1. evidenčna številka vpisa raziskovalne organizacije v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij in naziv raziskovalne organizacije,
+
69
+
2. evidenčna številka vpisa raziskovalne skupine v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij,
68
·
3. ime raziskovalne skupine,
70
·
3. ime raziskovalne skupine,
69
·
4. osebno ime vodje raziskovalne skupine,
71
·
4. osebno ime vodje raziskovalne skupine,
70
−
5. evidenčna številka vpisa v evidenco raziskovalnih organizacij vodje raziskovalne skupine,
72
+
5. evidenčna številka vpisa v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij vodje raziskovalne skupine,
71
·
6. naslov raziskovalne skupine in država (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj, država),
73
·
6. naslov raziskovalne skupine in država (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj, država),
72
·
7. telefonska številka in naslov elektronske pošte raziskovalne skupine,
74
·
7. telefonska številka in naslov elektronske pošte raziskovalne skupine,
73
−
8. internetni naslov,
75
+
8. naslov spletne strani (url),
74
−
9. klasifikacija raziskovalne dejavnosti po šifrantu ARRS,
76
+
9. klasifikacija znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti po šifrantu klasifikacije znanstvenoraziskovalne dejavnosti ARIS, FORD in ERC oziroma evropskega industrijskega ekosistema,
75
−
10. status (aktivna ali neaktivna) ter datum spremembe statusa in
77
+
10. status (aktivna ali neaktivna) in datum spremembe statusa,
76
−
11. datum izbrisa iz evidence raziskovalnih organizacij.
78
+
11. datum izbrisa iz evidence raziskovalnih in inovacijskih organizacij.
77
−
(8) O raziskovalcih se v evidenci raziskovalnih organizacij vodijo naslednji podatki:
79
+
(7) O raziskovalcih ter strokovnih in tehničnih sodelavcih, zaposlenih v raziskovalnih organizacijah, se v evidenci raziskovalnih in inovacijskih organizacij vodijo naslednji podatki:
78
−
1. evidenčna številka vpisa raziskovalca v evidenco raziskovalnih organizacij,
80
+
1. evidenčna številka vpisa raziskovalca, strokovnega sodelavca oziroma tehničnega sodelavca v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij,
79
−
2. evidenčna številka vpisa v COBISS/SICRIS,
81
+
2. evidenčna številka vpisa v SICRIS, če je bil kdaj registriran zgolj za prikaz s programskim orodjem SICRIS,
80
·
3. osebno ime,
82
·
3. osebno ime,
81
·
4. državljanstvo,
83
·
4. državljanstvo,
82
·
5. spol,
84
·
5. spol,
83
−
6. EMŠO oziroma za tuje državljane datum rojstva,
85
+
6. EMŠO, za tuje državljane (do pridobitve EMŠO) pa datum rojstva,
84
−
7. naslov in država prebivališča (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj in država),
86
+
7. stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji (občina, naselje, ulica, hišna številka in dodatek k hišni številki ter številka stanovanja, če obstajata) ali stalni ali začasni naslov, če prebiva v tujini,
85
·
8. naslov elektronske pošte,
87
·
8. naslov elektronske pošte,
86
−
9. klasifikacija raziskovalne dejavnosti po šifrantu ARRS,
88
+
9. klasifikacija znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti po šifrantu klasifikacije znanstvenoraziskovalne dejavnosti ARIS, FORD in ERC oziroma evropskega industrijskega ekosistema,
87
−
10. status aktivnosti po šifrantu ARRS,
89
+
10. status aktivnosti po šifrantu statusa aktivnosti ARIS,
88
−
11. podatki o izobrazbi (univerza, fakulteta; država, v kateri je univerza; leto diplome, raven izobrazbe, študijski program, pridobljeni strokovni oziroma znanstveni naslov, priznanje umetniških del),
90
+
11. podatki o izobrazbi (univerza, fakulteta, država, v kateri je univerza, leto diplomiranja, raven izobrazbe, študijski program in smer, pridobljeni strokovni oziroma znanstveni naslov) in o priznanju pomembnih umetniških del,
89
−
12. izjava o dovoljenju za objavo določeni podatkov na SICRIS,
91
+
12. ocena A3 za raziskovalce, zaposlene v raziskovalnih organizacijah,
90
−
13. podatki o delovnem razmerju oziroma zaposlitvi:
92
+
13. izjava o dovoljenju za objavo določeni podatkov s programskim orodjem SICRIS,
91
−
- evidenčna številka vpisa v evidenco raziskovalnih organizacij in naziv raziskovalne organizacije,
93
+
14. podatki o delovnem razmerju oziroma zaposlitvi:
92
−
- evidenčna številka vpisa v evidenco raziskovalnih organizacij in ime raziskovalne skupine,
94
+
- evidenčna številka vpisa raziskovalne organizacije v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij in naziv raziskovalne organizacije,
+
95
+
- evidenčna številka vpisa raziskovalne skupine v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij in ime raziskovalne skupine,
93
·
- odstotni delež zaposlitve glede na polno zaposlitev, kot je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi, z datumom začetka zaposlitve,
96
·
- odstotni delež zaposlitve glede na polno zaposlitev, kot je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi, z datumom začetka zaposlitve,
94
−
- odstotni delež zaposlitve za raziskovalno/razvojno dejavnost glede na polno zaposlitev, kot je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi z datumom začetka zaposlitve,
97
+
- delež zaposlitve za raziskovalno dejavnost,
95
−
- raziskovalni naziv,
98
+
- ali gre za raziskovalca, strokovnega ali tehničnega sodelavca,
96
−
- datum izvolitve in naziv organa ali komisije, ki je dodelila raziskovalni naziv, in
99
+
- ali ima raziskovalni naziv in katerega (samo za raziskovalce),
+
100
+
- datum izvolitve, datum prenehanja veljavnosti izvolitve in naziv organa ali komisije, ki je dodelila raziskovalni naziv,
97
·
- naziv delovnega mesta,
101
·
- naziv delovnega mesta,
98
−
14. podatki o prenehanju delovnega razmerja
102
+
15. podatki o prenehanju delovnega razmerja oziroma znanstvenoraziskovalnega dela:
99
−
- datum prenehanja delovnega razmerja in
103
+
- datum prenehanja delovnega razmerja oziroma znanstvenoraziskovalnega dela,
100
−
- razlog prenehanja delovnega razmerja (prenehanje, upokojitev, smrt).
104
+
- razlog prenehanja delovnega razmerja oziroma znanstvenoraziskovalnega dela (prenehanje, upokojitev, smrt, ne opravlja več znanstvenoraziskovalnega dela).
101
−
(9) O strokovnih in tehničnih sodelavcih se v evidenci raziskovalnih organizacij vodijo naslednji podatki:
105
+
(8) Zbirki podatkov iz prvega odstavka tega člena se lahko vodita elektronsko.
102
−
1. evidenčna številka vpisa strokovnega oziroma tehničnega sodelavca v evidenco raziskovalnih organizacij,
106
+
(9) SICRIS je programsko orodje, ki omogoča javni dostop do dela podatkovnih zbirk v upravljanju ARIS, na način, da se prikazujejo vsi osebni podatki iz prvega do sedmega odstavka tega člena, ki se nanašajo na raziskovalca, zasebnega raziskovalca, strokovnega ali tehničnega sodelavca, z namenom prikaza aktivnosti znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti posameznega raziskovalca, strokovnega ali tehničnega sodelavca, raziskovalne, projektne, programske skupine, raziskovalne ali inovacijske organizacije, razen izjem. Izjeme so osebni podatki iz tretje alineje 5. točke četrtega odstavka tega člena (EMŠO zakonitega zastopnika raziskovalne oziroma inovacijske organizacije), 9. točke četrtega odstavka tega člena (davčna številka zasebnega raziskovalca), 2. točke petega odstavka tega člena (stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji zasebnega raziskovalca ali stalni ali začasni naslov zasebnega raziskovalca, če prebiva v tujini), 4. (državljanstvo), 5. (spol), 6. (EMŠO ali za tuje državljane datum rojstva), 7. točke (stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji ali stalni ali začasni naslov, če prebiva v tujini) in druge alineje 15. točke (razlog prenehanja delovnega razmerja oziroma znanstvenoraziskovalnega dela (prenehanje, upokojitev, smrt, ne opravlja več znanstvenoraziskovalnega dela)) sedmega odstavka tega člena. Kateri drugi podatki iz podatkovne baze ARIS, ki niso osebni podatki, se prikazujejo s programskim orodjem SICRIS, ARIS določi v splošnem aktu. Programsko orodje SICRIS lahko prikazuje tudi druge javno dostopne podatke ali podatke, ki jih podajo raziskovalci ali raziskovalne organizacije, v skladu z določbami splošnega akta ARIS.
103
−
2. evidenčna številka vpisa v COBISS/SICRIS,
107
+
(10) Programsko orodje SICRIS tehnično vzdržuje javni infrastrukturni zavod Institut informacijskih znanosti (v nadaljnjem besedilu: IZUM), uporablja pa se za javni prikaz in dostopnost podatkov z namenom iz prvega odstavka tega člena. ARIS z IZUM sklene pogodbo o obdelovanju podatkov. IZUM skrbi za pravilen prikaz podatkov iz evidenc ARIS s programskim orodjem SICRIS in nadgrajuje podatke o raziskovalni dejavnosti v Republiki Sloveniji, kot je določeno v splošnem aktu ARIS.
104
−
3. osebno ime,
108
+
(11) Zbirki podatkov iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena ARIS v delu, ki se vodi elektronsko, trajno hrani v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva. Dokumentacija, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki za evidence iz prvega odstavka tega člena, se pri ARIS hrani do poteka namena iz prvega odstavka tega člena v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva. V primeru prenehanja delovanja ARIS se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, podatki iz zbirk podatkov iz tega člena tega zakona predajo njegovemu pravnemu nasledniku, če tega ni, pa pristojnemu arhivu.
105
−
4. državljanstvo,
109
+
(12) Podatki v podatkovni bazi ARIS se trajno hranijo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva. V primeru prenehanja delovanja ARIS se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, podatki iz podatkovne baze ARIS oziroma podatkovna baza ARIS kot celota predajo njegovemu pravnemu nasledniku, če tega ni, pa pristojnemu arhivu.
106
−
5. spol,
110
+
(13) Postopek za vpis v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij iz 2. točke prvega odstavka tega člena se za raziskovalno organizacijo začne na podlagi vloge, ki mora vsebovati dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis. ARIS o vlogi odloči s sklepom v 30 dneh od prejema popolne vloge. Postopek za vpis v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij iz 2. točke prvega odstavka tega člena se za inovacijsko organizacijo začne na podlagi poziva ARIS pred podpisom pogodbe o financiranju aktivnosti inovacijske dejavnosti. ARIS vpis izvede na podlagi sklepa o vpisu, ki ga izda v 30 dneh od prejema popolnih podatkov iz četrtega odstavka tega člena.
107
−
6. EMŠO oziroma za tuje državljane datum rojstva,
111
+
(14) Pogoji in podrobnejše določbe o vpisu v evidenco raziskovalnih in inovacijskih organizacij iz 2. točke prvega odstavka tega člena, način vodenja zbirk podatkov iz prvega odstavka tega člena, potrebni podatki za izračun ocene A3 iz 12. točke sedmega odstavka in 16. točke drugega odstavka tega člena ter način obdelovanja in analiziranja podatkov iz zbirk podatkov iz prvega odstavka tega člena se določijo v splošnem aktu ARIS.
108
−
7. naslov elektronske pošte,
112
+
(15) Način vodenja SICRIS v splošnem aktu določi ARIS.
109
−
8. status aktivnosti po šifrantu ARRS,
−
110
−
9. podatki o izobrazbi (najvišja pridobljena raven izobrazbe in pridobljeni strokovni oziroma znanstveni naslov),
−
111
−
10. podatki o delovnem razmerju oziroma zaposlitvi:
−
112
−
- evidenčna številka vpisa v evidenco raziskovalnih organizacij in naziv raziskovalne organizacije,
−
113
−
- evidenčna številka vpisa v evidenco raziskovalnih organizacij in ime raziskovalne skupine,
−
114
−
- odstotni delež zaposlitve glede na polno zaposlitev, kot je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi, z datumom začetka zaposlitve,
−
115
−
- odstotni delež zaposlitve za raziskovalno/razvojno dejavnost glede na polno zaposlitev, kot je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi, z datumom začetka zaposlitve,
−
116
−
- podatek, ali je strokovni ali tehnični sodelavec, in
−
117
−
- naziv delovnega mesta.
−
118
−
(10) Zbirka podatkov o recenzentih iz 3. točke prvega odstavka tega člena vsebuje naslednje podatke:
−
119
−
1. zaporedno številko recenzenta,
−
120
−
2. osebno ime recenzenta,
−
121
−
3. strokovni oziroma znanstveni naslov recenzenta,
−
122
−
4. elektronski naslov,
−
123
−
5. podatke o zaposlitvi (organizacija),
−
124
−
6. podatke o znanstvenem in strokovnem področju recenzenta,
−
125
−
7. podatke o znanstveni uspešnosti recenzenta in
−
126
−
8. status aktivnosti po šifrantu ARRS.
−
127
−
(11) Zbirka podatkov o recenzentih ni javna.
−
128
−
(12) Zbirke podatkov iz prvega odstavka tega člena se lahko vodijo elektronsko.
−
129
−
(13) V elektronsko zbirko podatkov o raziskovalni dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: SICRIS) se prenašajo:
−
130
−
- podatki o prejemnikih sredstev, obveznostih do prejemnikov sredstev in podatki o izvedenih plačilih prejemnikom sredstev na podlagi aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter podatki o izvajanju aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 11. (razen mirovanj), 12. (pri raziskovalnih programih in projektih samo obseg v FTE), 13., 14. in 15. (razen obsega izvajanja aktivnosti posameznega člana) točke drugega odstavka tega člena, in sicer za raziskovalne programe, raziskovalne projekte, raziskovalno infrastrukturo in raziskovalno opremo,
−
131
−
- podatki evidence raziskovalnih organizacij iz 1., 2., 3. in 4. točke, druge in šeste alineje 5. točke, 6. (samo za sprejem uradne pošte), 7., 9., 10, 11., 16., 17. in 18. točke petega odstavka tega člena, iz 1. do 10. točke sedmega odstavka tega člena, iz 1., 2., 3., 5., 8., 9., 10., 11. in 12. (samo informacija o izjavi: da ali ne) točke ter iz prve, druge, tretje, četrte, pete, šeste in sedme alineje 13. točke in prve alineje 14. točke osmega odstavka tega člena, iz 1., 2., 3., 5., 7., 8. in 9. točke ter prve, druge, tretje, četrte in šeste alineje 10. točke devetega odstavka tega člena.
−
132
−
(14) V SICRIS se lahko prenašajo tudi drugi podatki iz zbirke podatkov iz drugega odstavka tega člena, ki niso osebni, če je tako določeno v splošnih aktih ARRS.
−
133
−
(15) SICRIS vodi javni infrastrukturni zavod Institut informacijskih znanosti (v nadaljnjem besedilu: IZUM), ki opravlja dejavnost informacijske in komunikacijske podpore znanstvenoraziskovalni dejavnosti. IZUM kot upravitelj SICRIS vodi, vzdržuje, nadgrajuje in obdeluje podatke o raziskovalni dejavnosti v Republiki Sloveniji, kar zajema podatke o raziskovalnih organizacijah in zasebnih raziskovalcih, raziskovalnih skupinah, raziskovalnih programih in projektih, raziskovalcih ter raziskovalni infrastrukturi in raziskovalni opremi. SICRIS se vodi elektronsko. Vodi se za spremljanje in podporo znanstvenoraziskovalni dejavnosti v Republiki Sloveniji, to je za potrebe vrednotenja rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela, ki se uporablja pri financiranju, evalviranju in nadzoru izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, za podporo izvajanju politike znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki se financira iz državnega proračuna in drugih virov, za zagotavljanje preglednosti financiranja raziskovalnih projektov in programov in njihovih rezultatov ter nakupa raziskovalne opreme, za prikaz znanstvenoraziskovalnega in razvojnega potenciala Republike Slovenije in s tem povezano podporo pri doseganju ciljev družbenega in gospodarskega razvoja Republike Slovenije, za znanstvenoraziskovalne, raziskovalno-analitične in statistične namene oziroma za izvajanje statističnih, socialno-ekonomskih in drugih raziskovanj s področja znanosti. V SICRIS se vodijo podatki iz trinajstega odstavka tega člena ter drugi podatki, če so potrebni za dosego namena iz tega odstavka. Osebni podatki, ki niso navedeni v trinajstem odstavku tega člena, se lahko vodijo le po predhodni privolitvi raziskovalca.
−
134
−
(16) V SICRIS so javni:
−
135
−
- podatki o prejemnikih sredstev, obveznostih do prejemnikov sredstev in podatki o izvedenih plačilih prejemnikom sredstev na podlagi aktivnostih znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter podatki o izvajanju aktivnostih znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 1., 4., 5., 6., 7., 8., 11. (razen mirovanj), 12. (pri raziskovalnih programih in projektih samo obseg v FTE), 13., 14. in 15. (razen obsega izvajanja aktivnosti posameznega člana) točke drugega odstavka tega člena, in sicer za raziskovalne programe, raziskovalne projekte, raziskovalno infrastrukturo in raziskovalno opremo,
−
136
−
- podatki iz evidence raziskovalnih organizacij iz 1., 2., 3. in 4. točke, druge in šeste alineje 5. točke, 6., 7., 10., 11., 16. in 17. točke petega odstavka tega člena. Za aktivne raziskovalne skupine so v SICRIS javni podatki iz 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. točke sedmega odstavka tega člena, iz 1., 3. in 9. točke ter iz prve do četrte alineje (razen podatka o datumu začetku zaposlitve) 13. točke osmega odstavka tega člena, iz 1. in 3. točke ter prve do četrte alineje (razen podatka o datumu začetka zaposlitve) 10. točke devetega odstavka tega člena,
−
137
−
- drugi podatki iz zbirke podatkov iz drugega odstavka tega člena, ki niso osebni, če je tako določeno v splošnih aktih ARRS.
−
138
−
(17) Osebni podatki iz 8. in 11. točke ter iz pete in sedme alineje 13. točke osmega odstavka tega člena in iz 7. in 9. točke in šeste alineje 10. točke devetega odstavka tega člena lahko v SICRIS postanejo javni ob izrecnem soglasju raziskovalca oziroma strokovnega in tehničnega sodelavca.
−
139
−
(18) Zbirke podatkov iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena ARRS se v delu, ki se vodi elektronsko, trajno hranijo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva. Zbirka podatkov iz 3. točke prvega odstavka tega člena se hrani do poteka namena iz prvega odstavka tega člena. Dokumentacija, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki za evidence iz prvega odstavka tega člena, se na ARRS hrani do poteka namena iz prvega odstavka tega člena v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva. V primeru prenehanja delovanja ARRS se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, podatki iz zbirk podatkov iz tega člena tega zakona predajo njegovemu pravnemu nasledniku, če tega ni, pa Arhivu Republike Slovenije.
−
140
−
(19) Podatki v SICRIS se trajno hranijo skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva. V primeru prenehanja delovanja IZUM se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, podatki iz SICRIS oziroma SICRIS kot celota predajo njegovemu pravnemu nasledniku, če tega ni, pa Arhivu Republike Slovenije.
−
141
−
(20) Pogoje in postopek za vpis v evidenco raziskovalnih organizacij iz 2. točke prvega odstavka tega člena ter način vodenja zbirk podatkov iz prvega odstavka tega člena se določi v splošnem aktu ARRS.
−
142
−
(21) Način vodenja SICRIS v splošnem aktu določi IZUM.
−
+
1
+
(1) Pri ARIS se za namene iz prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona vzpostavi, vodi, obdeluje, analizira in vzdržuje tudi zbirka podatkov o recenzentih - znanstvenoraziskovalna in inovacijska dejavnost.
+
2
+
(2) Zbirka podatkov o recenzentih - znanstvenoraziskovalna in inovacijska dejavnost iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje:
+
3
+
1. zaporedno številko recenzenta,
+
4
+
2. podatek o spolu,
+
5
+
3. osebno ime recenzenta,
+
6
+
4. strokovni oziroma znanstveni naslov recenzenta,
+
7
+
5. naslov elektronske pošte,
+
8
+
6. podatke o zaposlitvi (organizacija),
+
9
+
7. podatke o znanstvenem ali strokovnem področju recenzenta,
+
10
+
8. podatke o znanstveni uspešnosti recenzenta ter o strokovnih in vodstvenih izkušnjah,
+
11
+
9. status aktivnosti po šifrantu statusa aktivnosti ARIS, ERC oziroma evropskega industrijskega ekosistema,
+
12
+
10. označbo ali je recenzent za znanstvenoraziskovalno dejavnost,
+
13
+
11. označbo ali je recenzent za inovacijsko dejavnost,
+
14
+
12. podatek o trajnem identifikatorju raziskovalca recenzenta iz uveljavljenih mednarodnih baz podatkov, ki se uporabljajo kot vir bibliometričnih podatkov ali kot vir trajnih identifikatorjev raziskovalcev,
+
15
+
13. državljanstvo,
+
16
+
14. drugi podatki, ki niso osebni, če so potrebni za dosego namena iz prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona in so navedeni v splošnih aktih ARIS,
+
17
+
15. status dosedanje aktivnosti ocenjevanja in sodelovanja v postopkih ocenjevanja pri ARIS po šifrantu ARIS.
+
18
+
(3) Zbirka podatkov o recenzentih - znanstvenoraziskovalna in inovacijska dejavnost ni javna.
+
19
+
(4) Zbirka podatkov o recenzentih - znanstvenoraziskovalna in inovacijska dejavnost se lahko vodi elektronsko.
+
20
+
(5) Zbirka podatkov o recenzentih - znanstvenoraziskovalna in inovacijska dejavnost se hrani do poteka namena iz prvega odstavka 55. člena tega zakona. Dokumentacija, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki za evidenco iz prvega odstavka tega člena, se pri ARIS hrani do poteka namena iz prvega odstavka 55. člena v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva. V primeru prenehanja delovanja ARIS se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, podatki iz zbirke podatkov iz tega člena tega zakona predajo njegovemu pravnemu nasledniku, če tega ni, pa pristojnemu arhivu.
+
21
+
(6) Način vodenja zbirke podatkov iz prvega odstavka tega člena ter način obdelovanja in analiziranja iz podatkov v zbirki podatkov iz prvega odstavka tega člena se določijo v splošnem aktu ARIS.
1
−
(1) Podatke iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena ARRS zbira neposredno na podlagi prijav ali predlogov od izvajalcev znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter iz uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije, lahko tudi z neposrednim dostopom oziroma povezovanjem osebnih podatkov. ARRS brezplačno pridobi podatke o mladih raziskovalcih in raziskovalnih programih od prejemnikov stabilnega financiranja.
1
+
(1) Podatke iz 55. člena tega zakona ARIS zbira neposredno na podlagi prijav ali predlogov od izvajalcev znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma prejemnikov sredstev za izvajanje inovacijske dejavnosti ter iz uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije, lahko tudi z neposrednim dostopom oziroma povezovanjem osebnih podatkov, v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena. ARIS brezplačno pridobi podatke o mladih raziskovalcih in raziskovalnih programih od prejemnikov stabilnega financiranja. Podatke za mednarodne projekte, vezane na raziskovalne organizacije, ARIS brezplačno pridobiva neposredno od raziskovalnih organizacij in sam oziroma ob podpori IZUM iz uradnih mednarodnih baz. Podatke o nazivu raziskovalne infrastrukture oziroma raziskovalne opreme, letu nabave, nabavni vrednosti, klasifikaciji in virih financiranja ter ime in priimek skrbnika opreme ARIS brezplačno pridobiva sam oziroma ob podpori IZUM od raziskovalne organizacije ali drugih financerjev teh aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
2
−
(2) ARRS brezplačno pridobiva podatke iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:
2
+
(2) ARIS brezplačno pridobiva podatke iz zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:
3
−
1. ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, iz centralnega registra prebivalstva - podatke o raziskovalcu in strokovnem ter tehničnem sodelavcu (osebno ime, datum rojstva, spol, državljanstvo, podatke o prebivališču; podatek, če je pokojni) na podlagi podatka o EMŠO;
3
+
1. od ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, iz centralnega registra prebivalstva: podatke o raziskovalcu, strokovnem in tehničnem sodelavcu (ime in priimek, datum rojstva, spol, državljanstvo, prebivališče (občina, naselje, ulica, hišna številka in dodatek k hišni številki ter številka stanovanja, če obstajata, ali stalni ali začasni naslov) in vrsta prebivališča (stalno ali začasno), podatek, ali je oseba pokojna) na podlagi številke EMŠO;
4
−
2. Finančne uprave Republike Slovenije - podatke o davčni številki zasebnega raziskovalca na podlagi podatka o EMŠO;
4
+
2. od Finančne uprave Republike Slovenije: podatke o davčni številki zasebnega raziskovalca na podlagi številke EMŠO;
5
−
3. raziskovalnih organizacij, ki so delodajalci - EMŠO, podatke o zaposlitvi, podatke o raziskovalnem nazivu;
5
+
3. od raziskovalnih in inovacijskih organizacij, ki so delodajalci: EMŠO, podatke o zaposlitvi, podatke o raziskovalnem nazivu za raziskovalce, strokovne in tehnične sodelavce;
6
−
4. IZUM - podatke, potrebne za preverjanje izpolnjevanja pogojev znanstvene odličnosti raziskovalcev na javnih razpisih in javnih pozivih;
6
+
4. od IZUM: podatke iz COBISS.SI in druge podatke, potrebne za preverjanje izpolnjevanja pogojev znanstvene odličnosti raziskovalcev na javnih razpisih, javnih pozivih in pri sklenitvi neposredne pogodbe ter za uresničevanje drugih nalog, določenih s predpisi;
7
−
5. Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve - podatke o zakonitem zastopniku pravne osebe (osebno ime, spol, EMŠO, elektronski naslov, delovno mesto, okrajšava znanstvenega naslova) na podlagi podatka o nazivu raziskovalne organizacije.
7
+
5. od Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve: podatke o zakonitem zastopniku pravne osebe (osebno ime, spol, EMŠO, naslov elektronske pošte, delovno mesto, okrajšava znanstvenega naslova) na podlagi podatka o nazivu raziskovalne oziroma inovacijske organizacije.
8
−
(3) Zbirka podatkov iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena se lahko z namenom samodejnega usklajevanja sprememb podatkov povezuje s Centralnim registrom prebivalstva in Poslovnim registrom Slovenije.
8
+
(3) Zbirka podatkov iz 2. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona se lahko z namenom samodejnega usklajevanja sprememb podatkov povezuje s Centralnim registrom prebivalstva in Poslovnim registrom Slovenije.
9
−
(4) Na zahtevo ministrstva, pristojnega za znanost, mu morata ARRS in IZUM zaradi izvajanja nadzora, priprave finančnega načrta, ter načrtovanja, spremljanja in izvajanja politike znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter za znanstvenoraziskovalne namene in za izvajanje analiz brezplačno predložiti podatke oziroma obdelave podatkov iz vseh zbirk podatkov, ki jih upravljata, razen iz zbirke recenzentov iz desetega odstavka prejšnjega člena.
9
+
(4) Na zahtevo ministrstva, pristojnega za znanost oziroma za inovacije, mora ARIS zaradi izvajanja nadzora, priprave finančnega načrta, načrtovanja, spremljanja, evalviranja in izvajanja politike znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti ter za znanstvenoraziskovalne namene in izvajanje analiz brezplačno predložiti podatke oziroma obdelave podatkov iz vseh zbirk podatkov, ki jih upravlja, razen iz zbirke podatkov o recenzentih - znanstvenoraziskovalna in inovacijska dejavnost iz prvega odstavka 55.a člena tega zakona.
10
−
(5) IZUM podatke iz trinajstega odstavka prejšnjega člena brezplačno pridobiva od ARRS na podlagi evidenčnih številk vpisa v evidenco raziskovalnih organizacij iz zbirke podatkov iz 1. in 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena. Dodatno IZUM od ARRS brezplačno pridobiva še vsebinske podatke za raziskovalne programe in raziskovalne projekte, in sicer povzetek, ključne besede, pomen za razvoj znanosti in pomen za razvoj Slovenije, identifikacije (COBISS-ID) del, nastalih kot rezultati raziskovalnega projekta oziroma raziskovalnega programa, ki jih ARRS prenese iz prijav oziroma poročil prijaviteljev, ter podatke o nazivu raziskovalne infrastrukture oziroma raziskovalne opreme, letu nabave, nabavni vrednosti, klasifikaciji in viru sofinanciranja. Podatke, ki jih na podlagi izrecnega soglasja raziskovalca dodatno vodi SICRIS, IZUM pridobiva neposredno od raziskovalcev in iz nacionalnega knjižničnega sistema, ki ga upravlja IZUM. Podatke za mednarodne projekte, vezane na slovenske raziskovalne organizacije, IZUM brezplačno pridobiva od raziskovalnih organizacij ter iz uradnih mednarodnih baz. Vsebinske podatke za raziskovalne programe in podatke o mladih raziskovalcih IZUM lahko brezplačno pridobi od raziskovalnih organizacij, če ARRS s temi podatki ne razpolaga. Podatke o nazivu raziskovalne infrastrukture oziroma raziskovalne opreme, letu nabave, nabavni vrednosti, klasifikaciji in virih financiranja ter ime in priimek skrbnika opreme IZUM lahko brezplačno pridobi od raziskovalne organizacije ali financerjev teh aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, če ARRS s temi podatki ne razpolaga. Podatke IZUM uporablja in jih obdeluje za izvajanje dejavnosti, vodenje zbirk podatkov po tem zakonu, pripravo obdelav podatkov za spremljanje znanstvene odličnosti na prošnjo ARRS, raziskovalnih organizacij in ministrstev, pristojnih za znanost, tehnologijo in razvoj, ter za namene iz trinajstega odstavka prejšnjega člena.
10
+
(5) Raziskovalne in inovacijske organizacije lahko s programskim orodjem SICRIS brezplačno pridobivajo aktualne podatke, ki se nanašajo nanje, na njihove raziskovalne skupine in na raziskovalce, strokovne in tehnične sodelavce, zaposlene pri njih, v eni od standardnih oblik, tako kot so ti zapisani v sistemu. Te podatke lahko raziskovalne organizacije same s svojimi obdelavami uporabljajo za izvajanje dejavnosti, samoevalvacij, evalvacij in nadzora ter za spremljanje stanja, za analize oziroma v statistične namene.
11
−
(6) Raziskovalne organizacije lahko iz SICRIS brezplačno pridobivajo trenutne podatke, ki se nanašajo nanje, na njihove raziskovalne skupine in na raziskovalce, strokovne in tehnične sodelavce, zaposlene pri njih, v eni od standardnih oblik, tako kot so ti zapisani v sistemu. Te podatke lahko potem raziskovalne organizacije same prek lastnih nadaljnjih obdelav uporabljajo za izvajanje dejavnosti, samoevalvacij, evalvacij in nadzora ter za spremljanje stanja, za analize oziroma v statistične namene.
11
+
(6) ARIS lahko osebne podatke, o katerih vodi zbirke podatkov, in podatke, ki jih pridobi od upravljavcev zbirk osebnih podatkov iz drugega in tretjega odstavka tega člena, obdeluje samo za namen, določen v prvem odstavku 55. člena tega zakona.
12
−
(7) ARRS lahko osebne podatke, o katerih vodi zbirke podatkov, in podatke, ki jih pridobi od upravljavcev zbirk osebnih podatkov iz drugega in tretjega odstavka tega člena, obdeluje samo za namen, določen v prvem odstavku prejšnjega člena.
−
13
·
7. Raziskovalne organizacije
12
·
7. Raziskovalne organizacije
1
−
(1) Raziskovalna organizacija, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, določene s tem zakonom, in je vpisana v evidenco raziskovalnih organizacij, lahko sklepa sporazume o gostovanju z raziskovalci iz tretjih držav (v nadaljnjem besedilu: sporazumi). S sporazumom se raziskovalec iz tretje države zaveže, da si bo prizadeval dokončati znanstvenoraziskovalno dejavnost, raziskovalna organizacija pa se zaveže, da bo gostila raziskovalca iz tretje države za namene dokončanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
1
+
(1) Raziskovalna organizacija, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, določene s tem zakonom, in je vpisana v evidenco iz 2. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona, lahko sklepa sporazume o gostovanju z raziskovalci iz tretjih držav (v nadaljnjem besedilu: sporazumi). S sporazumom se raziskovalec iz tretje države zaveže, da si bo prizadeval dokončati znanstvenoraziskovalno dejavnost, raziskovalna organizacija pa se zaveže, da bo gostila raziskovalca iz tretje države za namene dokončanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
2
−
(2) Če raziskovalna organizacija ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, določenih s tem zakonom, izgubi pravico do sklepanja sporazumov oziroma mora odstopiti od že sklenjenih sporazumov z dnem izbrisa iz evidence raziskovalnih organizacij.
2
+
(2) Če raziskovalna organizacija ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, določenih s tem zakonom, izgubi pravico do sklepanja sporazumov oziroma mora odstopiti od že sklenjenih sporazumov z dnem izbrisa iz evidence iz 2. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona.
3
·
(3) Raziskovalne organizacije, ki imajo sklenjene sporazume, morajo obveščati ARIS o sklenjenih sporazumih in o prenehanju veljavnosti teh sporazumov.
3
·
(3) Raziskovalne organizacije, ki imajo sklenjene sporazume, morajo obveščati ARIS o sklenjenih sporazumih in o prenehanju veljavnosti teh sporazumov.
4
·
(4) ARIS objavi seznam raziskovalnih organizacij, ki lahko sklepajo sporazume, in tudi seznam raziskovalnih organizacij s sklenjenimi sporazumi.
4
·
(4) ARIS objavi seznam raziskovalnih organizacij, ki lahko sklepajo sporazume, in tudi seznam raziskovalnih organizacij s sklenjenimi sporazumi.
5
·
(5) Nadzor nad izvajanjem sporazumov opravlja ARIS.
5
·
(5) Nadzor nad izvajanjem sporazumov opravlja ARIS.
6
·
(6) Vsebino, obliko in način sklepanja sporazumov iz prvega odstavka tega člena, način obveščanja iz tretjega odstavka tega člena, vsebino in način objave seznamov iz četrtega odstavka tega člena ter način nadzora nad izvajanjem sporazumov iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za znanost.
6
·
(6) Vsebino, obliko in način sklepanja sporazumov iz prvega odstavka tega člena, način obveščanja iz tretjega odstavka tega člena, vsebino in način objave seznamov iz četrtega odstavka tega člena ter način nadzora nad izvajanjem sporazumov iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za znanost.
1
·
Javni raziskovalni zavodi so pri svojem delu avtonomni, kar jim zagotavlja predvsem:
1
·
Javni raziskovalni zavodi so pri svojem delu avtonomni, kar jim zagotavlja predvsem:
2
·
1. svobodo raziskovanja in posredovanja znanja;
2
·
1. svobodo raziskovanja in posredovanja znanja;
3
·
2. samostojno upravljanje sredstev stabilnega financiranja v skladu s tem zakonom;
3
·
2. samostojno upravljanje sredstev stabilnega financiranja v skladu s tem zakonom;
4
·
3. samostojno urejanje notranje organiziranosti in delovanja v skladu s predpisi, aktom o ustanovitvi in statutom;
4
·
3. samostojno urejanje notranje organiziranosti in delovanja v skladu s predpisi, aktom o ustanovitvi in statutom;
5
−
4. sprejemanje pogojev za izvolitev v raziskovalne nazive ob upoštevanju minimalnih pogojev, določenih v splošnem aktu ARRS;
5
+
4. sprejemanje pogojev za izvolitev v raziskovalne nazive ob upoštevanju minimalnih pogojev, določenih v splošnem aktu ARIS;
6
·
5. izvolitve v raziskovalne nazive;
6
·
5. izvolitve v raziskovalne nazive;
7
·
6. izbiro zaposlenih za zasedbo delovnih mest;
7
·
6. izbiro zaposlenih za zasedbo delovnih mest;
8
·
7. oblikovanje in določitev področij znanstvenoraziskovalnega dela;
8
·
7. oblikovanje in določitev področij znanstvenoraziskovalnega dela;
9
·
8. volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu s tem zakonom, statuti in drugimi akti;
9
·
8. volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu s tem zakonom, statuti in drugimi akti;
10
·
9. odločanje o oblikah sodelovanja z drugimi organizacijami.
10
·
9. odločanje o oblikah sodelovanja z drugimi organizacijami.
1
·
(1) Raziskovalec, zaposlen v raziskovalni organizaciji, mora imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven, ter izpolnjevati druge predpisane pogoje, določene v tem zakonu in splošnih aktih ARIS.
1
·
(1) Raziskovalec, zaposlen v raziskovalni organizaciji, mora imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven, ter izpolnjevati druge predpisane pogoje, določene v tem zakonu in splošnih aktih ARIS.
2
·
(2) Raziskovalec, zaposlen v raziskovalni organizaciji, je razvrščen v raziskovalni naziv ali ustrezen naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca skladno z zakonom, ki ureja visoko šolstvo. Med raziskovalne nazive se štejejo naslednje skupine nazivov: znanstveni nazivi, strokovno-raziskovalni nazivi in razvojni nazivi.
2
·
(2) Raziskovalec, zaposlen v raziskovalni organizaciji, je razvrščen v raziskovalni naziv ali ustrezen naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca skladno z zakonom, ki ureja visoko šolstvo. Med raziskovalne nazive se štejejo naslednje skupine nazivov: znanstveni nazivi, strokovno-raziskovalni nazivi in razvojni nazivi.
3
·
(3) Znanstveni naziv se dodeli raziskovalcem, ki opravljajo predvsem temeljne raziskave in izpolnjujejo pogoje za znanstveni naziv. Strokovno-raziskovalni naziv se dodeli raziskovalcem, ki opravljajo temeljne raziskave in vodijo ali izvajajo aplikativne projekte ter izpolnjujejo pogoje za strokovno-raziskovalni naziv. Razvojni naziv se dodeli raziskovalcem, ki vodijo ali izvajajo predvsem razvojne projekte ter izpolnjujejo pogoje za razvojni naziv.
3
·
(3) Znanstveni naziv se dodeli raziskovalcem, ki opravljajo predvsem temeljne raziskave in izpolnjujejo pogoje za znanstveni naziv. Strokovno-raziskovalni naziv se dodeli raziskovalcem, ki opravljajo temeljne raziskave in vodijo ali izvajajo aplikativne projekte ter izpolnjujejo pogoje za strokovno-raziskovalni naziv. Razvojni naziv se dodeli raziskovalcem, ki vodijo ali izvajajo predvsem razvojne projekte ter izpolnjujejo pogoje za razvojni naziv.
4
·
(4) Raziskovalni nazivi, primerjalnik nazivov in minimalni pogoji za izvolitev v raziskovalni naziv se določijo v splošnem aktu ARIS in so primerljivi z nazivi na področju visokega šolstva. Pogoje za izvolitev v naziv sprejme raziskovalna organizacija, upoštevaje minimalne pogoje za izvolitev v raziskovalni naziv, določene v splošnem aktu ARIS.
4
·
(4) Raziskovalni nazivi, primerjalnik nazivov in minimalni pogoji za izvolitev v raziskovalni naziv se določijo v splošnem aktu ARIS in so primerljivi z nazivi na področju visokega šolstva. Pogoje za izvolitev v naziv sprejme raziskovalna organizacija, upoštevaje minimalne pogoje za izvolitev v raziskovalni naziv, določene v splošnem aktu ARIS.
5
·
(5) Raziskovalcem, ki so kot izvajalci aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti zaposleni v okviru aktivnosti znanstvenoraziskovalnih dejavnosti iz 2., 5., 6. in 7. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona za določen čas, se zaradi odsotnosti iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo zaposlitev podaljša za čas upravičene odsotnosti, zaradi drugih oblik upravičenih odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, pa samo, če gre za neprekinjeno odsotnost, daljšo od šestih mesecev, in sicer največ za čas upravičene odsotnosti. Če sredstev za podaljšanje zaposlitve ni mogoče zagotoviti iz prvotnega vira, se pri prejemnikih stabilnega financiranja stroški zaposlitve krijejo iz sredstev stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
5
·
(5) Raziskovalcem, ki so kot izvajalci aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti zaposleni v okviru aktivnosti znanstvenoraziskovalnih dejavnosti iz 2., 5., 6. in 7. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona za določen čas, se zaradi odsotnosti iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo zaposlitev podaljša za čas upravičene odsotnosti, zaradi drugih oblik upravičenih odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, pa samo, če gre za neprekinjeno odsotnost, daljšo od šestih mesecev, in sicer največ za čas upravičene odsotnosti. Če sredstev za podaljšanje zaposlitve ni mogoče zagotoviti iz prvotnega vira, se pri prejemnikih stabilnega financiranja stroški zaposlitve krijejo iz sredstev stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
6
·
(6) Raziskovalec iz tretje države, ki želi v Republiki Sloveniji opravljati znanstvenoraziskovalno dejavnost, mora z raziskovalno organizacijo skleniti sporazum.
6
·
(6) Raziskovalec iz tretje države, ki želi v Republiki Sloveniji opravljati znanstvenoraziskovalno dejavnost, mora z raziskovalno organizacijo skleniti sporazum.
7
·
(7) Raziskovalec iz tretje države, s katerim ima raziskovalna organizacija sklenjen sporazum, mora izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka tega člena, če je zaposlen v raziskovalni organizaciji.
7
·
(7) Raziskovalec iz tretje države, s katerim ima raziskovalna organizacija sklenjen sporazum, mora izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka tega člena, če je zaposlen v raziskovalni organizaciji.
8
·
(8) Zasebni raziskovalec se na podlagi vloge vpiše v register zasebnih raziskovalcev, ki ga vodi ARIS.
8
·
(8) Zasebni raziskovalec se na podlagi vloge vpiše v register zasebnih raziskovalcev, ki ga vodi ARIS.
9
·
(9) S splošnim aktom ARIS se določijo postopek za vpis in izbris ter za spremembo podatkov v registru zasebnih raziskovalcev, podatki registra zasebnih raziskovalcev in poročanje o opravljenem delu na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter razlogi za izbris iz registra zasebnih raziskovalcev.
9
·
(9) S splošnim aktom ARIS se določijo postopek za vpis in izbris ter za spremembo podatkov v registru zasebnih raziskovalcev, podatki registra zasebnih raziskovalcev in poročanje o opravljenem delu na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter razlogi za izbris iz registra zasebnih raziskovalcev.
10
·
(10) V register zasebnih raziskovalcev se lahko vpišejo:
10
·
(10) V register zasebnih raziskovalcev se lahko vpišejo:
11
·
1. raziskovalci z izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu tretje stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven, in ki so usposobljeni opravljati temeljno in aplikativno znanstvenoraziskovalno dejavnost;
11
·
1. raziskovalci z izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu tretje stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven, in ki so usposobljeni opravljati temeljno in aplikativno znanstvenoraziskovalno dejavnost;
12
·
2. strokovnjaki z magisterijem znanosti, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščen na 9. raven ali z izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven, in ki so usposobljeni opravljati aplikativno znanstvenoraziskovalno dejavnost;
12
·
2. strokovnjaki z magisterijem znanosti, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščen na 9. raven ali z izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven, in ki so usposobljeni opravljati aplikativno znanstvenoraziskovalno dejavnost;
13
·
3. strokovnjaki, ki so usposobljeni opravljati znanstvenoraziskovalno dejavnost ali inovacijsko dejavnost, ne glede na doseženo izobrazbo in imajo opravljena znanstvenoraziskovalna dela, podeljene patente oziroma inovacije.
13
·
3. strokovnjaki, ki so usposobljeni opravljati znanstvenoraziskovalno dejavnost ali inovacijsko dejavnost, ne glede na doseženo izobrazbo in imajo opravljena znanstvenoraziskovalna dela, podeljene patente oziroma inovacije.
14
·
(11) V register se lahko vpiše zasebni raziskovalec iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje naslednje pogoje:
14
·
(11) V register se lahko vpiše zasebni raziskovalec iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje naslednje pogoje:
15
·
1. ni v delovnem razmerju več kot polovico od polnega delovnega časa;
15
·
1. ni v delovnem razmerju več kot polovico od polnega delovnega časa;
16
·
2. nima statusa študenta;
16
·
2. nima statusa študenta;
17
·
3. ni uživalec pokojnine oziroma ne opravlja neke druge samostojne dejavnosti ter v zvezi s tem ni vpisan v register samostojnih dejavnosti, če je tak register predpisan;
17
·
3. ni uživalec pokojnine oziroma ne opravlja neke druge samostojne dejavnosti ter v zvezi s tem ni vpisan v register samostojnih dejavnosti, če je tak register predpisan;
18
·
4. ima naslov opravljanja dejavnosti v Republiki Sloveniji;
18
·
4. ima naslov opravljanja dejavnosti v Republiki Sloveniji;
19
·
5. ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji;
19
·
5. ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji;
20
·
6. je usposobljen opravljati znanstvenoraziskovalno dejavnost v skladu s prejšnjim odstavkom;
20
·
6. je usposobljen opravljati znanstvenoraziskovalno dejavnost v skladu s prejšnjim odstavkom;
21
·
7. da, če je lastnik ali solastnik pravnega subjekta, poda utemeljeno pojasnilo, zakaj znanstvenoraziskovalne dejavnosti ne more opravljati v pravnem subjektu, katerega lastnik ali solastnik je.
21
·
7. da, če je lastnik ali solastnik pravnega subjekta, poda utemeljeno pojasnilo, zakaj znanstvenoraziskovalne dejavnosti ne more opravljati v pravnem subjektu, katerega lastnik ali solastnik je.
22
·
(12) Postopek za vpis v register zasebnih raziskovalcev se začne z vlogo, ki vsebuje zahtevek za vpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev za vpis. O vlogi odloči direktor ARIS z odločbo na podlagi mnenja strokovne komisije, ki jo imenuje direktor ARIS.
22
·
(12) Postopek za vpis v register zasebnih raziskovalcev se začne z vlogo, ki vsebuje zahtevek za vpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev za vpis. O vlogi odloči direktor ARIS z odločbo na podlagi mnenja strokovne komisije, ki jo imenuje direktor ARIS.
23
−
(13) Ob vpisu v register zasebnih raziskovalcev ARIS zasebnega raziskovalca po uradni dolžnosti vpiše v evidenco raziskovalnih organizacij.
23
+
(13) Ob vpisu v register zasebnih raziskovalcev ARIS zasebnega raziskovalca po uradni dolžnosti vpiše v evidenco iz 2. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona.
1
−
(1) Vodja raziskovalnega projekta ali programa je raziskovalec, ki ima izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu tretje stopnje oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven, ter izkazuje mednarodno primerljive raziskovalne rezultate.
1
+
Vodja raziskovalnega projekta ali programa je raziskovalec, ki ima izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu tretje stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven.
2
−
(2) Kriterije za ugotavljanje izpolnjevanja izkazovanja mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov in obdobje zajema mednarodno primerljivih raziskovalnih dosežkov na predlog znanstvenega sveta ARRS sprejme upravni odbor ARRS. Obdobje zajema mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov se lahko v primeru odsotnosti iz petega odstavka 61. člena tega zakona podaljša največ za čas odsotnosti.
−
1
−
V tem primeru višina plače raziskovalca, skupaj z vsemi dodatki in delom plače za delovno uspešnost, ne sme presegati dvakratnika osnovne plače v najvišjem plačnem razredu delovnega mesta, na katero je raziskovalec razporejen, kot jo določajo predpisi, ki urejajo plače v javnem sektorju.
1
+
(1) Za določitev plač raziskovalcev, zaposlenih v javnih raziskovalnih organizacijah oziroma pri drugih javnih zavodih iz 81. člena tega zakona, ki se zaposlijo za določen čas na podlagi posebnih projektov nacionalnega značaja ali posebne pogodbe med javno raziskovalno organizacijo oziroma drugim javnim zavodom iz 81. člena tega zakona in Evropsko komisijo ali drugim organom EU, mednarodno organizacijo ali tujo ustanovo ali drugim tujim financerjem ali gospodarskim subjektom (v nadaljnjem besedilu: sopogodbenik), se ne uporabljajo določila zakona, ki določa plače v javnem sektorju tudi, če v pogodbi niso določeni plača in drugi prejemki, ki jih raziskovalec prejema v času tovrstne zaposlitve. V tem primeru višina plače raziskovalca, skupaj z vsemi dodatki in delom plače za delovno uspešnost, ne sme presegati dvakratnika osnovne plače v najvišjem plačnem razredu delovnega mesta, na katero je raziskovalec razporejen, kot jo določajo predpisi, ki urejajo plače v javnem sektorju.
2
·
(2) Posebne projekte nacionalnega značaja ter sistemski okvir iz prejšnjega odstavka s pravilnikom določi minister, pristojen za znanost, natančnejši postopek določitve plač raziskovalcev iz prejšnjega odstavka pa opredelijo javne raziskovalne organizacije in drugi javni zavodi iz 81. člena tega zakona v internih aktih.
2
·
(2) Posebne projekte nacionalnega značaja ter sistemski okvir iz prejšnjega odstavka s pravilnikom določi minister, pristojen za znanost, natančnejši postopek določitve plač raziskovalcev iz prejšnjega odstavka pa opredelijo javne raziskovalne organizacije in drugi javni zavodi iz 81. člena tega zakona v internih aktih.
3
·
(3) Plače raziskovalcev, napotenih na delo v tujino, se za čas dela v tujini določijo v skladu z uredbo vlade, ki ureja plače in druge prejemke javnih uslužbencev za delo v tujini.
3
·
(3) Plače raziskovalcev, napotenih na delo v tujino, se za čas dela v tujini določijo v skladu z uredbo vlade, ki ureja plače in druge prejemke javnih uslužbencev za delo v tujini.
1
·
Člani upravnega odbora javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda morajo svoje naloge opravljati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Za kršitev dolžne skrbnosti in zaradi kršitve varovanja poslovne skrivnosti so odškodninsko odgovorni po splošnih načelih obligacijskega prava, pri čemer javni raziskovalni ali infrastrukturni zavod sklene tudi ustrezno zavarovanje odgovornosti članov upravnega odbora.
1
·
Člani upravnega odbora javnega raziskovalnega oziroma infrastrukturnega zavoda morajo svoje naloge opravljati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Za kršitev dolžne skrbnosti in zaradi kršitve varovanja poslovne skrivnosti so odškodninsko odgovorni po splošnih načelih obligacijskega prava, pri čemer javni raziskovalni ali infrastrukturni zavod sklene tudi ustrezno zavarovanje odgovornosti članov upravnega odbora.
2
+
Za kršitev dolžne skrbnosti in zaradi kršitve varovanja poslovne skrivnosti so odškodninsko odgovorni po splošnih načelih obligacijskega prava, pri čemer javni raziskovalni ali infrastrukturni zavod sklene tudi ustrezno zavarovanje odgovornosti članov upravnega odbora.
+
1
−
(1) Obvladovanje pomembnih tveganj v poslovanju Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (Arnes) in Inštituta informacijskih znanosti Maribor (IZUM), povezanih z zagotavljanjem neprekinjenega delovanja informacijskih sistemov državnega in mednarodnega pomena ter obvladovanjem nevarnosti in škod, se lahko zagotavlja z organiziranjem stalne pripravljenosti zaposlenih na domu.
1
+
(1) Obvladovanje pomembnih tveganj v poslovanju Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (Arnes) in IZUM, povezanih z zagotavljanjem neprekinjenega delovanja informacijskih sistemov državnega in mednarodnega pomena ter obvladovanjem nevarnosti in škod, se lahko zagotavlja z organiziranjem stalne pripravljenosti zaposlenih na domu.
2
·
(2) Izvajanje stalne pripravljenosti iz prvega odstavka pomeni dosegljivost javnega uslužbenca izven delovnega časa zaradi potreb takojšnjega prihoda na delo ali zagotovitve neprekinjenega delovanja informacijskih sistemov iz tretjega odstavka tega člena na oddaljen način.
2
·
(2) Izvajanje stalne pripravljenosti iz prvega odstavka pomeni dosegljivost javnega uslužbenca izven delovnega časa zaradi potreb takojšnjega prihoda na delo ali zagotovitve neprekinjenega delovanja informacijskih sistemov iz tretjega odstavka tega člena na oddaljen način.
3
·
(3) Nujni informacijski sistemi, za katere se lahko odredi stalna pripravljenost, so tisti, ki zagotavljajo neprekinjeno delovanje informacijskih infrastruktur javnih infrastrukturnih zavodov, delovanje storitev, od katerih sta odvisna delovanje javnih zavodov s področja raziskovanja, izobraževanja, kulture, državne uprave in delovanje interneta v Republiki Sloveniji. Med nujne informacijske storitve se šteje tudi neprekinjeno zagotavljanje informacijske varnosti.
3
·
(3) Nujni informacijski sistemi, za katere se lahko odredi stalna pripravljenost, so tisti, ki zagotavljajo neprekinjeno delovanje informacijskih infrastruktur javnih infrastrukturnih zavodov, delovanje storitev, od katerih sta odvisna delovanje javnih zavodov s področja raziskovanja, izobraževanja, kulture, državne uprave in delovanje interneta v Republiki Sloveniji. Med nujne informacijske storitve se šteje tudi neprekinjeno zagotavljanje informacijske varnosti.
4
·
(4) Podrobnejše določbe o infrastrukturnih dejavnostih, izpostavljenih pomembnim tveganjem, za katere se lahko odredi stalna pripravljenost, ter način določitve stalne pripravljenosti se določijo v aktu o ustanovitvi.
4
·
(4) Podrobnejše določbe o infrastrukturnih dejavnostih, izpostavljenih pomembnim tveganjem, za katere se lahko odredi stalna pripravljenost, ter način določitve stalne pripravljenosti se določijo v aktu o ustanovitvi.
5
·
10. Organizacije na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti
5
·
10. Organizacije na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti
1
·
(1) Javna služba na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti predstavlja znanstvene in družbeno oziroma gospodarsko pomembne ter neodvisne znanstvene raziskave in podporne dejavnosti za njihovo izvajanje, ki se izvajajo neprekinjeno, kakovostno in nepridobitno ter katerih rezultati so javno dostopni ter pomembni za znanstveni in družbeni oziroma gospodarski razvoj Slovenije. Javna služba na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti obsega raziskovalne programe in usposabljanje mladih raziskovalcev ter infrastrukturno, upravljavsko in podporno dejavnost ter drugo institucionalno infrastrukturo, programe nacionalnih raziskav in razvoja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, financiranih prek stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
1
·
(1) Javna služba na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti predstavlja znanstvene in družbeno oziroma gospodarsko pomembne ter neodvisne znanstvene raziskave in podporne dejavnosti za njihovo izvajanje, ki se izvajajo neprekinjeno, kakovostno in nepridobitno ter katerih rezultati so javno dostopni ter pomembni za znanstveni in družbeni oziroma gospodarski razvoj Slovenije. Javna služba na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti obsega raziskovalne programe in usposabljanje mladih raziskovalcev ter infrastrukturno, upravljavsko in podporno dejavnost ter drugo institucionalno infrastrukturo, programe nacionalnih raziskav in razvoja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, financiranih prek stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
2
·
(2) Izvajalci javne službe so subjekti, katerih glavni cilj na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti je neodvisna izvedba raziskav oziroma obsežna razširitev rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja.
2
·
(2) Izvajalci javne službe so subjekti, katerih glavni cilj na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti je neodvisna izvedba raziskav oziroma obsežna razširitev rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja.
3
·
(3) Javno službo na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvajajo javne raziskovalne organizacije, s čimer uresničujejo svoje temeljno poslanstvo. Javne raziskovalne organizacije morajo za izvajanje javne službe izpolnjevati pogoje iz 80. člena tega zakona.
3
·
(3) Javno službo na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvajajo javne raziskovalne organizacije, s čimer uresničujejo svoje temeljno poslanstvo. Javne raziskovalne organizacije morajo za izvajanje javne službe izpolnjevati pogoje iz 80. člena tega zakona.
4
·
(4) Javno službo lahko izvajajo tudi raziskovalne organizacije javnega prava, opredeljene v 81. členu tega zakona, in raziskovalne organizacije zasebnega prava iz 82. člena tega zakona. Raziskovalne organizacije iz tega odstavka morajo za izvajanje javne službe izpolnjevati pogoje iz 80. člena tega zakona.
4
·
(4) Javno službo lahko izvajajo tudi raziskovalne organizacije javnega prava, opredeljene v 81. členu tega zakona, in raziskovalne organizacije zasebnega prava iz 82. člena tega zakona. Raziskovalne organizacije iz tega odstavka morajo za izvajanje javne službe izpolnjevati pogoje iz 80. člena tega zakona.
5
·
(5) Raziskovalnim organizacijam zasebnega prava iz 82. člena tega zakona se za izvajanje javne službe podeli koncesija, javni zavodi iz 81. člena tega zakona pa izvajajo javno službo na način, kot to velja za javne raziskovalne organizacije.
5
·
(5) Raziskovalnim organizacijam zasebnega prava iz 82. člena tega zakona se za izvajanje javne službe podeli koncesija, javni zavodi iz 81. člena tega zakona pa izvajajo javno službo na način, kot to velja za javne raziskovalne organizacije.
6
−
(16) Letno poročilo javnega raziskovalnega zavoda in javnega infrastrukturnega zavoda mora pregledati pooblaščeni revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.
6
+
(6) Javna služba se financira oziroma sofinancira iz javnih virov.
7
·
(7) Javni raziskovalni zavodi lahko poleg dejavnosti javne službe opravljajo tudi tržno dejavnost, povezano z dejavnostmi iz prvega odstavka tega člena, pri čemer te ne smejo posegati v obseg in kakovost zagotavljanja javne službe. Kadar javni raziskovalni zavod opravlja tržno dejavnost, mora biti cena na trgu oblikovana tako, da upošteva polno lastno ceno tržne dejavnosti, ki mora vključevati vse neposredne in posredne stroške zagotavljanja te tržne storitve.
7
·
(7) Javni raziskovalni zavodi lahko poleg dejavnosti javne službe opravljajo tudi tržno dejavnost, povezano z dejavnostmi iz prvega odstavka tega člena, pri čemer te ne smejo posegati v obseg in kakovost zagotavljanja javne službe. Kadar javni raziskovalni zavod opravlja tržno dejavnost, mora biti cena na trgu oblikovana tako, da upošteva polno lastno ceno tržne dejavnosti, ki mora vključevati vse neposredne in posredne stroške zagotavljanja te tržne storitve.
8
·
(8) Javni infrastrukturni zavodi lahko poleg dejavnosti javne službe opravljajo tudi tržno dejavnost, povezano z javno službo, pri čemer ta ne sme posegati v obseg in kakovost zagotavljanja javne službe. Kadar javni infrastrukturni zavod opravlja tržno dejavnost, mora biti cena na trgu oblikovana tako, da zajema polno lastno ceno tržne dejavnosti, ki mora vključevati vse neposredne in posredne stroške zagotavljanja te tržne storitve.
8
·
(8) Javni infrastrukturni zavodi lahko poleg dejavnosti javne službe opravljajo tudi tržno dejavnost, povezano z javno službo, pri čemer ta ne sme posegati v obseg in kakovost zagotavljanja javne službe. Kadar javni infrastrukturni zavod opravlja tržno dejavnost, mora biti cena na trgu oblikovana tako, da zajema polno lastno ceno tržne dejavnosti, ki mora vključevati vse neposredne in posredne stroške zagotavljanja te tržne storitve.
9
·
(9) Javni raziskovalni zavodi in javni infrastrukturni zavodi prihodke in odhodke javne službe ter tržne dejavnosti vodijo ločeno v skladu z veljavnimi finančnimi predpisi.
9
·
(9) Javni raziskovalni zavodi in javni infrastrukturni zavodi prihodke in odhodke javne službe ter tržne dejavnosti vodijo ločeno v skladu z veljavnimi finančnimi predpisi.
10
·
(10) Presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen z dejavnostmi iz prvega in petnajstega odstavka tega člena, in ob upoštevanju zakona, ki ureja fiskalno pravilo, sme javni raziskovalni zavod nameniti le za izvajanje in razvoj dejavnosti. O razporeditvi odloči upravni odbor na predlog direktorja.
10
·
(10) Presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen z dejavnostmi iz prvega in petnajstega odstavka tega člena, in ob upoštevanju zakona, ki ureja fiskalno pravilo, sme javni raziskovalni zavod nameniti le za izvajanje in razvoj dejavnosti. O razporeditvi odloči upravni odbor na predlog direktorja.
11
·
(11) Presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen z dejavnostmi iz sedmega odstavka tega člena, ob upoštevanju zakona, ki ureja fiskalno pravilo, javni raziskovalni zavod lahko nameni za izvajanje in razvoj dejavnosti. O razporeditvi odloči upravni odbor na predlog direktorja.
11
·
(11) Presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen z dejavnostmi iz sedmega odstavka tega člena, ob upoštevanju zakona, ki ureja fiskalno pravilo, javni raziskovalni zavod lahko nameni za izvajanje in razvoj dejavnosti. O razporeditvi odloči upravni odbor na predlog direktorja.
12
·
(12) Presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen na javni službi, javni infrastrukturni zavod lahko nameni le za izvajanje in razvoj dejavnosti. O razporeditvi odloči upravni odbor na predlog direktorja.
12
·
(12) Presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen na javni službi, javni infrastrukturni zavod lahko nameni le za izvajanje in razvoj dejavnosti. O razporeditvi odloči upravni odbor na predlog direktorja.
13
·
(13) Javni raziskovalni zavod in javni infrastrukturni zavod za pokritje presežka odhodkov nad prihodki, ustvarjenega iz javne službe in z dejavnostmi iz petnajstega odstavka tega člena, nameni tudi presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen z dejavnostmi iz sedmega oziroma osmega odstavka tega člena. O načinu poravnave primanjkljaja odloči ustanovitelj na predlog upravnega odbora javnega raziskovalnega oziroma javnega infrastrukturnega zavoda.
13
·
(13) Javni raziskovalni zavod in javni infrastrukturni zavod za pokritje presežka odhodkov nad prihodki, ustvarjenega iz javne službe in z dejavnostmi iz petnajstega odstavka tega člena, nameni tudi presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen z dejavnostmi iz sedmega oziroma osmega odstavka tega člena. O načinu poravnave primanjkljaja odloči ustanovitelj na predlog upravnega odbora javnega raziskovalnega oziroma javnega infrastrukturnega zavoda.
14
·
(14) Presežka odhodkov nad prihodki, ustvarjenega z dejavnostmi iz sedmega oziroma osmega odstavka tega člena, javni raziskovalni zavod oziroma javni infrastrukturni zavod ne sme pokriti iz sredstev javne službe ali dejavnosti iz petnajstega odstavka tega člena. O načinu poravnave primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog upravnega odbora javnega raziskovalnega zavoda oziroma javnega infrastrukturnega zavoda.
14
·
(14) Presežka odhodkov nad prihodki, ustvarjenega z dejavnostmi iz sedmega oziroma osmega odstavka tega člena, javni raziskovalni zavod oziroma javni infrastrukturni zavod ne sme pokriti iz sredstev javne službe ali dejavnosti iz petnajstega odstavka tega člena. O načinu poravnave primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog upravnega odbora javnega raziskovalnega zavoda oziroma javnega infrastrukturnega zavoda.
15
·
(15) Prihodki znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 2. ter 5. do 9. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona se pri prejemnikih stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti obravnavajo enako kot prihodki javne službe.
15
·
(15) Prihodki znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 2. ter 5. do 9. točke drugega odstavka 12. člena tega zakona se pri prejemnikih stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti obravnavajo enako kot prihodki javne službe.
16
·
(16) Letno poročilo javnega raziskovalnega zavoda in javnega infrastrukturnega zavoda mora pregledati pooblaščeni revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.
16
·
(16) Letno poročilo javnega raziskovalnega zavoda in javnega infrastrukturnega zavoda mora pregledati pooblaščeni revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.
1
·
(1) Za pridobitev stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti mora raziskovalna organizacija dosegati minimalne vstopne pogoje zmogljivosti in pogoje znanstvene odličnosti.
1
·
(1) Za pridobitev stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti mora raziskovalna organizacija dosegati minimalne vstopne pogoje zmogljivosti in pogoje znanstvene odličnosti.
2
−
(2) V okviru doseganja zmogljivosti mora raziskovalna organizacija imeti skupaj najmanj 30 FTE zaposlitev raziskovalcev za znanstvenoraziskovalno dejavnost v zadnjih osmih zaključenih koledarskih letih in v tem obdobju imeti dodeljena sredstva najmanj v vrednosti 500.000 eurov iz sredstev za aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti. V vsoti sredstev iz prejšnjega stavka se upoštevajo prejeta sredstva ARRS, sredstva projektov okvirnega programa EU za raziskave, razvoj in inovacije, pri katerih se upošteva višina podpisanih pogodb, sredstva projektov, ki so rezultat partnerskih projektov okvirnega programa, oziroma sredstva projektov iz gospodarstva, pri katerih upoštevana vrednost ne sme presegati ene tretjine minimalne vrednosti sredstev iz prvega stavka.
2
+
(2) V okviru doseganja zmogljivosti mora raziskovalna organizacija imeti skupaj najmanj 30 FTE zaposlitev raziskovalcev za znanstvenoraziskovalno dejavnost v zadnjih osmih zaključenih koledarskih letih in v tem obdobju imeti dodeljena sredstva najmanj v vrednosti 500.000 eurov iz sredstev za aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti. V vsoti sredstev iz prejšnjega stavka se upoštevajo prejeta sredstva ARIS, sredstva projektov okvirnega programa EU za raziskave, razvoj in inovacije, pri katerih se upošteva višina podpisanih pogodb, sredstva projektov, ki so rezultat partnerskih projektov okvirnega programa, oziroma sredstva projektov iz gospodarstva, pri katerih upoštevana vrednost ne sme presegati ene tretjine minimalne vrednosti sredstev iz prvega stavka.
3
·
(3) V okviru doseganja pogojev znanstvene odličnosti mora imeti raziskovalna organizacija v zadnjem osemletnem obdobju podpisani najmanj dve pogodbi za raziskovalne oziroma inovacijske projekte okvirnega programa EU za raziskave, razvoj in inovacije ali projektov, ki so rezultat partnerskih projektov okvirnega programa EU, ali vsaj eno pogodbo za center odličnosti, financiran na osnovi centralnih programov EU.
3
·
(3) V okviru doseganja pogojev znanstvene odličnosti mora imeti raziskovalna organizacija v zadnjem osemletnem obdobju podpisani najmanj dve pogodbi za raziskovalne oziroma inovacijske projekte okvirnega programa EU za raziskave, razvoj in inovacije ali projektov, ki so rezultat partnerskih projektov okvirnega programa EU, ali vsaj eno pogodbo za center odličnosti, financiran na osnovi centralnih programov EU.
4
−
(4) Seznam instrumentov okvirnega programa EU za raziskave, razvoj in inovacije, instrumentov, ki so rezultat ukrepov okvirnega programa EU, ter instrumente centrov odličnosti enkrat letno pripravi ministrstvo, pristojno za znanost, in je objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za znanost, in ARRS.
4
+
(4) Seznam instrumentov okvirnega programa EU za raziskave, razvoj in inovacije, instrumentov, ki so rezultat ukrepov okvirnega programa EU, ter instrumente centrov odličnosti enkrat letno pripravi ministrstvo, pristojno za znanost, in je objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za znanost, in ARIS.
5
−
(5) Podrobnejša opredelitev načina preverjanja pogojev iz drugega in tretjega odstavka tega člena je opredeljena v splošnem aktu ARRS.
5
+
(5) Podrobnejša opredelitev načina preverjanja pogojev iz drugega in tretjega odstavka tega člena je opredeljena v splošnem aktu ARIS.
1
·
(1) Javni zavodi, ki niso javne raziskovalne organizacije, in so ustanovljeni na podlagi drugih zakonov ter izpolnjujejo pogoje iz 80. člena tega zakona, so lahko financirani v okviru stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
1
·
(1) Javni zavodi, ki niso javne raziskovalne organizacije, in so ustanovljeni na podlagi drugih zakonov ter izpolnjujejo pogoje iz 80. člena tega zakona, so lahko financirani v okviru stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
2
·
(2) Javni zavodi iz prejšnjega odstavka, ki so bili kot prejemniki stabilnega financiranja financirani v preteklem pogodbenem obdobju, se glede stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti obravnavajo na enak način kot javne raziskovalne organizacije, pri čemer se pred začetkom novega šestletnega pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona preveri izpolnjevanje pogojev iz 80. člena tega zakona.
2
·
(2) Javni zavodi iz prejšnjega odstavka, ki so bili kot prejemniki stabilnega financiranja financirani v preteklem pogodbenem obdobju, se glede stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti obravnavajo na enak način kot javne raziskovalne organizacije, pri čemer se pred začetkom novega šestletnega pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona preveri izpolnjevanje pogojev iz 80. člena tega zakona.
3
·
(3) Javni zavodi iz prvega odstavka tega člena lahko vstopijo v sistem stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti na podlagi javnega razpisa, ki se lahko objavi eno leto pred začetkom evalvacije raziskovalnih programov iz 30. člena tega zakona. V javnem razpisu se določijo tudi področja novih raziskovalnih programov ter za ISF-O in PSF-O namenjena proračunska sredstva.
3
·
(3) Javni zavodi iz prvega odstavka tega člena lahko vstopijo v sistem stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti na podlagi javnega razpisa, ki se lahko objavi eno leto pred začetkom evalvacije raziskovalnih programov iz 30. člena tega zakona. V javnem razpisu se določijo tudi področja novih raziskovalnih programov ter za ISF-O in PSF-O namenjena proračunska sredstva.
4
−
(4) ARRS v postopku javnega razpisa ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 80. člena tega zakona, izvede evalvacijski postopek iz 30. člena tega zakona, na podlagi katerega oblikuje prednostno listo in upoštevaje razpoložljiva proračunska sredstva izda sklep o izbiri za opravljanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti izbranim prijaviteljem ali sklep o zavrnitvi prijave za opravljanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti neizbranim prijaviteljem.
4
+
(4) ARIS v postopku javnega razpisa ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 80. člena tega zakona, izvede evalvacijski postopek iz 30. člena tega zakona, na podlagi katerega oblikuje prednostno listo in upoštevaje razpoložljiva proračunska sredstva izda sklep o izbiri za opravljanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti izbranim prijaviteljem ali sklep o zavrnitvi prijave za opravljanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti neizbranim prijaviteljem.
5
−
(5) Zoper odločitev ARRS o izbiri, ki jo na prvi stopnji sprejme direktor ARRS, lahko stranka v 15 dneh po vročitvi vloži ugovor. Stranka mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. Ugovor se lahko vloži zaradi kršitve postopka ali očitne pomote. Ocena in pripadajoče pojasnilo recenzenta ne more biti predmet ugovora. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji oziroma izvršitve odločitve. O ugovoru zoper sklep o izbiri odloči upravni odbor ARRS. Zoper odločitev upravnega odbora ARRS ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor.
5
+
(5) Zoper odločitev ARIS o izbiri, ki jo na prvi stopnji sprejme direktor ARIS, lahko stranka v 15 dneh po vročitvi vloži ugovor. Stranka mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. Ugovor se lahko vloži zaradi kršitve postopka ali očitne pomote. Ocena in pripadajoče pojasnilo recenzenta ne more biti predmet ugovora. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji oziroma izvršitve odločitve. O ugovoru zoper sklep o izbiri odloči upravni odbor ARIS. Zoper odločitev upravnega odbora ARIS ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor.
6
·
(6) Financiranje izbranih javnih zavodov se začne 1. januarja leta po zaključenem javnem razpisu iz tretjega odstavka tega člena in traja do izteka pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. V tem obdobju javni zavod ni upravičen do sredstev RSF.
6
·
(6) Financiranje izbranih javnih zavodov se začne 1. januarja leta po zaključenem javnem razpisu iz tretjega odstavka tega člena in traja do izteka pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. V tem obdobju javni zavod ni upravičen do sredstev RSF.
7
−
(7) Če se v šestem letu pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona ugotovi, da javni zavod ne izpolnjuje pogojev iz 80. člena tega zakona, stabilno financiranje s koncem leta preneha.
7
+
(7) Če se v šestem letu pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona ugotovi, da javni zavod ne izpolnjuje pogojev iz 80. člena tega zakona, ARIS ne glede na prvi odstavek 28. člena tega zakona sklene pogodbo o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti le za pogodbeno obdobje dveh let in v višini 90 % vrednosti stabilnega financiranja zadnjega leta preteklega pogodbenega obdobja. Če javni zavod po dveh letih še vedno ne izpolnjuje pogojev iz 80. člena tega zakona, mu stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti s koncem drugega leta pogodbenega obdobja preneha.
8
−
(8) Vsebina in postopek javnega razpisa sta določena s splošnim aktom ARRS.
8
+
(8) Vsebina in postopek javnega razpisa sta določena s splošnim aktom ARIS.
9
−
12. Koncesije v znanstvenoraziskovalni dejavnosti
9
+
(9) Višina in način izračuna dodelitve sredstev ISF-O in PSF-O za javni zavod iz tega člena kot novega prejemnika stabilnega financiranja se določita s splošnim aktom ARIS.
+
1
+
(1) Javni raziskovalni organizaciji se v aktu o ustanovitvi določijo sredstva za ustanovitev in začetek dela za prva tri leta, ki vključujejo sredstva za plače in druge izdatke za zaposlene, prispevke delodajalca za socialno varnost, izdatke za blago in storitve ter nakup raziskovalne in druge opreme. Sredstva se določijo s pogodbo, sklenjeno med javno raziskovalno organizacijo in ARIS na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta javne raziskovalne organizacije. ARIS do izdaje soglasja pristojnega organa k programu dela in finančnemu načrtu javne raziskovalne organizacije sklene pogodbo o začasnem financiranju.
+
2
+
(2) Javna raziskovalna organizacija izvede institucionalno samoevalvacijo ob uporabi kriterijev iz 31. člena tega zakona ter poročilo ministrstvu, pristojnemu za znanost, in ARIS pošlje do 30. junija zadnjega leta financiranja na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta. ARIS na podlagi izvedene institucionalne samoevalvacije s strani javne raziskovalne organizacije in ob upoštevanju sestavin iz drugega odstavka 28. člena tega zakona izvede evalvacijo doseženih ciljev programa dela in finančnega načrta, ki vključuje tudi ogled raziskovalne infrastrukture in razgovore, ki jih opravi ocenjevalna skupina, ter ministrstvu, pristojnemu za znanost, pošlje rezultate evalvacije s predlogom za vključitev v stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, nadaljevanje in predvideno višino financiranja na podlagi programa dela in finančnega načrta oziroma prenehanje nadaljnjega financiranja javne raziskovalne organizacije.
+
3
+
(3) ARIS ministrstvu, pristojnemu za znanost, rezultate evalvacije iz prejšnjega odstavka s predlogom iz prejšnjega odstavka pošlje do 30. oktobra zadnjega leta financiranja javne raziskovalne organizacije na podlagi programa dela in finančnega načrta. ARIS po odločitvi ustanovitelja, da se javna raziskovalna organizacija vključi v sistem stabilnega financiranja, za preostanek tekočega obdobja iz 28. člena tega zakona določi izhodiščno vrednost sredstev stabilnega financiranja ISF-O in PSF-O. ARIS po odločitvi ustanovitelja, da se javna raziskovalna organizacija še nadalje financira na podlagi programa dela in finančnega načrta, nadaljuje financiranje na podlagi prvega odstavka tega člena in izvede postopke iz drugega odstavka tega člena.
+
4
+
(4) Osnova za določitev obsega sredstev stabilnega financiranja ISF-O in PSF-O so sredstva, določena za zadnje leto financiranja na podlagi programa dela in finančnega načrta javne raziskovalne organizacije, ki niso večja od dvanajstkratnika vsote realiziranih stroškov zadnjega meseca v zadevnem letu v zvezi z delom (sredstva za plače in druge izdatke za zaposlene, prispevke delodajalca za socialno varnost) ter do največ 150 % stroškov materiala in storitev (izdatki za blago in storitve) v zadevnem letu.
+
5
+
(5) Kriteriji, podrobnejši postopek in način izvedbe evalvacije iz drugega odstavka tega člena, sestava in način imenovanja ocenjevalne skupine iz drugega odstavka tega člena ter način izračuna dodelitve sredstev ISF-O in PSF-O za novo javno raziskovalno organizacijo kot novega prejemnika stabilnega financiranja se določijo s splošnim aktom ARIS.
+
6
+
(6) Nova javna raziskovalna organizacija v prvem pogodbenem obdobju stabilnega financiranja ni upravičena do sredstev RSF-O. V tem primeru načrt izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 2. točke drugega odstavka 28. člena tega zakona vključuje razvoj dejavnosti v okviru sredstev ISF-O in PSF-O.
+
7
+
(7) Izpolnjevanje pogojev iz 80. člena tega zakona se pri novi javni raziskovalni organizaciji preveri osem let po ustanovitvi. Če javna raziskovalna organizacija takrat ne izpolnjuje pogojev iz 80. člena tega zakona, se ji določi dveletno obdobje, v katerem prejema 90 % stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz preteklega leta. Če nova javna raziskovalna organizacija po dveh letih ne izpolnjuje pogojev iz 80. člena tega zakona, ji stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti s koncem dveletnega obdobja preneha.
+
8
+
(8) Če gre za javni raziskovalni zavod, v primeru iz prejšnjega odstavka in v primeru predloga za prenehanje nadaljnjega financiranja iz drugega stavka drugega odstavka tega člena javni raziskovalni zavod po odločitvi ustanovitelja preneha ali se statusno preoblikuje.
+
9
+
(9) Do sklenitve prve pogodbe o stabilnem financiranju iz 28. člena tega zakona ARIS z novo javno raziskovalno organizacijo sklene pogodbo o začasnem financiranju na podlagi dvanajstin preteklega leta, pri čemer upošteva sredstva, nakazana za sredstva za plače in druge izdatke za zaposlene, prispevke delodajalca za socialno varnost in izdatke za blago in storitve. Po sklenitvi pogodbe o stabilnem financiranju iz 28. člena tega zakona se opravi poračun za tekoče leto.
+
10
+
(10) Ne glede na določbe tega zakona lahko nova javna raziskovalna organizacija iz tega člena do sklenitve pogodbe o stabilnem financiranju iz 28. člena tega zakona sredstva, dodeljena na podlagi programa dela in finančnega načrta, uporablja za namene in vsebine, ki jih določata 18. in 19. člen tega zakona, pod pogoji, ki veljajo za prejemnike stabilnega financiranja, ter za svojo ustanovitev, vzpostavitev in začetek dela.
+
11
+
(11) Za prva pogajanja za sklenitev šestletne pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz četrtega odstavka 28. člena tega zakona nova javna raziskovalna organizacija ne glede na tretji odstavek 28. člena tega zakona predlaga sestavine pogodbe iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 28. člena tega zakona na podlagi usmeritev ministrstva, pristojnega za znanost, evalvacije iz drugega odstavka tega člena in izvedene institucionalne samoevalvacije.
+
12
+
(12) V primeru statusnih sprememb javnih raziskovalnih organizacij, prejemnikov stabilnega financiranja, izvedenih v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja zavode, oziroma zakonom, ki ureja visoko šolstvo, se sredstva stabilnega financiranja prejemnika stabilnega financiranja, ki je javna raziskovalna organizacija, določijo v aktu o ustanovitvi javne raziskovalne organizacije.
+
1
+
(1) Z javno raziskovalno organizacijo, prejemnico stabilnega financiranja, ki ob preverjanju izpolnjevanja pogojev iz 80. člena tega zakona ne izpolnjuje pogojev, se ne glede na prvi odstavek 28. člena tega zakona pogodba o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti sklene le za pogodbeno obdobje dveh let in v višini 90 % vrednosti stabilnega financiranja zadnjega leta preteklega pogodbenega obdobja. Če navedena javna raziskovalna organizacija po dveh letih še vedno ne izpolnjuje pogojev iz 80. člena tega zakona, ji stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti s koncem drugega leta preneha.
+
2
+
(2) Če gre v primeru iz drugega stavka prejšnjega odstavka za javni raziskovalni zavod, ministrstvo, pristojno za znanost, ustanovitelju poda predlog za prenehanje ali statusno preoblikovanje javnega raziskovalnega zavoda.
+
3
+
12. Koncesije v znanstvenoraziskovalni dejavnosti
1
−
(1) Koncesionarje, financirane v preteklem pogodbenem obdobju, se obravnava na enak način kot javne raziskovalne organizacije, pri čemer se pred začetkom novega šestletnega pogodbenega obdobja preveri izpolnjevanje pogojev iz 80. člena tega zakona. Če koncesionar ne izpolnjuje pogojev, določenih v 80. členu tega zakona, se mu ne podeli koncesije za naslednje pogodbeno obdobje iz 28. člena tega zakona.
1
+
(1) Koncesionarje, financirane v preteklem pogodbenem obdobju, se obravnava na enak način kot javne raziskovalne organizacije, pri čemer se pred začetkom novega šestletnega pogodbenega obdobja preveri izpolnjevanje pogojev iz 80. člena tega zakona.
2
·
(2) Koncesija se lahko raziskovalni organizaciji, ki še nima podeljene koncesije za opravljanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, podeli na podlagi javnega razpisa, ki se lahko objavi eno leto pred začetkom evalvacije raziskovalnih programov iz 30. člena tega zakona. V javnem razpisu se določijo tudi področja novih raziskovalnih programov za podelitev koncesije ter proračunska sredstva, namenjena za ISF-O in PSF-O.
2
·
(2) Koncesija se lahko raziskovalni organizaciji, ki še nima podeljene koncesije za opravljanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, podeli na podlagi javnega razpisa, ki se lahko objavi eno leto pred začetkom evalvacije raziskovalnih programov iz 30. člena tega zakona. V javnem razpisu se določijo tudi področja novih raziskovalnih programov za podelitev koncesije ter proračunska sredstva, namenjena za ISF-O in PSF-O.
3
−
(3) ARRS v postopku javnega razpisa ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 80. člena tega zakona, izvede evalvacijski postopek iz 30. člena tega zakona, na podlagi katerega oblikuje prednostno listo skladno z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi, opredeljenimi v javnem razpisu.
3
+
(3) ARIS v postopku javnega razpisa ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 80. člena tega zakona, izvede evalvacijski postopek iz 30. člena tega zakona, na podlagi katerega oblikuje prednostno listo skladno z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi, opredeljenimi v javnem razpisu.
4
−
(4) Vsebina in postopek javnega razpisa sta določena s splošnim aktom ARRS.
4
+
(4) Vsebina in postopek javnega razpisa sta določena s splošnim aktom ARIS.
5
−
(5) ARRS izda odločbo o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti izbranim prijaviteljem ali odločbo o zavrnitvi prijave za podelitev koncesije za opravljanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti neizbranim prijaviteljem.
5
+
(5) ARIS izda odločbo o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti izbranim prijaviteljem ali odločbo o zavrnitvi prijave za podelitev koncesije za opravljanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti neizbranim prijaviteljem.
6
−
(6) Zoper odločitev ARRS o podelitvi koncesije, ki jo na prvi stopnji sprejme direktor ARRS, lahko stranka v 15 dneh po vročitvi vloži ugovor. Stranka mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. Ugovor se lahko vloži zaradi kršitve postopka ali očitne pomote. Ocena in pripadajoče pojasnilo recenzenta ne moreta biti predmet ugovora. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji oziroma izvršitve odločitve. O ugovoru zoper odločitev o podelitvi koncesije odloči upravni odbor ARRS. Zoper odločitev upravnega odbora ARRS ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor.
6
+
(6) Zoper odločitev ARIS o podelitvi koncesije, ki jo na prvi stopnji sprejme direktor ARIS, lahko stranka v 15 dneh po vročitvi vloži ugovor. Stranka mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. Ugovor se lahko vloži zaradi kršitve postopka ali očitne pomote. Ocena in pripadajoče pojasnilo recenzenta ne moreta biti predmet ugovora. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji oziroma izvršitve odločitve. O ugovoru zoper odločitev o podelitvi koncesije odloči upravni odbor ARIS. Zoper odločitev upravnega odbora ARIS ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor.
7
·
(7) Koncesija se podeli za določen čas največ šestih let z možnostjo podelitve za vsakokratna naslednja šestletna obdobja. Financiranje izbranih koncesionarjev se začne 1. januarja leta po zaključenem javnem razpisu iz drugega odstavka tega člena in traja do izteka pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. V pogodbenem obdobju prve podelitve koncesije koncesionar ni upravičen do sredstev RSF.
7
·
(7) Koncesija se podeli za določen čas največ šestih let z možnostjo podelitve za vsakokratna naslednja šestletna obdobja. Financiranje izbranih koncesionarjev se začne 1. januarja leta po zaključenem javnem razpisu iz drugega odstavka tega člena in traja do izteka pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. V pogodbenem obdobju prve podelitve koncesije koncesionar ni upravičen do sredstev RSF.
8
·
(8) Če se v šestem letu pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pogojev iz 80. člena tega zakona, se koncesije za naslednje šestletno obdobje ne podeli.
8
·
(8) Če se v šestem letu pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pogojev iz 80. člena tega zakona, se koncesije za naslednje šestletno obdobje ne podeli.
9
·
(9) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v primeru, če v evalvaciji iz 30. člena tega zakona recenzenti podajo priporočilo za ukinitev raziskovalnega programa in če je to edini raziskovalni program koncesionarja, koncesija ob izteku pogodbenega obdobja ne podeli za naslednje pogodbeno obdobje.
9
·
(9) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v primeru, če v evalvaciji iz 30. člena tega zakona recenzenti podajo priporočilo za ukinitev raziskovalnega programa in če je to edini raziskovalni program koncesionarja, koncesija ob izteku pogodbenega obdobja ne podeli za naslednje pogodbeno obdobje.
+
10
+
(10) Višina in način izračuna dodelitve sredstev ISF-O in PSF-O za raziskovalno organizacijo iz tega člena kot novega prejemnika stabilnega financiranja se določita s splošnim aktom ARIS.
1
−
(1) Razmerja med ARRS kot koncedentom in koncesionarjem se uredijo s koncesijsko pogodbo, ki se sklene v pisni obliki.
1
+
(1) Razmerja med ARIS kot koncedentom in koncesionarjem se uredijo s koncesijsko pogodbo, ki se sklene v pisni obliki.
2
·
(2) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita medsebojno koncesijsko razmerje in pogoje v zvezi z izvajanjem koncesionirane dejavnosti, zlasti pa:
2
·
(2) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita medsebojno koncesijsko razmerje in pogoje v zvezi z izvajanjem koncesionirane dejavnosti, zlasti pa:
3
·
1. vrsto in obseg izvajanja koncesionirane dejavnosti, ki jo mora zagotoviti koncesionar,
3
·
1. vrsto in obseg izvajanja koncesionirane dejavnosti, ki jo mora zagotoviti koncesionar,
4
·
2. lokacijo izvajanja koncesionirane dejavnosti,
4
·
2. lokacijo izvajanja koncesionirane dejavnosti,
5
·
3. začetek izvajanja koncesionirane dejavnosti,
5
·
3. začetek izvajanja koncesionirane dejavnosti,
6
·
4. čas trajanja koncesijske pogodbe,
6
·
4. čas trajanja koncesijske pogodbe,
7
·
5. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar v času trajanja koncesijskega razmerja,
7
·
5. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar v času trajanja koncesijskega razmerja,
8
·
6. način financiranja,
8
·
6. način financiranja,
9
·
7. dolžnost poročanja o izvajanju koncesionirane dejavnosti,
9
·
7. dolžnost poročanja o izvajanju koncesionirane dejavnosti,
10
·
8. način nadzora koncedenta ali od njega pooblaščenih revizorjev za izvedbo nadzora v zvezi s predmetom koncesije,
10
·
8. način nadzora koncedenta ali od njega pooblaščenih revizorjev za izvedbo nadzora v zvezi s predmetom koncesije,
11
·
9. dolžnosti in pravice koncesionarja v primeru višje sile,
11
·
9. dolžnosti in pravice koncesionarja v primeru višje sile,
12
·
10. medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali opustitvijo izvajanja koncesionirane dejavnosti,
12
·
10. medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali opustitvijo izvajanja koncesionirane dejavnosti,
13
·
11. prepoved prenosa koncesije na tretje osebe,
13
·
11. prepoved prenosa koncesije na tretje osebe,
14
·
12. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja dodeljene koncesije in kršitve, zaradi katerih imata koncedent in koncesionar pravico odstopiti od pogodbe.
14
·
12. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja dodeljene koncesije in kršitve, zaradi katerih imata koncedent in koncesionar pravico odstopiti od pogodbe.
1
−
Razmerje med ARRS in koncesionarjem preneha:
1
+
Razmerje med ARIS in koncesionarjem preneha:
2
·
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe,
2
·
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe,
3
·
2. z odvzemom koncesije.
3
·
2. z odvzemom koncesije.
1
−
ARRS z odločbo odvzame koncesijo koncesionarju:
1
+
ARIS z odločbo odvzame koncesijo koncesionarju:
2
·
1. če ne začne izvajati koncesionirane dejavnosti v za to določenem roku,
2
·
1. če ne začne izvajati koncesionirane dejavnosti v za to določenem roku,
3
·
2. če ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje koncesionirane dejavnosti,
3
·
2. če ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje koncesionirane dejavnosti,
4
·
3. če krši pogoje, določene za izvajanje koncesionirane dejavnosti,
4
·
3. če krši pogoje, določene za izvajanje koncesionirane dejavnosti,
5
·
4. če se ugotovi nenamenska raba sredstev,
5
·
4. če se ugotovi nenamenska raba sredstev,
6
·
5. če ne dopusti nadzora ali ne ravna v skladu z ugotovitvami nadzora,
6
·
5. če ne dopusti nadzora ali ne ravna v skladu z ugotovitvami nadzora,
7
·
6. če ne izvaja koncesijske pogodbe ali jo krši,
7
·
6. če ne izvaja koncesijske pogodbe ali jo krši,
8
·
7. če koncesionar iz neupravičenih razlogov ne sklene koncesijske pogodbe v roku, določenem z odločbo o podelitvi koncesije.
8
·
7. če koncesionar iz neupravičenih razlogov ne sklene koncesijske pogodbe v roku, določenem z odločbo o podelitvi koncesije.
1
−
(1) Če ARRS ugotovi obstoj razloga za odvzem koncesije iz prejšnjega člena, o tem obvesti koncesionarja in mu določi primeren rok za njegovo odpravo.
1
+
(1) Če ARIS ugotovi obstoj razloga za odvzem koncesije iz prejšnjega člena, o tem obvesti koncesionarja in mu določi primeren rok za njegovo odpravo.
2
−
(2) ARRS po uradni dolžnosti začne postopek za odvzem koncesije, če koncesionar v roku iz prejšnjega odstavka kršitve ne odpravi.
2
+
(2) ARIS po uradni dolžnosti začne postopek za odvzem koncesije, če koncesionar v roku iz prejšnjega odstavka kršitve ne odpravi.
3
−
(3) Zoper odločitev ARRS o odvzemu koncesije, ki jo na prvi stopnji sprejme direktor ARRS, lahko stranka v 15 dneh po vročitvi vloži ugovor. Stranka mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. O ugovoru zoper odločitev o odvzemu koncesije odloči upravni odbor ARRS. Zoper odločitev upravnega odbora ARRS ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor.
3
+
(3) Zoper odločitev ARIS o odvzemu koncesije, ki jo na prvi stopnji sprejme direktor ARIS, lahko stranka v 15 dneh po vročitvi vloži ugovor. Stranka mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. O ugovoru zoper odločitev o odvzemu koncesije odloči upravni odbor ARIS. Zoper odločitev upravnega odbora ARIS ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor.
4
−
(4) Podrobnejše določbe o odvzemu koncesije so določene v splošnem aktu ARRS.
4
+
(4) Podrobnejše določbe o odvzemu koncesije so določene v splošnem aktu ARIS.
1
·
(1) Z dokončnostjo odločbe o odvzemu koncesije prenehata koncesijsko razmerje in koncesijska pogodba.
1
·
(1) Z dokončnostjo odločbe o odvzemu koncesije prenehata koncesijsko razmerje in koncesijska pogodba.
2
−
(2) Koncesionar in ARRS morata izpolniti obveznosti, ki so nastale do prenehanja koncesijskega razmerja.
2
+
(2) Koncesionar in ARIS morata izpolniti obveznosti, ki so nastale do prenehanja koncesijskega razmerja.
3
−
(3) Koncesionar, ki mu je bila odvzeta koncesija, mora ARRS povrniti vso škodo, ki je posledica kršitve, zaradi katere mu je bila koncesija odvzeta. VI. NADZOR
3
+
(3) Koncesionar, ki mu je bila odvzeta koncesija, mora ARIS povrniti vso škodo, ki je posledica kršitve, zaradi katere mu je bila koncesija odvzeta. VI. NADZOR
1
−
Nadzor nad zakonitostjo, namenskostjo, učinkovitostjo in gospodarnostjo dela ARRS opravlja ministrstvo, pristojno za znanost.
1
+
Nadzor nad zakonitostjo, namenskostjo, učinkovitostjo in gospodarnostjo dela ARIS opravlja ministrstvo, pristojno za znanost.
1
−
Nadzor, ki ga opravlja ARIS, vključuje nadzor nad zakonitostjo glede namenske porabe sredstev, ki jih dodeljuje po tem zakonu. Izvedbo nadzora lahko ARIS naroči pooblaščeni revizijski družbi. Prejemniki sredstev, ki jih na podlagi tega zakona financira ARIS, morajo v skladu s splošnim aktom ARIS pošiljati podatke o rezultatih znanstvenoraziskovalne dejavnosti in porabi proračunskih sredstev. ARIS o opravljenih nadzorih sprejme poročila, ki jih objavi na svojih spletnih straneh.
1
+
Nadzor, ki ga opravlja ARIS, vključuje nadzor nad zakonitostjo glede namenske porabe sredstev, ki jih dodeljuje po tem zakonu. Izvedbo nadzora lahko ARIS naroči pooblaščeni revizijski družbi. Prejemniki sredstev, ki jih na podlagi tega zakona financira ARIS, morajo v skladu s splošnim aktom ARIS pošiljati podatke o rezultatih znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti in porabi proračunskih sredstev. ARIS o opravljenih nadzorih sprejme poročila, ki jih objavi na svojih spletnih straneh.
1
−
Mandat direktorja ARRS in mandati upravnega odbora, znanstvenega sveta ter drugih strokovnih teles ARRS se nadaljujejo do njihovega izteka. V tem obdobju za člane upravnega odbora in znanstvenega sveta ne velja omejitev iz petega odstavka 47. člena tega zakona in petega odstavka 52. člena tega zakona.
1
+
Mandat direktorja Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARRS) in mandati upravnega odbora, znanstvenega sveta ter drugih strokovnih teles ARRS se nadaljujejo do njihovega izteka. V tem obdobju za člane upravnega odbora in znanstvenega sveta ne velja omejitev iz petega odstavka 47. člena tega zakona in petega odstavka 52. člena tega zakona.
1
·
(1) Vsi postopki javnih razpisov in pozivov, ki so ob začetku uporabe tega zakona v teku pri ARRS in še niso pravnomočno končani, in vse aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih (so)financira ARRS in so v teku ob začetku uporabe tega zakona, se dokončajo po določbah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 - ZPOP-1A, 21/18 - ZNOrg in 9/19) in podzakonskih predpisov ter splošnih aktov ARRS, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, razen če ta zakon ne določa drugače.
1
·
(1) Vsi postopki javnih razpisov in pozivov, ki so ob začetku uporabe tega zakona v teku pri ARRS in še niso pravnomočno končani, in vse aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih (so)financira ARRS in so v teku ob začetku uporabe tega zakona, se dokončajo po določbah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 - ZPOP-1A, 21/18 - ZNOrg in 9/19) in podzakonskih predpisov ter splošnih aktov ARRS, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, razen če ta zakon ne določa drugače.
2
·
(2) Vsi postopki javnih razpisov, ki so ob začetku uporabe tega zakona v teku pri ministrstvu, pristojnem za znanost, in še niso pravnomočno končani, ter vse preostale aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih (so)financira ministrstvo, pristojno za znanost, in so v teku ob začetku uporabe tega zakona, se dokončajo po določbah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 - ZPOP-1A, 21/18 - ZNOrg in 9/19) in podzakonskih predpisov, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, razen če ta zakon ne določa drugače.
2
·
(2) Vsi postopki javnih razpisov, ki so ob začetku uporabe tega zakona v teku pri ministrstvu, pristojnem za znanost, in še niso pravnomočno končani, ter vse preostale aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih (so)financira ministrstvo, pristojno za znanost, in so v teku ob začetku uporabe tega zakona, se dokončajo po določbah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 - ZPOP-1A, 21/18 - ZNOrg in 9/19) in podzakonskih predpisov, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, razen če ta zakon ne določa drugače.
3
·
(3) Prejemniki stabilnega financiranja, ki imajo raziskovalne in infrastrukturne programe ali samo raziskovalne programe, oblikujejo programski in institucionalni steber financiranja v skladu z 18. in 19. členom tega zakona na dan začetka uporabe tega zakona. Raziskovalnim organizacijam, ki ne izvajajo raziskovalnih programov, se financiranje infrastrukturnih programov zaključi na način in pod pogoji, ki so veljali do začetka uporabe tega zakona, pri čemer višina sofinanciranja ostaja enaka za celotno preostalo pogodbeno obdobje.
3
·
(3) Prejemniki stabilnega financiranja, ki imajo raziskovalne in infrastrukturne programe ali samo raziskovalne programe, oblikujejo programski in institucionalni steber financiranja v skladu z 18. in 19. členom tega zakona na dan začetka uporabe tega zakona. Raziskovalnim organizacijam, ki ne izvajajo raziskovalnih programov, se financiranje infrastrukturnih programov zaključi na način in pod pogoji, ki so veljali do začetka uporabe tega zakona, pri čemer višina sofinanciranja ostaja enaka za celotno preostalo pogodbeno obdobje.
4
·
(4) Za mlade raziskovalce, ki so začeli usposabljanje pred začetkom uporabe tega zakona, se po začetku uporabe tega zakona uporabljajo določbe tega zakona. Če je mladi raziskovalec zaposlen na raziskovalni organizaciji, ki ni prejemnica stabilnega financiranja po tem zakonu, se njegovo usposabljanje zaključi na način in pod pogoji, ki so veljali do začetka uporabe tega zakona.
4
·
(4) Za mlade raziskovalce, ki so začeli usposabljanje pred začetkom uporabe tega zakona, se po začetku uporabe tega zakona uporabljajo določbe tega zakona. Če je mladi raziskovalec zaposlen na raziskovalni organizaciji, ki ni prejemnica stabilnega financiranja po tem zakonu, se njegovo usposabljanje zaključi na način in pod pogoji, ki so veljali do začetka uporabe tega zakona.
5
·
(5) Raziskovalne organizacije, razen pravnih oseb iz sedmega odstavka tega člena, ki imajo ob začetku uporabe tega zakona raziskovalne in infrastrukturne programe ali samo raziskovalne programe, se za prvo pogodbeno obdobje iz 28. člena tega zakona uvrstijo v stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Izpolnjevanje pogojev iz 80. člena tega zakona se zanje preveri ob izteku prvega pogodbenega obdobja.
5
·
(5) Raziskovalne organizacije, razen pravnih oseb iz sedmega odstavka tega člena, ki imajo ob začetku uporabe tega zakona raziskovalne in infrastrukturne programe ali samo raziskovalne programe, se za prvo pogodbeno obdobje iz 28. člena tega zakona uvrstijo v stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Izpolnjevanje pogojev iz 80. člena tega zakona se zanje preveri ob izteku prvega pogodbenega obdobja.
6
·
(6) Koncesije, podeljene po določbah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 - ZPOP-1A, 21/18 - ZNOrg in 9/19) zasebnim zavodom, ki so v veljavi ob začetku uporabe tega zakona, se po izteku tekočega koncesijskega obdobja podaljšajo do konca prvega pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona, ko se prvič preverijo pogoji iz 80. člena tega zakona.
6
·
(6) Koncesije, podeljene po določbah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 - ZPOP-1A, 21/18 - ZNOrg in 9/19) zasebnim zavodom, ki so v veljavi ob začetku uporabe tega zakona, se po izteku tekočega koncesijskega obdobja podaljšajo do konca prvega pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona, ko se prvič preverijo pogoji iz 80. člena tega zakona.
7
·
(7) Koncesije, podeljene po določbah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 - ZPOP-1A, 21/18 - ZNOrg in 9/19) subjektom zasebnega prava, ustanovljenim po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ki so v veljavi ob začetku uporabe tega zakona, se po izteku tekočega koncesijskega obdobja podaljšajo do konca prvega pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona.
7
·
(7) Koncesije, podeljene po določbah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 - ZPOP-1A, 21/18 - ZNOrg in 9/19) subjektom zasebnega prava, ustanovljenim po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ki so v veljavi ob začetku uporabe tega zakona, se po izteku tekočega koncesijskega obdobja podaljšajo do konca prvega pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona.
8
·
(8) Sredstva prejemnikov stabilnega financiranja, ki v šestem letu pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona ne izpolnjujejo pogojev iz 80. člena tega zakona, se prenesejo med sredstva za namene iz drugega odstavka 12. člena tega zakona.
8
·
(8) Sredstva prejemnikov stabilnega financiranja, ki v šestem letu pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona ne izpolnjujejo pogojev iz 80. člena tega zakona, se prenesejo med sredstva za namene iz drugega odstavka 12. člena tega zakona.
9
−
(9) V šestem letu prvega pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona pred začetkom pogajanj ARRS preveri izpolnjevanje pogojev po 80. členu tega zakona in o rezultatu preverjanja obvesti raziskovalne organizacije. Raziskovalne organizacije za pogajanja pripravijo sestavine iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 28. člena tega zakona ter seznam načrtovanih programskih skupin, vključno s številom mest za mlade raziskovalce skupaj z obsegi financiranja.
9
+
(9) V šestem letu prvega pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona pred začetkom pogajanj ARIS preveri izpolnjevanje pogojev po 80. členu tega zakona in o rezultatu preverjanja obvesti raziskovalne organizacije. Raziskovalne organizacije za pogajanja pripravijo sestavine iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 28. člena tega zakona ter seznam načrtovanih programskih skupin, vključno s številom mest za mlade raziskovalce skupaj z obsegi financiranja.
1
−
Zbirke podatkov iz 55. člena tega zakona ARRS in IZUM uskladita z določbami tega zakona v dveh letih po njegovi uveljavitvi.
1
+
Zbirke podatkov iz 55. člena tega zakona ARIS in IZUM uskladita z določbami tega zakona v dveh letih po njegovi uveljavitvi.
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2022. Št. 630-01/21-9/35 Ljubljana, dne 18. novembra 2021 EPA 2004-VIII Državni zbor Republike Slovenije Igor Zorčič predsednik
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2022.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID-C) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. maja 2025. Št. 003-02-1/2025-134 Ljubljana, dne 31. maja 2025 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZNANSTVENORAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI DEJAVNOSTI (ZZrID-C)
−
1
−
Naslov V. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »V. ORGANIZIRANOST IN IZVAJANJE ZNANSTVENORAZISKOVALNE IN INOVACIJSKE DEJAVNOSTI«.
−
1
−
Ne glede na prvi odstavek novega 81.a člena zakona se lahko javnim raziskovalnim organizacijam, katerih financiranje ob uveljavitvi tega zakona poteka na podlagi programa dela in finančnega načrta, na podlagi odločitve ustanovitelja podaljša financiranje na podlagi programa dela in finančnega načrta do vključno leta 2026. Sredstva financiranja na podlagi programa dela in finančnega načrta vključujejo sredstva za plače in druge izdatke za zaposlene, prispevke delodajalca za socialno varnost, izdatke za blago in storitve ter nakup raziskovalne in druge opreme. Sredstva se določijo s pogodbo, sklenjeno med javno raziskovalno organizacijo in ARIS na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta javne raziskovalne organizacije. ARIS do izdaje soglasja pristojnega organa k programu dela in finančnemu načrtu javne raziskovalne organizacije sklene pogodbo o začasnem financiranju. Nadaljnji postopki se izvedejo v skladu z drugim do enajstim odstavkom novega 81.a člena zakona.
−
1
−
Zbirke podatkov iz spremenjenega 55. člena in novega 55.a člena zakona ARIS uskladi s tem zakonom v enem letu po njegovi uveljavitvi.
−
1
−
(1) Vlada Republike Slovenije uskladi akt o ustanovitvi ARIS s tem zakonom v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
−
2
−
(2) ARIS uskladi statut s tem zakonom najpozneje v enem mesecu po uveljavitvi akta iz prejšnjega odstavka.
−
3
−
(3) ARIS uskladi splošne in druge akte s tem zakonom v enem letu po uveljavitvi akta iz prvega odstavka tega člena.
−
1
−
Podzakonski predpisi iz drugega odstavka novega 54.a člena zakona se izdajo v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
−
1
−
Sestava Razvojnega sveta Republike Slovenije se s spremenjenim 9. členom zakona uskladi v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
−
1
−
Vsi postopki javnih razpisov in pozivov, ki so ob uveljavitvi tega zakona v teku pri ARIS in še niso pravnomočno končani, in vse aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih (so)financira ARIS in so v teku ob uveljavitvi tega zakona, se dokončajo po določbah zakona in podzakonskih predpisov ter splošnih aktov ARIS, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, razen če ta zakon določa drugače.
−
1
−
(1) Do sprejetja novih splošnih aktov ARIS se vsi postopki javnih razpisov na področju sofinanciranja aktivnosti inovacijske dejavnosti izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo.
−
2
−
(2) Vsi postopki javnih razpisov na področju sofinanciranja aktivnosti inovacijske dejavnosti, ki jih ARIS izvaja v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo, in so ob sprejetju novih splošnih aktov ARIS v teku in še niso pravnomočno končani, ter vse aktivnosti inovacijske dejavnosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo, sofinancira ARIS in so v teku ob sprejetju novih splošnih aktov ARIS, se dokončajo v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo.
−
3
−
(3) Do sprejetja podzakonskega akta ministrstva, pristojnega za inovacije, iz novega 54.a člena zakona se vsi postopki na področju sofinanciranja aktivnosti inovacijske dejavnosti izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo.
−
4
−
(4) Vsi postopki na področju sofinanciranja aktivnosti inovacijske dejavnosti, ki jih ministrstvo, pristojno za inovacije, izvaja v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo, in so ob sprejetju podzakonskega akta ministrstva, pristojnega za inovacije, iz novega 54.a člena zakona, v teku in še niso pravnomočno končani, ter vse aktivnosti inovacijske dejavnosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo, sofinancira ministrstvo, pristojno za inovacije, in so v teku ob sprejetju podzakonskega akta ministrstva, pristojnega za inovacije, iz novega 54.a člena zakona, se dokončajo v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo.
−
1
−
Do uskladitve splošnih aktov ARIS s tem zakonom se uporabljajo splošni akti ARIS, ki veljajo ob uveljavitvi tega zakona.
−
1
−
Spremenjeni drugi odstavek 25. člena zakona se v prvem pogodbenem obdobju iz 28. člena zakona uporablja tudi za povečanje sredstev iz naslova odprave nesorazmerij iz 103. člena zakona.
−
1
−
(1) Za razdelitev vsote sredstev ISF-O in PSF-O za prvo leto novega šestletnega pogodbenega obdobja po začetku veljavnosti tega zakona v skladu s spremenjenima tretjim in četrtim odstavkom 25. člena zakona se namesto rezultatov zunanje institucionalne evalvacije iz novega 31.a člena zakona upošteva le ocena izvedbe pregleda pri prejemniku stabilnega financiranja.
−
2
−
(2) Pregled pri prejemniku stabilnega financiranja iz prejšnjega odstavka se izvede od 1. junija do 31. decembra 2026 in obsega ogled raziskovalne infrastrukture in razgovore, ki jih opravi ocenjevalna skupina. Ocenjevalna skupina sestavi oceno na podlagi poročila institucionalne samoevalvacije iz spremenjenega 31. člena zakona in izvedenega pregleda pri prejemniku stabilnega financiranja. Ocenjevalna skupina se imenuje v skladu s splošnim aktom ARIS in jo sestavljajo najmanj trije recenzenti. Predsednika ocenjevalne skupine na predlog znanstvenega sveta ARIS imenuje direktor ARIS. Podrobnejše določbe o sestavi, imenovanju članov ocenjevalne skupine ter o načinu izvedbe pregleda in ocenjevanja ARIS določi v splošnem aktu.
−
1
−
Ne glede na prvi odstavek spremenjenega 13. člena zakona in prvi odstavek 93. člena zakona se delež BDP, ki je namenjen za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, ob upoštevanju drugega in tretjega odstavka spremenjenega 13. člena zakona povečuje za 0,08 odstotne točke letno, dokler ne doseže 1 % BDP za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti in 0,25 % BDP za financiranje inovacijske dejavnosti.
−
1
−
Ne glede na spremenjeni prvi stavek drugega odstavka 21. člena zakona ministrstvo, pristojno za znanost, v okviru finančnega načrta iz sredstev državnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti zagotavlja sredstva za rast stabilnega financiranja najmanj v višini 10 milijonov evrov letno, dokler se ne doseže višina sredstev za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz spremenjenega prvega odstavka 13. člena zakona.
−
1
−
Ne glede na drugi in tretji odstavek spremenjenega 13. člena zakona ter 60. člen tega zakona se v letih 2026 in 2027 sredstva povečanega deleža BDP, ki je namenjen za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti in ki se povečuje za 0,08 odstotne točke, načrtujejo v okviru sredstev državnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti in državnega financiranja inovacijske dejavnosti.
−
1
−
Ne glede na 102. člen zakona se v prvem pogodbenem obdobju iz 28. člena zakona evalvacije v skladu s spremenjenim 30. členom zakona izvedejo le na nekaterih področjih panelov, kot so opredeljena v Delovnem programu Evropskega raziskovalnega sveta, ki ga sprejme Znanstveni svet Evropskega raziskovalnega sveta in potrdi Evropska komisija. Seznam področij panelov za evalvacije in leto evalvacije določi s sklepom direktor ARIS na predlog znanstvenega sveta ARIS, in sicer ne glede na leto zadnjega ocenjevanja raziskovalnih programov v skladu s splošnimi akti ARIS, veljavnimi pred uveljavitvijo zakona.
−
1
−
(1) Ne glede na spremenjeni drugi odstavek 31. člena zakona v prvem pogodbenem obdobju iz 28. člena zakona prejemniki stabilnega financiranja pripravijo poročilo o institucionalni samoevalvaciji najpozneje do 31. maja 2026.
−
2
−
(2) Ne glede na prvi stavek drugega odstavka novega 31.a člena zakona se zunanja institucionalna evalvacija v skladu z novim 31.a členom zakona prvič izvede v petem letu drugega pogodbenega obdobja iz 28. člena zakona.
−
1
−
Ne glede na spremenjeni drugi stavek tretjega odstavka 28. člena zakona prejemniki stabilnega financiranja predlagajo sestavine pogodbe iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 28. člena zakona najpozneje do konca februarja 2027 za naslednje pogodbeno obdobje na podlagi usmeritev ministrstva, pristojnega za znanost, poročila o institucionalni samoevalvaciji in ocene ocenjevalne skupine iz drugega odstavka 59. člena tega zakona.
−
1
−
(1) Ne glede na drugi stavek trinajstega odstavka 103. člena zakona raziskovalne organizacije, ki niso matične izvajalke niti enega raziskovalnega programa in ob koncu prvega pogodbenega obdobja iz 28. člena zakona izpolnjujejo pogoje iz 80. člena zakona, obdržijo sredstva stabilnega financiranja.
−
2
−
(2) Če gre pri raziskovalni organizaciji iz prejšnjega odstavka za javni raziskovalni zavod, se mu sredstva stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti za naslednje pogodbeno obdobje iz 28. člena zakona določijo v skladu s splošnim aktom ARIS.
−
3
−
(3) Če gre pri raziskovalni organizaciji iz drugega stavka trinajstega odstavka 103. člena zakona za javni raziskovalni zavod, ki ne izpolnjuje pogojev iz 80. člena zakona, se ta obravnava v skladu z novim 81.b členom zakona.
−
1
−
Ne glede na spremenjeni prvi stavek drugega odstavka 21. člena zakona in novi četrti odstavek 21. člena zakona se v letu 2025 letno povečanje vsote ISF in PSF, določeno s sklepom ministra, pristojnega za znanost, izdanem na podlagi drugega odstavka 21. člena zakona pred uveljavitvijo tega zakona, na predlog ARIS s sklepom ministra, pristojnega za znanost, izjemoma lahko dodatno poveča zaradi izpolnitve finančnih obveznosti, nastalih zaradi izvajanja zakona, ki ureja skupne temelje plač v javnem sektorju.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 630-01/25-8/16 Ljubljana, dne 23. maja 2025 EPA 1991-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−