Preskoči na vsebino
← Nazaj na seznam

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19

ZIUOPDVE

Osnovna

27. 11. 2020

ZIUOPDVE · izvirni besedilo

Nova

22. 7. 2021

ZIUOPDVE-NPB4 · neuradno prečiščeno besedilo

30spremenjenih členov
+6dodano
+6odstranjeno
+18spremenjeno
dodano 2278odstranjeno 1340besed
87odstavkov
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE) Razglašam Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. novembra 2020. Št. 003-02-9/2020-14 Ljubljana, dne 27. novembra 2020 Borut Pahor predsednik Republike Slovenije Z A K O N O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUOPDVE) PRVI DEL SPLOŠNE DOLOČBE
1
+
ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUOPDVE) (neuradno prečiščeno besedilo št. 5) PRVI DEL SPLOŠNE DOLOČBE
1
−
V Prilogi 1 se v zaporedni številki »NIJZ 16« besedilo spremeni tako, da se glasi: » NIJZ 16. «. V zaporedni številki »NIJZ 48.« se besedilo spremeni tako, da se glasi: » NIJZ 48. «.
1
+
V Prilogi 1 se v zaporedni številki »NIJZ 16« besedilo spremeni tako, da se glasi: » NIJZ 16. Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov Podatki o delavcu (zdravstvenem delavcu, zdravstvenem sodelavcu in pooblaščeni osebi izvajalca zdravstvene dejavnosti): EMŠO, osebno ime, datum in kraj rojstva, rojstni priimek, državljanstvo, številka zdravstvenega delavca, sodelavca oziroma pooblaščene osebe izvajalca zdravstvene dejavnosti, datum dodelitve številke, spol, naslov stalnega prebivališča, vrsta in področje izobrazbe, ZZZS številka delavca, vitalni status, datum smrti, poklicna skupina, poklic po standardni kvalifikaciji poklicev (SKP). Dodatni podatki o zdravstvenem delavcu in sodelavcu: številka stanovske zbornice, datum zaključka izobraževanja, mesto in država izobraževanja, datum strokovnega izpita, datum priznanja izobrazbe, vrsta podiplomskega znanja, datum začetka in datum prekinitve usposabljanja za podiplomsko znanje (specializacija), datum izpita za podiplomsko znanje. Podatki o koncesiji: številka objave javnega razpisa za podelitev koncesije, koncendent, številka izvajalca, naziv ali osebno ime koncesionarja, številka zdravstvenega delavca in osebno ime zdravstvenega delavca, ki je odgovorni nosilec programa zdravstvene dejavnosti, naslov in območje opravljanja koncesijske dejavnosti, številka in datum koncesijske odločbe, obdobje, za katerega je podeljena koncesija, datum začetka oziroma prenehanja veljavnosti koncesije, področje dejavnosti, za katerega je podeljena koncesija v skladu s šifrantom Vrst zdravstvene dejavnosti (VZD), vrsta in obseg opravljanja zdravstvenih storitev oziroma programov zdravstvene dejavnosti, številka in datum sklenitve koncesijske pogodbe, število timov, datum in vzrok odvzema koncesije, obseg programa po pogodbi z ZZZS, številka in datum soglasja h koncesijskemu aktu, datum začetka oziroma prenehanja veljavnosti pogodbe z ZZZS. Podatki o licenci zdravstvenega delavca: številka licence, datum izdaje licence, datum prenehanja licence, področje, za katerega je bila izdana licenca. Namenjena je načrtovanju, spremljanju in upravljanju mreže javne zdravstvene službe, načrtovanju in spremljanju gibanja zdravstvenega kadra, izvajanju sistemov zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter spremljanju in nadzoru nad izvajalci zdravstvene dejavnosti ter spremljanju in nadzoru nad opravljanjem koncesijske dejavnosti. Kontaktni podatki se lahko uporabljajo za pošiljanje obvestil s področja dela NIJZ, MZ in ZZZS. NIJZ analizira podatke, pripravlja in objavlja ali posreduje obdobna poročila najmanj enkrat na mesec. Ministrstvo za zdravje in zbornice z javnim pooblastilom dajejo stalno in brez plačila stroškov podatke, ki nastajajo v okviru urejanja področja zdravstvene dejavnosti in priznavanja usposobljenosti kadrov. JZZ, zasebni zdravstveni delavci, druge javne in zasebne pravne in fizične osebe, pri katerih se izvaja zdravstvena dejavnost, in vse tiste javne in zasebne pravne ali fizične osebe, ki zaposlujejo zdravstvene delavce na delovnih mestih, ki ustrezajo njihovi izobrazbi. Podatke o visokošolskih študentih in diplomantih posreduje brez plačila stroškov Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, iz eVŠ - Evidenca študentov in diplomantov, za vse fakultete s področja medicine, farmacije in zdravstvenih ved. Podatke o dijakih, študentih in osebah, ki so zaključile srednje in višje izobraževanje, posreduje brez plačila stroškov Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport iz CEUVIZ - Centralna evidenca udeležencev vzgoje in izobraževanja za vse srednje in višje šole, ki izvajajo programe s področja farmacije in zdravstvenih ved. NIJZ in Ministrstvo za zdravje Zbirka se brez plačila stroškov povezuje z zbirkami zavezancev ali pa ti brez plačila stroškov v zbirko posredujejo podatke. Zbirka se brez plačila stroškov povezuje s podatki ZZZS o programu zdravstvenih storitev in o izvajalcih zdravstvene dejavnosti. ZZZS brez plačila stroškov zagotavlja infrastrukturo za to zbirko in delovanje informacijske rešitve za obdelavo podatkov v tej zbirki. Podatke o zaposlitvi zdravstvenih delavcev posreduje ZZZS brez plačila stroškov iz evidence o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja. Trajno Podatki o vpisu zdravstvenega delavca v register za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti: številka vpisa, datum vpisa oziroma izbrisa v/iz registra. Podatki o zaposlitvi delavca: vrsta zaposlitve (npr. pogodba o zaposlitvi, podjemna pogodba ali druga pogodba civilnega prava), datum pričetka/prenehanja zaposlitve, poklic po SKP, število ur na mesec, vrsta zdravstvene dejavnosti in lokacija izvajalca, kjer je oseba zaposlena, razlog zaposlitve za določen čas Podatki o dovoljenju za opravljanje zdravstvene dejavnosti: številka, firma in sedež izvajalca zdravstvene dejavnosti, osebno ime zakonitega zastopnika izvajalca zdravstvene dejavnosti, VZD, številka zdravstvenega delavca in osebno ime zdravstvenega delavca, ki je odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti, naslov lokacije opravljanja zdravstvene dejavnosti, številka/oznaka in datum izdaje dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, datum začetka opravljanja zdravstvene dejavnosti, datum prenehanja opravljanja zdravstvene dejavnosti, datum odvzema dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, vzrok odvzema dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Podatki o vpisu zdravstvenega delavca v register zasebnih zdravstvenih delavcev: datum vpisa in izbrisa v oziroma iz registra zasebnih zdravstvenih delavcev, številka vpisa v register zasebnih zdravstvenih delavcev, elektronski naslov. Podatki o izvajalcu zdravstvene dejavnosti: številka izvajalca zdravstvene dejavnosti, naziv izvajalca, pravni status in tip izvajalca, datum začetka/prenehanja delovanja izvajalca zdravstvene dejavnosti, matična številka iz Poslovnega registra Slovenije, ZZZS številka izvajalca zdravstvene dejavnosti, datum vpisa/izbrisa v oziroma iz Poslovnega registra Slovenije, datum vpisa v ta register, naslov izvajalca zdravstvene dejavnosti, oznaka lokacije, nivo hierarhije in hierarhični odnos, VZD, ki jo izvajalec opravlja, nosilec VZD, datum začetka/prenehanja VZD izvajalca, Vse osebne podatke iz vsebine te zbirke pridobivajo ZZZS in zbornice z javnimi pooblastili (za osebe, na katere se nanaša javno pooblastilo). JZZ, zasebni zdravstveni delavci, druge javne in zasebne pravne in fizične osebe, pri katerih se izvaja zdravstvena dejavnost, in lekarne pridobivajo naslednje osebne podatke za potrebe izvajanja zdravstvene dejavnosti: osebno ime delavca, številko zdravstvenega delavca, zdravstvenega sodelavca ali pooblaščene osebe pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, poklic, podiplomsko usposobljenost, zaposlitev. Podatke o elektronskih naslovih zdravstvenih delavcev v zbirko posredujejo stanovske zbornice in izvajalci zdravstvene dejavnosti Podatke o elektronskih naslovih zasebnih zdravstvenih delavcev posredujejo zasebni zdravstveni delavci, ZZZS in MZ. Podatke o elektronskih naslovih izvajalcev zdravstvene dejavnosti posredujejo izvajalci, ZZZS in MZ. obratovalni čas, število zdravstvenih delavcev z nižjo izobrazbo, zaposlenih v posamezni VZD pri izvajalcu, število nezdravstvenih delavcev z višjo, srednjo in nižjo izobrazbo, zaposlenih v posamezni VZD pri izvajalcu, število ambulant in ordinacij, število postelj, ločeno po namenu uporabe, podatki o elektronskih naslovih in telefonskih številkah izvajalca. Podatki o pogodbah o izvajanju zdravstvene dejavnosti med izvajalci zdravstvene dejavnosti: številka izvajalca naročnika, številka izvajalca izvajanja zdravstvenih storitev, datum sklenitve pogodbe, datum prenehanja veljavnosti pogodbe, področje izvajanja dejavnosti (VZD), obseg izvajanja zdravstvene dejavnosti (v %). Podatke o zaposlitvi zdravstvenih delavcev sproti zagotavlja ZZZS. «. V zaporedni številki »NIJZ 48.« se besedilo spremeni tako, da se glasi: » NIJZ 48. Evidenca nalezljivih bolezni EMŠO, številka zdravstvenega zavarovanja, ime in priimek, bivališče, naslov zaposlitve oziroma kolektiva, področje dela, diagnoza (MKB), odvzeti vzorci, povzročitelj, datum in kraj dogodka, način ugotovitve bolezni, način pojavljanja, identiteta kontaktov, podatki o cepljenju, hospitalizaciji, izolaciji, izvedenih ukrepih, datumu smrti, podatki o epidemiji: kraj, datum začetka, ugotovitve, konca, vrsta epidemije, klinična slika, povzročitelj, viri okužbe, poti širjenja, število zbolelih, starost zbolelih, število hospitaliziranih, število umrlih, odvzeti vzorci, rezultat. Spremljanje pojava nalezljivih bolezni, njihovih značilnosti in ovrednotenje izvedenih ukrepov. JZZ ter druge pravne in fizične osebe v zdravstveni dejavnosti, ne glede na koncesijo - sprotno na NIJZ. Evidenca nalezljivih bolezni se povezuje z drugimi zbirkami podatkov in pridobiva podatke:
+
2
+
- Iz Centralnega registra podatkov o pacientih: EMŠO, številko zdravstvenega zavarovanja, bivališče, zaposlitev, področje dela (poklic, delodajalec, dejavnost delodajalca), datum smrti;
+
3
+
- iz NIJZ 16: zaposlitev in področje dela (za zdravstvene delavce);
+
4
+
- iz NIJZ 46 Zdravniškega poročila o umrli osebi: datum smrti, neposredni in osnovni vzrok smrti;
+
5
+
- iz NIJZ 8 Evidence bolezni, ki zahtevajo zdravljenje v bolnišnici: podatke o hospitalizaciji,
+
6
+
- iz NIJZ 49 Registra obveznikov za cepljenje in izvajanja cepljenja: podatki o cepljenju. NIJZ Obrazec ali računalniški medij ali posredovanje neposredno preko povezovanja zbirk Trajno «.
1
−
V Prilogi 2 se v zbirki »1. eNapotnica in eNaročilo« druga in tretja vrstica spremenita tako, da se glasita: » Namen zbirke «.
1
+
V Prilogi 2 se v zbirki »1. eNapotnica in eNaročilo« druga in tretja vrstica spremenita tako, da se glasita: » Namen zbirke Zdravstvena oskrba glede napotovanja in naročanja pacientov na sekundarno in terciarno raven zdravstvene dejavnosti ter glede izvedbe zdravstvene storitve, na katero je bil napoten pacient. Omogočanje naročanja pacientov v naročilne knjige. Vodenje nacionalnega čakalnega seznama v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice. Izmenjava podatkov za vodenje čakalnih seznamov pri izvajalcih. Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, vključno z ugotavljanjem in uveljavljanjem povračila škode in drugih stroškov s strani ZZZS. Vsebina zbirke Pacientovi identifikacijski in statusni podatki:
+
2
+
- osebno ime,
+
3
+
- naslov stalnega in začasnega prebivališča,
+
4
+
- spol,
+
5
+
- datum rojstva,
+
6
+
- EMŠO,
+
7
+
- ZZZS številka zavarovane osebe,
+
8
+
- podatki o zdravstvenem zavarovanju,
+
9
+
- kontaktni podatki (na primer telefonska številka, elektronski naslov),
+
10
+
- davčna številka (za namen preverjanja istovetnosti in pooblastil pri dostopu do podatkov),
+
11
+
- podatek o smrti (dan, mesec, leto, ura),
+
12
+
- podatki o pooblaščeni osebi, ki jo določi pacient:
+
13
+
- osebno ime,
+
14
+
- EMŠO oziroma datum rojstva, če posameznik nima določene EMŠO,
+
15
+
- ZZZS številka,
+
16
+
- naslov stalnega in začasnega prebivališča,
+
17
+
- razmerje do pacienta,
+
18
+
- kontaktni podatki (na primer telefonska številka, elektronski naslov),
+
19
+
- davčna številka (za namen preverjanja istovetnosti in pooblastil pri dostopu do podatkov). Podatki o napotitvi in naročilu:
+
20
+
- podatki o zdravniku napotovalcu, napotnem zdravniku in zdravniku, ki je storitev izvedel (osebno ime, številka zdravstvenega delavca, status zdravnika, poklicna kvalifikacija z vrsto specializacije, kontaktni podatki),
+
21
+
- podatki o izvajalcih (izvajalec napotovalec in napotni izvajalec),
+
22
+
- podatki o osebi, ki je izvedla postopek naročanja na zdravstveno storitev (vključno s kontaktnimi podatki),
+
23
+
- podatki o osebi, ki je izvedla vpis podatkov o napotnici (vključno s kontaktnimi podatki). Podatki o eNapotnici oziroma elektronski napotni listini:
+
24
+
- identifikatorji napotnice,
+
25
+
- statusi napotnice,
+
26
+
- datumi in ure sprememb statusov,
+
27
+
- povezava na predhodno napotnico,
+
28
+
- tip napotnice (enkratna, za določen čas),
+
29
+
- vrsta zdravstvene storitve,
+
30
+
- diagnoza po MKB,
+
31
+
- obseg pooblastila napotnemu zdravniku,
+
32
+
- razlog obravnave,
+
33
+
- stopnja nujnosti,
+
34
+
- prednostni kriteriji,
+
35
+
- kratka opredelitev problema,
+
36
+
- aktivni zdravstveni problemi (vključno z alergijami),
+
37
+
- opravljene diagnostične preiskave pred napotitvijo,
+
38
+
- ključne najdbe pri kliničnem pregledu,
+
39
+
- ključni nenormalni laboratorijski izvidi,
+
40
+
- potek dosedanjega zdravljenja,
+
41
+
- zdravila,
+
42
+
- elektronski podpisi oseb iz prejšnjega odstavka in informacijskih sistemov. Podatki o naročilih v čakalnem seznamu:
+
43
+
- termin obravnave,
+
44
+
- enoten identifikator naročila,
+
45
+
- zaporedna številka vpisa pri izvajalcu,
+
46
+
- statusi naročila,
+
47
+
- datumi in ure sprememb statusov,
+
48
+
- podatki o predvidenem datumu izvedbe zdravstvene storitve,
+
49
+
- podatki o dejanskem datumu izvedbe zdravstvene storitve. Podatki o naročilih v naročilni knjigi:
+
50
+
- termin obravnave,
+
51
+
- enoten identifikator naročila,
+
52
+
- statusi naročila,
+
53
+
- datumi in ure sprememb statusov,
+
54
+
- način izvedbe zdravstvene storitve (npr. obisk, storitev na daljavo),
+
55
+
- podatki o osebi, ki je izvedla postopek naročanja na zdravstveno storitev (vključno s kontaktnimi podatki),
+
56
+
- podatek o načinu naročanja v naročilno knjigo.
2
·
6. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu
57
·
6. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu
1
−
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 75/16) se v 38. členu beseda »prvem« nadomesti z besedo »drugem«.
1
+
( razveljavljen )
2
·
7. Zakon o splošnem upravnem postopku
2
·
7. Zakon o splošnem upravnem postopku
1
·
(1) Ne glede na prvi odstavek 2. člena Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Uradni list RS, št. 36/20 in 49/20 - ZIUZEOP; v nadaljnjem besedilu: ZIUOPOK) banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z določbami 2. in 3. člena ZIUOPOK, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do druge razglasitve epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije, ki je začela veljati 19. oktobra 2020 (v nadaljnjem besedilu: druga epidemija virusa), še niso zapadle v plačilo.
1
·
(1) Ne glede na prvi odstavek 2. člena Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Uradni list RS, št. 36/20 in 49/20 - ZIUZEOP; v nadaljnjem besedilu: ZIUOPOK) banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z določbami 2. in 3. člena ZIUOPOK, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do druge razglasitve epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije, ki je začela veljati 19. oktobra 2020 (v nadaljnjem besedilu: druga epidemija virusa), še niso zapadle v plačilo.
2
−
(2) Banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje do 31. januarja 2021 v skladu z določbami 2. in 3. člena ZIUOPOK, kar velja tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti tega zakona.
2
+
(2) Banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za devet mesecev v skladu z določbami 2. in 3. člena ZIUOPOK, kar velja tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti tega zakona.
3
−
(3) Kreditojemalec iz drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najpozneje do 31. decembra 2020.
3
+
(3) Kreditojemalec iz drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najpozneje do 26. februarja 2021, odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe pa prične veljati najpozneje 31. marca 2021.
4
·
(4) Ne glede na četrto alinejo drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK lahko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe na banko naslovi tudi fizična oseba, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in ni državljan Republike Slovenije.
4
·
(4) Ne glede na četrto alinejo drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK lahko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe na banko naslovi tudi fizična oseba, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in ni državljan Republike Slovenije.
5
·
(5) Ne glede na prvo in drugo alinejo četrtega odstavka 2. člena ZIUOPOK kreditojemalec vlogi za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe priloži izjavo, da ima na dan vložitve vloge za odlog poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge za odlog v situaciji, ko ji je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh.
5
·
(5) Ne glede na prvo in drugo alinejo četrtega odstavka 2. člena ZIUOPOK kreditojemalec vlogi za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe priloži izjavo, da ima na dan vložitve vloge za odlog poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge za odlog v situaciji, ko ji je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh.
6
−
(6) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) lahko s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ta ukrep podaljša še za obdobje 12 mesecev.
6
+
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se obveznost odobritve odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe ne nanaša na kreditne pogodbe z ročnostjo več kot štiri leta in za katere je poroštvo za obveznost plačila prevzela Republika Slovenija v skladu z Zakonom o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/20, 152/20 - ZZUOOP in 175/20 - ZIUOPDVE).
+
7
+
(7) V obdobje odloga obveznosti iz posamezne kreditne pogodbe, odobrenega na podlagi prvega odstavka tega člena, se šteje tudi odlog, ki ga je banka odobrila na podlagi ZIUOPOK.
1
·
(1) Ne glede na četrti odstavek 54. člena ZKme-1 lahko stranka zaradi objektivnih razlogov, povezanih s posledicami COVID-19, vloži še dva dodatna obrazložena zahtevka za spremembo obveznosti iz prvega odstavka 54. člena ZKme-1, pred potekom roka za vložitev zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, določenega v odločbi o pravici do sredstev.
1
·
(1) Ne glede na četrti odstavek 54. člena ZKme-1 lahko stranka zaradi objektivnih razlogov, povezanih s posledicami COVID-19, vloži še dva dodatna obrazložena zahtevka za spremembo obveznosti iz prvega odstavka 54. člena ZKme-1, pred potekom roka za vložitev zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, določenega v odločbi o pravici do sredstev.
2
−
(2) Stranka lahko z zahtevkom iz prejšnjega odstavka predlaga izpolnitev spremenjene obveznosti do predpisanih končnih rokov iz predpisov, ki urejajo ukrepe iz programa razvoja podeželja, in sicer tudi po končnem roku določenem v posameznem javnem razpisu.
2
+
(2) Stranka lahko z zahtevkom iz prejšnjega odstavka predlaga izpolnitev spremenjene obveznosti do predpisanih končnih rokov iz predpisov, ki urejajo ukrepe iz programa razvoja podeželja in ukrepe Operativnega programa Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo 2014-2020, in sicer tudi po končnem roku določenem v posameznem javnem razpisu.
3
·
(3) Stranka lahko vloži zahtevek iz tega člena do 31. decembra 2021.
3
·
(3) Stranka lahko vloži zahtevek iz tega člena do 31. decembra 2021.
1
−
(1) Ne glede na prvi odstavek 23. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 - ZUPJS, 87/11, 40/12 - ZUJF, 21/13 - ZUTD-A, 91/13, 99/13 - ZUPJS-C, 99/13 - ZSVarPre-C, 111/13 - ZMEPIZ-1, 95/14 - ZUJF-C, 47/15 - ZZSDT, 61/17 - ZUPŠ, 64/17 - ZZDej-K in 36/19; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ) je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam v celoti zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev za sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka vključno 14 let oziroma do starosti otroka do vključno 18 let, če ima otrok status otroka s posebnimi potrebami in potrebuje 24-urno nego ter oskrbo.
−
2
−
(2) Ne glede na tretji odstavek 44.c člena ZZVZZ zavarovana oseba ni upravičena do povračila stroškov zdravstvenih storitev, ki so pravica iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji in ki jih uveljavi v drugi državi članici Evropske unije, za sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka vključno 14 let oziroma do starosti otroka do vključno 18 let, če ima otrok status otroka s posebnimi potrebami in potrebuje 24-urno nego ter oskrbo.
−
3
−
(3) Ne glede na prvi odstavek 29. člena ZZVZZ gre nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela zavarovancem, na podlagi mnenja osebnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije, od prvega dne zadržanosti od dela tudi zaradi sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka vključno 14 let oziroma do starosti otroka do vključno 18 let, če ima otrok status otroka s posebnimi potrebami in potrebuje 24-urno nego ter oskrbo. Pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom traja, dokler traja sobivanje. Nadomestilo iz tega odstavka se odmerja v enakem odstotku kot nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela zaradi nege ožjega družinskega člana.
−
4
−
(4) Ukrepi iz tega člena veljajo do 31. decembra 2021.
−
5
·
23. Zakon o urejanju prostora in Zakon o kmetijskih zemljiščih
1
·
23. Zakon o urejanju prostora in Zakon o kmetijskih zemljiščih
1
·
(1) Ne glede na osmi odstavek 55. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20; v nadaljnjem besedilu: ZZUOOP) zaposleni v času začasne razporeditve k drugemu izvajalcu prejema plačo in povračila stroškov in druge prejemke iz delovnega razmerja pri delodajalcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Sredstva za financiranje stroškov delodajalca iz prejšnjega stavka in dodatka iz petega in sedmega odstavka 55. člena ZZUOOP se delodajalcu povrnejo iz proračuna Republike Slovenije. Zahtevki za izplačilo sredstev se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je delodajalec izvajalec zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če je delodajalec izvajalec socialno varstvene storitve institucionalno varstvo.
1
·
(1) Ne glede na osmi odstavek 55. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20; v nadaljnjem besedilu: ZZUOOP) zaposleni v času začasne razporeditve k drugemu izvajalcu prejema plačo in povračila stroškov in druge prejemke iz delovnega razmerja pri delodajalcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Sredstva za financiranje stroškov delodajalca iz prejšnjega stavka in dodatka iz petega in sedmega odstavka 55. člena ZZUOOP se delodajalcu povrnejo iz proračuna Republike Slovenije. Zahtevki za izplačilo sredstev se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je delodajalec izvajalec zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če je delodajalec izvajalec socialno varstvene storitve institucionalno varstvo.
2
·
(2) Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravje, oziroma minister, pristojen za socialno varstvo.
2
·
(2) Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravje, oziroma minister, pristojen za socialno varstvo.
3
−
(3) Izvajalec iz prvega odstavka 55. člena ZZUOOP zagotovi za svoje zaposlene in druge osebe, ki sodelujejo pri njegovem delu, razen za tiste, za katere je z drugim predpisom urejeno drugače, testiranje na prisotnost virusa SARS-CoV-2. Sredstva za testiranje se sofinancirajo iz proračuna Republike Slovenije. Zahtevki za izplačilo sredstev se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če gre za izvajalca zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če gre za izvajalca socialno varstvene storitve institucionalno varstvo.
3
+
(3) ( prenehal veljati )
4
−
(4) Podrobnejša merila za sofinanciranje sredstev za testiranje iz prejšnjega odstavka določi minister za zdravje, način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za zdravje, oziroma minister, pristojen za socialno varstvo.
4
+
(4) ( prenehal veljati )
5
·
(5) Ukrep iz prvega odstavka tega člena velja do 31. decembra 2021, ukrep iz tretjega odstavka tega člena pa velja za obdobje razglašene epidemije od 19. oktobra do preklica epidemije.
5
·
(5) Ukrep iz prvega odstavka tega člena velja do 31. decembra 2021, ukrep iz tretjega odstavka tega člena pa velja za obdobje razglašene epidemije od 19. oktobra do preklica epidemije.
1
−
Ne glede na prvi odstavek 27. člena Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF in 100/13) se za pokritje prispevkov za socialno varnost v višini naslednjih vrst prispevkov za socialno varnost določi osnova v višini povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova: za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (prispevek zavarovanca) ter za obvezno zdravstveno zavarovanje (prispevek zavarovanca).
−
1
·
(1) Ministrstvo, pristojno za kulturo, v 15 dneh od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti izda nove odločbe, s katerimi uskladi višino do uveljavitve tega zakona verskim uslužbencem registriranih cerkva ali drugih verskih skupnosti že priznane namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost, z višino te pomoči iz 107. člena tega zakona.
1
·
(1) Ministrstvo, pristojno za kulturo, v 15 dneh od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti izda nove odločbe, s katerimi uskladi višino do uveljavitve tega zakona verskim uslužbencem registriranih cerkva ali drugih verskih skupnosti že priznane namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost, z višino te pomoči iz 107. člena tega zakona.
2
−
(2) Ukrep iz 107. člena tega zakona velja od 1. oktobra 2020 do preklica epidemije. ČETRTI DEL ZAČASNI UKREPI
2
+
(2) ( prenehal veljati ) ČETRTI DEL ZAČASNI UKREPI
3
·
1. Začasni ukrepi na področju gospodarstva
3
·
1. Začasni ukrepi na področju gospodarstva
1
·
(1) Upravičenec do pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, v upravičenem obdobju iz osmega odstavka tega člena, je pravna ali fizična oseba, ki:
1
·
(1) Upravičenec do pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, v upravičenem obdobju iz osmega odstavka tega člena, je pravna ali fizična oseba, ki:
2
·
- je bila registrirana za opravljanje gospodarske dejavnosti najpozneje do 1. septembra 2020,
2
·
- je bila registrirana za opravljanje gospodarske dejavnosti najpozneje do 1. septembra 2020,
3
·
- ima vsaj enega zaposlenega na dan uveljavitve tega zakona ali je samozaposlen, ki je na dan uveljavitve tega zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 15. člena ZPIZ-2 ali je družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2,
3
·
- ima vsaj enega zaposlenega na dan uveljavitve tega zakona ali je samozaposlen, ki je na dan uveljavitve tega zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 15. člena ZPIZ-2 ali je družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2,
4
·
- ni na dan 31. december 2019 podjetje v težavah skladno z 18. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (v nadaljnjem besedilu tega člena: Uredba Komisije 651/2014/EU,
4
·
- ni na dan 31. december 2019 podjetje v težavah skladno z 18. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (v nadaljnjem besedilu tega člena: Uredba Komisije 651/2014/EU,
5
·
- ne more opravljati svoje dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije COVID-19 in
5
·
- ne more opravljati svoje dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije COVID-19 in
6
·
- zagotavlja, da se nekriti fiksni stroški ne krijejo iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov.
6
·
- zagotavlja, da se nekriti fiksni stroški ne krijejo iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov.
7
·
(2) Upravičenec ne more biti:
7
·
(2) Upravičenec ne more biti:
8
·
- neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
8
·
- neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
9
·
- delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan oddaje vloge,
9
·
- delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan oddaje vloge,
10
·
- tuje diplomatsko predstavništvo in konzulat, mednarodna organizacija, predstavništvo mednarodnih organizacij ter institucija, organ in agencija Evropske unije v Republiki Sloveniji.
10
·
- tuje diplomatsko predstavništvo in konzulat, mednarodna organizacija, predstavništvo mednarodnih organizacij ter institucija, organ in agencija Evropske unije v Republiki Sloveniji.
11
·
(3) Nekriti fiksni stroški za namen tega ukrepa predstavljajo mesečne nekrite fiksne stroške v upravičenem obdobju, ki so ocenjeni v višini ene dvanajstine 14,4 odstotka letnih prihodkov od prodaje leta 2019 oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na letno obdobje, v primeru upada prihodkov več kot 70 odstotkov, oziroma v višini ene dvanajstine 7,2 odstotka letnih prihodkov od prodaje leta 2019 oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na letno obdobje, v primeru upada prihodkov od prodaje leta 2019 oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na letno obdobje, od 30 do 70 odstotkov.
11
·
(3) Nekriti fiksni stroški za namen tega ukrepa predstavljajo mesečne nekrite fiksne stroške v upravičenem obdobju, ki so ocenjeni v višini ene dvanajstine 14,4 odstotka letnih prihodkov od prodaje leta 2019 oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na letno obdobje, v primeru upada prihodkov več kot 70 odstotkov, oziroma v višini ene dvanajstine 7,2 odstotka letnih prihodkov od prodaje leta 2019 oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na letno obdobje, v primeru upada prihodkov od prodaje leta 2019 oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na letno obdobje, od 30 do 70 odstotkov.
12
·
(4) Nekriti fiksni stroški se za namen tega ukrepa določijo kot določen odstotek letnih prihodkov od prodaje upravičenca leta 2019 na mesec v upravičenem obdobju, če gre za upravičence, ustanovljene do 1. oktobra 2019, oziroma kot določen odstotek prihodkov od prodaje upravičenca od njegove registracije do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje, na mesec v upravičenem obdobju. Nekriti del navedenih fiksnih stroškov pa se upravičencu določi v višini, kot izhaja iz petega odstavka tega člena.
12
·
(4) Nekriti fiksni stroški se za namen tega ukrepa določijo kot določen odstotek letnih prihodkov od prodaje upravičenca leta 2019 na mesec v upravičenem obdobju, če gre za upravičence, ustanovljene do 1. oktobra 2019, oziroma kot določen odstotek prihodkov od prodaje upravičenca od njegove registracije do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje, na mesec v upravičenem obdobju. Nekriti del navedenih fiksnih stroškov pa se upravičencu določi v višini, kot izhaja iz petega odstavka tega člena.
13
−
(5) Višina nekritih fiksnih stroškov se izračuna glede na naslednjo lestvico: Upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju v primerjavi s prihodki od prodaje v enakem obdobju leta 2019 oziroma upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju v primerjavi s prihodki od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje, vendar ne več kot:
13
+
(5) Višina nekritih fiksnih stroškov se izračuna glede na naslednjo lestvico: Upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju v primerjavi s prihodki od prodaje v enakem obdobju leta 2019 oziroma upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju v primerjavi s prihodki od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje, Višina nekritih fiksnih stroškov se določi v odstotku od letnih prihodkov za leto 2019 oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje, za vsak mesec poslovanja v upravičenem obdobju iz osmega odstavka tega člena, 30,00 odstotkov do vključno 70,00 odstotkov 0,6 odstotka nad 70,00 odstotkov 1,2 odstotka vendar ne več kot:
14
−
- 1.000,00 evrov mesečno na zaposlenega, ki je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ali na samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanoviteljazadruge ali zavodaskladno z drugo alinejo prvega odstavka tega člena, v upravičenem obdobju;
14
+
- 1.000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda skladno z drugo alinejo prvega odstavka tega člena, v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za 30 do vključno 70 odstotkov,
15
−
- 70 odstotkov neto izgube (AOP 187) upravičenca, ki je srednje veliko ali veliko podjetje, navedene v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju oziroma 90 odstotkov neto izgube (AOP187) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju. Velikost upravičenca se določa skladno s Prilogo 1 Uredbe Komisije 651/2014/EU. Število redno zaposlenih in velikost upravičenca se ugotavlja na dan oddaje vloge.
15
+
- 2.000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda skladno z drugo alinejo prvega odstavka tega člena, v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za več kot 70 odstotkov,
16
−
(6) Za upravičence, ki so bili registrirani do 1. oktobra 2019, kritje nekritih fiksnih stroškov v upravičenem obdobju ne sme presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.12 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020 str. 1, sprememba UL C št. 164 z dne 13. 5. 2020, str. 3, sprememba UL C 218 z dne 2. 7. 2020, str. 3 in sprememba UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu tega poglavja: Sporočilo Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči).
16
+
- 70 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je srednje veliko ali veliko podjetje, navedene v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju oziroma 90 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju. V ugotavljanje poslovnega izida se ne šteje pomoč, pridobljena s tem ukrepom. Velikost upravičenca se določa skladno s Prilogo 1 Uredbe Komisije 651/2014/EU na dan oddaje vloge. Upravičenec navede velikost v izjavi iz prvega odstavka 110. člena tega zakona. Upravičenec se v izjavi iz prvega odstavka 110. člena tega zakona izjavi o povprečnem številu zaposlenih po pogodbi o zaposlitvi v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020 za namen izračuna višine upravičenja iz prve in druge alineje tega odstavka. Povprečno število zaposlenih se izračuna kot število delovnih ur v prej navedenem obdobju, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, pri čemer se upošteva ure na delu, praznike, dopuste in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, v primerjavi s številom možnih delovnih ur za to obdobju, in sicer na dve decimalki natančno.
17
−
(7) Za upravičence, ki so bili registrirani od vključno 1. oktobra 2019 do 1. septembra 2020, nekriti fiksni stroški skupaj z ostalimi pomočmi ne smejo presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči.
17
+
(6) Ne glede na peti odstavek tega člena se pri izračunu upada prihodkov od prodaje lahko upošteva prihodke od prodaje v upravičenem obdobju glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši. Upravičenec v izjavi iz prvega odstavka 110. člena tega zakona izjavi, da je pri izračunu upada prihodkov od prodaje upošteval povprečne prihodke od prodaje iz prvega stavka tega odstavka.
18
−
(8) Upravičeno obdobje pomoči je od 1. oktobra 2020 do 31. decembra 2020. Upravičeno obdobje pomoči se lahko, s sklepom Vlade, podaljša za največ šest mesecev.
18
+
(7) Za upravičence, ki so bili registrirani do 1. oktobra 2019, kritje nekritih fiksnih stroškov v upravičenem obdobju ne sme presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.12 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020 str. 1, sprememba UL C št. 164 z dne 13. 5. 2020, str. 3, sprememba UL C 218 z dne 2. 7. 2020, str. 3 in sprememba UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu tega poglavja: Sporočilo Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči).
19
−
(9) Pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov se upravičencem lahko dodeli na osnovi ocenjenih podatkov. Upravičenost do prejete pomoči se ugotavlja naknadno, skladno s petim odstavkom tega člena. Ne glede na prejšnji stavek upravičenci, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, skladno z davčno zakonodajo, zagotavljajo podatek o načrtovani in dejansko doseženi izgubi v zadnjem kvartalu 2020, ki je ugotovljena v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi na podlagi verodostojnih listin.
19
+
(8) Za upravičence, ki so bili registrirani od vključno 1. oktobra 2019 do 1. septembra 2020 in za upravičence iz šestega odstavka tega člena, nekriti fiksni stroški skupaj z ostalimi pomočmi ne smejo presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči.
20
−
(10) Neto izguba pomeni neto čisto izgubo (AOP 187) v upravičenem obdobju po pravilih računovodenja. Za potrebe tega člena je mesečna izguba lahko zgolj ocenjena.
20
+
(9) Upravičeno obdobje pomoči je od 1. oktobra 2020 do 31. decembra 2020. Upravičeno obdobje pomoči se lahko, s sklepom Vlade, podaljša za največ šest mesecev.
+
21
+
(10) Pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov se upravičencem lahko dodeli na osnovi ocenjenih podatkov. Upravičenost do prejete pomoči se ugotavlja naknadno, skladno s petim odstavkom tega člena. Ne glede na prejšnji stavek upravičenci, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, skladno z davčno zakonodajo, zagotavljajo podatek o načrtovani in dejansko doseženi izgubi v zadnjem kvartalu 2020, ki je ugotovljena v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi na podlagi verodostojnih listin.
+
22
+
(11) Neto izguba pomeni neto čisto izgubo (AOP 187) v upravičenem obdobju po pravilih računovodenja. Za potrebe tega člena je mesečna izguba lahko zgolj ocenjena.
1
·
(1) Za izplačilo pomoči v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov upravičenec iz prvega odstavka prejšnjega člena preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je oseba, ki jo opredeljuje prejšnji člen.
1
·
(1) Za izplačilo pomoči v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov upravičenec iz prvega odstavka prejšnjega člena preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je oseba, ki jo opredeljuje prejšnji člen.
2
·
(2) Upravičenec poda izjavo iz prejšnjega odstavka na osnovi lastne ocene poslovanja, upoštevaje prvi odstavek 112. člena tega zakona.
2
·
(2) Upravičenec poda izjavo iz prejšnjega odstavka na osnovi lastne ocene poslovanja, upoštevaje prvi odstavek 112. člena tega zakona.
3
·
(3) Upravičenec mora predložiti izjavo iz prvega odstavka tega člena najpozneje do 31. decembra 2020 za upravičeno obdobje iz osmega odstavka prejšnjega člena.
3
·
(3) Upravičenec mora predložiti izjavo iz prvega odstavka tega člena najpozneje do 31. decembra 2020 za upravičeno obdobje iz osmega odstavka prejšnjega člena.
4
−
(4) FURS izplača pomoč v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov v enkratnem znesku za obdobje, za katerega upravičenec uveljavlja pomoč, oziroma največ za upravičeno obdobje iz osmega odstavka prejšnjega člena, 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave. Ne glede določbo prejšnjega stavka FURS izplača pomoč v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov 20. januarja 2021 za upravičence, ki predložijo izjavo v novembru in decembru 2020.
4
+
(4) FURS izplača pomoč v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov v enkratnem znesku za obdobje, za katerega upravičenec uveljavlja pomoč, oziroma največ za upravičeno obdobje iz osmega odstavka prejšnjega člena, 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave. Ne glede določbo prejšnjega stavka FURS izplača pomoč v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov do 20. januarja 2021 za upravičence, ki predložijo izjavo v novembru in decembru 2020.
1
·
(1) Šteje se, da upravičenec zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v upravičenem obdobju zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za 30 ali več odstotkov glede na isto obdobje leta 2019. Za leto 2019 se upoštevajo podatki iz poslovnih izkazov, ki so bili oddani do 31. maja 2020. Če je bil upravičenec registriran za opravljanje dejavnosti po 1. oktobru 2019, je do pomoči upravičen tisti upravičenec, ki mu bodo prihodki v upravičenem obdobju zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za 30 ali več odstotkov v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki od registracije do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč oziroma sorazmerni delež, če mu prihodki od prodaje padejo za manj kot je ocenil v vlogi, skladno s petim odstavkom 109. člena tega zakona.
1
·
(1) Šteje se, da upravičenec zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v upravičenem obdobju zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za 30 ali več odstotkov glede na isto obdobje leta 2019. Za leto 2019 se upoštevajo podatki iz poslovnih izkazov, ki so bili oddani do 31. maja 2020. Če je bil upravičenec registriran za opravljanje dejavnosti po 1. oktobru 2019, je do pomoči upravičen tisti upravičenec, ki mu bodo prihodki v upravičenem obdobju zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za 30 ali več odstotkov v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki od registracije do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč oziroma sorazmerni delež, če mu prihodki od prodaje padejo za manj kot je ocenil v vlogi, skladno s petim odstavkom 109. člena tega zakona.
2
·
(2) Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih računovodenja, so prihodki iz prejšnjega odstavka čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih računovodenja.
2
·
(2) Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih računovodenja, so prihodki iz prejšnjega odstavka čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih računovodenja.
3
·
(3) Upravičena višina pomoči v obliki nekritih fiksnih stroškov se ugotavlja na osnovi podatkov, kot izhajajo iz revidiranih oziroma potrjenih računovodskih izkazov ali drugih dokazil. Če upravičenec na osnovi ocene nekritih fiksnih stroškov prejme višji znesek pomoči, kot je do njega upravičen na osnovi dejansko ugotovljenih podatkov, mora preveč prejeta sredstva vrniti.
3
·
(3) Upravičena višina pomoči v obliki nekritih fiksnih stroškov se ugotavlja na osnovi podatkov, kot izhajajo iz revidiranih oziroma potrjenih računovodskih izkazov ali drugih dokazil. Če upravičenec na osnovi ocene nekritih fiksnih stroškov prejme višji znesek pomoči, kot je do njega upravičen na osnovi dejansko ugotovljenih podatkov, mora preveč prejeta sredstva vrniti.
4
·
(4) Upravičenec, ki je uveljavil pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali je zahteval previsok znesek pomoči, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od odhodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.
4
·
(4) Upravičenec, ki je uveljavil pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali je zahteval previsok znesek pomoči, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od odhodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.
5
−
(5) Po poteku roka za vračilo prejete pomoči, določene v četrtem odstavku tega člena, se plačajo zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 - uradno prečiščeno besedilo).
5
+
(5) Ne glede na prejšnji odstavek upravičenec, ki je uveljavil pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2021 in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali je zahteval previsok znesek pomoči, o tem obvesti FURS do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021, oziroma do roka za predložitev končnega obračuna po prenehanju subjekta, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.
6
−
(6) Če obveznost iz naslova vračila prejete pomoči ni plačana v roku, predpisanem s tem zakonom, se prisilno izterja. Izvršbo opravi FURS po določbah zakona, ki ureja davčni postopek.
6
+
(6) Po poteku roka za vračilo prejete pomoči, določene v četrtem odstavku tega člena, se plačajo zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 - uradno prečiščeno besedilo).
7
−
(7) Nadzor nad uveljavljanjem pravic iz 109. člena tega zakona in izpolnjevanjem obveznosti iz četrtega odstavka tega člena izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.
7
+
(7) Če obveznost iz naslova vračila prejete pomoči ni plačana v roku, predpisanem s tem zakonom, se prisilno izterja. Izvršbo opravi FURS po določbah zakona, ki ureja davčni postopek.
+
8
+
(8) Nadzor nad uveljavljanjem pravic iz 109. člena tega zakona in izpolnjevanjem obveznosti iz četrtega odstavka tega člena izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.
1
·
(1) Ne glede na določbe temeljnega akta oziroma statuta lahko društvo, zveza društev oziroma podružnica tujega društva (v nadaljnjem besedilu: društvo) v času do preklica ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s COVID-19, o najpomembnejših odločitvah skliče in izvede zbor članov društva korespondenčno, če lahko zagotovi enakopravnost sodelovanja vseh članov. Za sklic, izvedbo in odločanje na korespondenčnem zboru članov društva se uporabljajo določbe temeljnega akta društva.
1
·
(1) Ne glede na določbe temeljnega akta oziroma statuta lahko društvo, zveza društev oziroma podružnica tujega društva (v nadaljnjem besedilu: društvo) v času do preklica ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s COVID-19, o najpomembnejših odločitvah skliče in izvede zbor članov društva korespondenčno, če lahko zagotovi enakopravnost sodelovanja vseh članov. Za sklic, izvedbo in odločanje na korespondenčnem zboru članov društva se uporabljajo določbe temeljnega akta društva.
2
·
(2) Če je zastopniku ali članu organov upravljanja društva v času veljavnosti ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s COVID-19 potekel mandat za zastopanje oziroma opravljanje funkcije, določen s temeljnim aktom oziroma statutom, se mu mandat podaljša do prvega zbora članov, ki sledi poteku mandatne dobe, če društvo zbora članov ne more sklicati na način, določen s prejšnjim odstavkom. Društvo je dolžno sklicati zbor članov najpozneje v treh mesecih od preklica ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s COVID-19.
2
·
(2) Če je zastopniku ali članu organov upravljanja društva v času veljavnosti ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s COVID-19 potekel mandat za zastopanje oziroma opravljanje funkcije, določen s temeljnim aktom oziroma statutom, se mu mandat podaljša do prvega zbora članov, ki sledi poteku mandatne dobe, če društvo zbora članov ne more sklicati na način, določen s prejšnjim odstavkom. Društvo je dolžno sklicati zbor članov najpozneje v treh mesecih od preklica ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s COVID-19.
+
3
+
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za skupščino zbornice in skupščino združenja.
3
·
3. Začasni ukrepi na področju zaščite, reševanja in pomoči
4
·
3. Začasni ukrepi na področju zaščite, reševanja in pomoči
1
−
(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev in nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z ZKme-1, ki imajo zaradi posledic epidemije COVID-19 izpad dohodka, ki je zlasti posledica nezmožnosti prodaje zalog, zmanjšanja obsega pridelave, predelave oziroma prodaje, so upravičeni do finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka, če je sektor utrpel najmanj 30 odstotni izpad dohodka glede na obdobje iz tretjega odstavka tega člena.
1
+
(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev in nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z ZKme-1, ki imajo zaradi posledic epidemije COVID-19 izpad dohodka, ki je zlasti posledica nezmožnosti prodaje zalog, zmanjšanja obsega pridelave, predelave oziroma prodaje, so upravičeni do finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka, če je sektor oziroma nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji utrpel najmanj 30 odstotni izpad dohodka glede na obdobje iz tretjega odstavka tega člena.
2
−
(2) Vloga za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena se vloži na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
2
+
(2) Vloga za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena se vloži na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja razen, če predpis iz četrtega odstavka tega člena predpiše postopek iz 93. člena tega zakona, ko Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja odločbo izda po uradni dolžnosti.
3
−
(3) Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v obliki pavšala glede na hektar zemljišča oziroma glave velike živine glede na povprečje zadnjih treh let, pri dopolnilnih dejavnostih na kmetiji pa glede na povprečje dohodkov zadnjega leta.
3
+
(3) Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v obliki pavšala glede na hektar zemljišča oziroma glave velike živine glede na povprečje zadnjih treh let, pri dopolnilnih dejavnostih na kmetiji pa glede na izpad dohodka v upravičenem obdobju pomoči iz sedmega odstavka tega člena, opredeljenega v predpisu iz četrtega odstavka tega člena, glede na enako obdobje v koledarskem letu 2019. Če vlagatelj ni imel dokončnega dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti v obdobju, ki je enako upravičenemu obdobju pomoči v koledarskem letu 2019, se finančno nadomestilo dodeli v višini razlike povprečnega dohodka in dohodka v upravičenem obdobju pomoči iz prejšnjega stavka. Povprečni dohodek je zmnožek povprečnega mesečnega dohodka v obdobju od dokončnosti dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti do datuma, določenega s predpisom in števila mesecev upravičenega obdobja nadomestila iz četrtega odstavka tega člena.
4
−
(4) Vlada podrobneje predpiše postopek, posamezne upravičene sektorje, podrobnejše pogoje za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena ter višino, vstopni prag, najvišjo višino finančnega nadomestila in način izračuna finančnega nadomestila iz tega člena.
4
+
(4) Vlada podrobneje predpiše postopek, upravičeno obdobje nadomestila iz sedmega odstavka tega člena, rok za vlaganje vlog, posamezne upravičene sektorje, podrobnejše pogoje za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena ter višino, vstopni prag, najvišjo višino finančnega nadomestila in način izračuna finančnega nadomestila iz tega člena.
5
·
(5) Osebi, ki uveljavlja izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka na podlagi ZZUOOP, se finančno nadomestilo po tem členu zniža za prejeti mesečni temeljni dohodek.
5
·
(5) Osebi, ki uveljavlja izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka na podlagi ZZUOOP, se finančno nadomestilo po tem členu zniža za prejeti mesečni temeljni dohodek.
6
−
(6) Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1).
6
+
(6) Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Peta sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in sprememba Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 34 z dne 1. 2. 2021, str. 6).
7
−
(7) Upravičeno obdobje pomoči po tem členu je do 30. junija 2021, ko morajo biti izdane odločbe o odobritvi sredstev.
7
+
(7) Upravičeno obdobje pomoči po tem členu je od 1. oktobra 2020 do 11. oktobra 2021.
1
−
(1) Ne glede na cene zakupnin kmetijskih zemljišč, ki jih za leto 2021 določi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, se te znižajo v višini 20 odstotkov za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2021.
1
+
(1) Ne glede na cene zakupnin kmetijskih zemljišč, ki jih za leto 2021 določi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, se te znižajo v višini 20 odstotkov za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2021.
2
·
(2) Pomoč iz tega člena se dodeli zakupnikom, ki so dejavni v primarni kmetijski proizvodnji, kot je opredeljena v 5. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2019/289 z dne 19. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 48 z dne 20. 2. 2019, str. 1), v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1).
2
·
(2) Pomoč iz tega člena se dodeli zakupnikom, ki so dejavni v primarni kmetijski proizvodnji, kot je opredeljena v 5. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2019/289 z dne 19. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 48 z dne 20. 2. 2019, str. 1), v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1).
1
·
(1) Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije lahko v brezplačni zakup odda kmetijska zemljišča, ki jih ima v upravljanju in ki so na dan 1. januarja 2021 v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč opredeljena kot:
1
·
(1) Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije lahko v brezplačni zakup odda kmetijska zemljišča, ki jih ima v upravljanju in ki so na dan 1. januarja 2021 v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč opredeljena kot:
2
·
- 1410 - kmetijsko zemljišče v zaraščanju,
2
·
- 1410 - kmetijsko zemljišče v zaraščanju,
3
·
- 1500 - drevesa in grmičevje, ali
3
·
- 1500 - drevesa in grmičevje, ali
4
·
- 1800 - kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.
4
·
- 1800 - kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.
5
·
(2) Doba zakupa iz tega člena traja deset let. Brezplačen zakup velja za celotno dobo zakupa.
5
·
(2) Doba zakupa iz tega člena traja deset let. Brezplačen zakup velja za celotno dobo zakupa.
6
·
(3) Zakupnik mora na zemljiščih, ki so dana v zakup po tem členu, odpraviti zaraščanje v enem letu od pridobitve zemljišča v brezplačni zakup ter ga uporabljati za kmetijsko dejavnost.
6
·
(3) Zakupnik mora na zemljiščih, ki so dana v zakup po tem členu, odpraviti zaraščanje v enem letu od pridobitve zemljišča v brezplačni zakup ter ga uporabljati za kmetijsko dejavnost.
7
−
(4) Ta člen se uporablja za zakupne pogodbe iz tega člena, ki so sklenjene do 30. junija 2021.
7
+
(4) Ta člen se uporablja za zakupne pogodbe iz tega člena, ki so sklenjene do 31. decembra 2021.
8
·
(5) Pomoč iz tega člena se zakupniku dodeli v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1).
8
·
(5) Pomoč iz tega člena se zakupniku dodeli v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1).
1
−
(1) Ne glede na določbo četrtega odstavka 23. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 46/13, 25/14 - ZFU, 50/14, 95/14 - ZUPPJS15, 82/15, 23/17 - ZDOdv, 67/17 in 84/18) direktorjem v javnem sektorju, kot jih določa Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 68/17, 4/18 in 30/18), ki opravljajo delo v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače za polovico rednega delovnega časa.
1
+
(1) Ne glede na določbo četrtega odstavka 23. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 46/13, 25/14 - ZFU, 50/14, 95/14 - ZUPPJS15, 82/15, 23/17 - ZDOdv, 67/17 in 84/18) direktorjem v javnem sektorju, kot jih določa Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 68/17, 4/18 in 30/18), ki so vključeni v aktivnosti in izvajanje ukrepov za preprečevanje okužb s SARS-CoV-2 ter zajezitev in obvladovanje COVID-19, pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače za polovico rednega delovnega časa.
2
·
(2) Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz prejšnjega odstavka ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
2
·
(2) Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz prejšnjega odstavka ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
3
·
(3) Dodatek iz prvega odstavka tega člena pripada direktorjem od 19. oktobra 2020 do preklica epidemije.
3
·
(3) Dodatek iz prvega odstavka tega člena pripada direktorjem od 19. oktobra 2020 do preklica epidemije.
+
4
+
(4) Sredstva za financiranje dodatka iz tega člena se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Zahtevek za izplačilo sredstev delodajalec vloži pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je izvajalec zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če je izvajalec na področju socialnega varstva. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za zdravje ali minister, pristojen za socialno varstvo.
4
·
6. Začasni ukrepi na področju vzgoje in izobraževanja, visokega šolstva, raziskovalne dejavnosti in športa
5
·
6. Začasni ukrepi na področju vzgoje in izobraževanja, visokega šolstva, raziskovalne dejavnosti in športa
1
·
(1) Imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za gojenje sladkovodnih in morskih organizmov se zaradi posledic epidemije COVID-19 oprosti plačila vodnega povračila.
1
·
(1) Imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za gojenje sladkovodnih in morskih organizmov se zaradi posledic epidemije COVID-19 oprosti plačila vodnega povračila.
2
·
(2) Direkcija Republike Slovenije za vode izda imetnikom vodne pravice iz prejšnjega odstavka obvestilo o spremembi mesečnih akontacij vodnega povračila. Pri izdaji odločbe o odmeri vodnega povračila se oprostitev iz prejšnjega odstavka upošteva v sorazmernem deležu obračunanega zneska višine vodnega povračila.
2
·
(2) Direkcija Republike Slovenije za vode izda imetnikom vodne pravice iz prejšnjega odstavka obvestilo o spremembi mesečnih akontacij vodnega povračila. Pri izdaji odločbe o odmeri vodnega povračila se oprostitev iz prejšnjega odstavka upošteva v sorazmernem deležu obračunanega zneska višine vodnega povračila.
3
·
(3) Ukrep iz tega člena se izvaja v skladu s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1).
3
·
(3) Ukrep iz tega člena se izvaja v skladu s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1).
4
−
(4) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. PETI DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
4
+
(4) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 66. člen Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20 in 152/20 - ZZUOOP; v nadaljnjem besedilu: ZIUOOPE).
−
2
−
(2) Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka 66. člena ZIUOOPE, se dokončajo po 66. členu ZIUOOPE.
−
1
−
Sprememba iz 18. člena tega zakona se uporablja od 19. oktobra 2020.
−
1
−
Delodajalci, ki so bili registrirani v obdobju od 12. februarja 2020 do 1. septembra 2020 in so delavce na začasno čakanje na delo napotili že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. oktobra 2020 dalje, lahko vložijo vlogo iz prvega odstavka 74. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20) v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjujejo vse pogoje za uveljavitev pravice.
−
1
−
Vlada in pristojni ministri izdajo podzakonske predpise iz šestega odstavka 36. člena, 37. člena, tretjega odstavka 94. člena, četrtega odstavka 95. člena, četrtega odstavka 103. člena, četrtega odstavka 116. člena, tretjega odstavka 121. člena, četrtega odstavka 122. člena in drugega odstavka 123. člena tega zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
−
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 411-01/20-101/93 Ljubljana, dne 25. novembra 2020 EPA 1472-VIII Državni zbor Republike Slovenije Igor Zorčič predsednik
−
+
1
+
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
+
1
+
(1) Določba zadnjega stavka petega odstavka 109. člena ZIUOPDVE se uporablja za izjave, vložene do uveljavitve tega zakona, če je za upravičenca ugodnejša.
+
2
+
(2) Vlagatelj, ki ugotavlja pogoj iz prejšnjega odstavka na podlagi spremenjenega petega odstavka 109. člena ZIUOPDVE glede povprečnega števila zaposlenih, in je do uveljavitve tega zakona že vložil izjavo na podlagi ZIUOPDVE, vloži dopolnitev izjave oziroma novo izjavo v 15 dneh od uveljavitve tega zakona. Razlika do polne vrednosti povračila se upravičencu izplača do 31. januarja 2021.
+
3
+
(3) Vlagatelj, ki ugotavlja upad prihodkov na podlagi novega šestega odstavka 109. člena ZIUOPDVE in je do uveljavitve tega zakona že vložil izjavo na podlagi ZIUOPDVE, vloži dopolnitev izjave oziroma novo izjavo v 15 dneh od uveljavitve tega zakona. Razlika do polne vrednosti povračila se upravičencu izplača do 31. januarja 2021.
+
4
+
(4) Za vlagatelje, ki so vložili vlogo na podlagi ZIUOPDVE, se določbi prve in druge alineje spremenjenega petega odstavka 109. člena ZIUOPDVE upoštevata po uradni dolžnosti. Razlika do polne vrednosti povračila se upravičencu izplača do 31. januarja 2021.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo:
+
1
+
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
+
1
+
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
+
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Odločba o razveljavitvi 52. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 v zvezi z 38. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 57/21 ) določa: »1. Člen 52 Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20) v zvezi z 38. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 75/16) se razveljavi.
+
2
+
2. Odločitev iz 1. točke izreka se izvrši tako, da Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu izpolnjevanje pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda iz prvega in drugega odstavka 14. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 85/14, 75/16 in 65/17) pri obstoječih visokošolskih zavodih preveri pri prvem naslednjem podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 75/16).«.
+
1
+
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.