← Nazaj na seznam
Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo
ZIUZEOP
67spremenjenih členov
+22dodano
+10odstranjeno
+35spremenjeno
dodano 9029odstranjeno 1958besed
202odstavkov
1
−
- ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti 28. februarja 2020 znaša 50 eurov ali več in teh obveznosti, višjih od 50 eurov, ni poravnal do 6. aprila 2020.
−
1
−
(1) Ukrepi iz tega dela zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, veljajo od 13. marca 2020 na 31. maj 2020, če ta zakon ne določa drugače.
1
+
(1) Ukrepi iz tega dela zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, veljajo od 13. marca 2020 do 31. maja 2020, če ta zakon ne določa drugače.
2
·
(2) Če do 15. maja 2020 epidemija ni preklicana, se roki izteka ukrepov, ki so določeni do 31. maja 2020, podaljšajo za 30 dni.
2
·
(2) Če do 15. maja 2020 epidemija ni preklicana, se roki izteka ukrepov, ki so določeni do 31. maja 2020, podaljšajo za 30 dni.
+
1
+
(1) Ukrepi iz 1., 11. in 13. poglavja tega zakona ter iz 63., 72., 73. in 74. člena tega zakona se izvajajo v skladu s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Začasni okvir), ob upoštevanju naslednjih pogojev:
+
2
+
- do javnih sredstev niso upravičeni subjekti, ki so bili na dan 31. decembra 2019 že podjetja v težavah, kot so opredeljena v 18. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014/EU, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL L št. 156 z dne 20. 6. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU);
+
3
+
- skupni znesek javnih sredstev ne sme preseči 800.000 eurov na posamezno podjetje, ali 120.000 eurov na posamezno podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture, ali 100.000 eurov na posamezno podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov. Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
+
4
+
- javna sredstva, ki so namenjena podjetjem, dejavnim v ribištvu in akvakulturi, se ne nanašajo na nobeno vrsto pomoči točke (a) do (k) prvega odstavka 1. člena Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45);
+
5
+
- ukrepi na podlagi tega zakona ne izključujejo dodelitve pomoči de minimis oziroma pomoči, dodeljene v skladu s Splošno uredbo o skupinskih izjemah, če so spoštovane določbe relevantnih aktov Evropske komisije;
+
6
+
- skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih s tem zakonom.
+
7
+
(2) Če skupni znesek javnih sredstev, ki ga prejme veliko podjetje, preseže maksimalno vrednost, določeno v drugi alineji prejšnjega odstavka, se dodeljevanje javnih sredstev iz podpoglavja 1.1 (Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov) in podpoglavja 1.2 (Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo) tega zakona, lahko izvaja v skladu s točko a) ali b):
+
8
+
a) Javna sredstva za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov se dodelijo v skladu s točko 3.10 Začasnega okvira ob upoštevanju vseh naslednjih pogojev:
+
9
+
- skupni znesek javnih sredstev za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov ne presega 80 % mesečne bruto plače posameznega zaposlenega,
+
10
+
- pomoč je namenjena le za zaposlene, ki bi bili sicer odpuščeni zaradi prekinitve ali zmanjšanja poslovanja, ki je posledica izbruha COVID-19, in
+
11
+
- delovna razmerja zaposlenih, za katere je dodeljena pomoč, se morajo ohraniti v veljavi v celotnem obdobju prejemanja javnih sredstev.
+
12
+
b) Javna sredstva za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov se dodelijo v skladu s točko (b) drugega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, po predhodni odobritvi ukrepa s strani Evropske komisije. Do pomoči so upravičena podjetja, ki dokažejo, da je dejansko nastala škoda zaradi izbruha COVID-19 presegla skupni znesek nadomestil plače in oprostitve prispevkov iz podpoglavja 1.1 in podpoglavja 1.2 tega zakona. Vlada Republike Slovenije z uredbo podrobneje predpiše metodologijo ocenjevanja škode, pogoje in postopek dodelitve javnih sredstev.
+
13
+
1. DELO IN PLAČEVANJE PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST 1.1 Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov
1
·
(1) Pravico do ukrepa iz prejšnjega člena lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
1
·
(1) Pravico do ukrepa iz prejšnjega člena lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
2
−
- neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
2
+
- neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
3
−
- delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.
3
+
- delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,
4
−
(2) Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, upravičenec naknadno vrne celotno pomoč iz prejšnjega odstavka. V primeru, da niso poslovali v celotnem letu 2019, so do pomoči upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so utrpeli:
4
+
- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
5
−
- vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali
5
+
(2) Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
6
−
- vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.
6
+
(3) Prihodki iz prejšnjega odstavka so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
+
7
+
(4) Do ukrepa iz prejšnjega člena so upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja iz drugega odstavka tega člena in imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah (Uradni list RS, št. 98/03 in 61/06 - ZDru-1) ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah (Uradni list RS, št. 108/02 in 61/06 - ZDru-1).
1
−
(1) Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom. Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu.
1
+
(1) Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.
+
2
+
(2) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
2
·
(3) Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.
3
·
(3) Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.
3
·
(4) Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
4
·
(4) Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
4
·
(5) Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo v skladu z odločitvijo iz prvega odstavka 21. člena tega zakona. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.
5
·
(5) Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo v skladu z odločitvijo iz prvega odstavka 21. člena tega zakona. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.
1
·
(1) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
1
·
(1) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
2
·
(2) Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
2
·
(2) Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
+
3
+
(3) Ne glede na zakon, ki ureja delovna razmerja, za čas trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona velja za vse delavce višina nadomestila plače, določena s prvim in drugim odstavkom tega člena, razen če ta zakon določa drugače.
1
−
(1) Za delavce iz prvega do četrtega in šestega odstavka 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 44/14 - ORZPIZ206, 85/14 - ZUJF-B, 95/14 - ZUJF-C, 90/15 - ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija.
1
+
(1) Za delavce iz prvega do četrtega in šestega odstavka 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 44/14 - ORZPIZ206, 85/14 - ZUJF-B, 95/14 - ZUJF-C, 90/15 - ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2), razen za delavce, ki so na začasnem čakanju na delo oziroma odsotni z dela zaradi višje sile, so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tako delodajalca kot zavarovanca, od plač oziroma tistih nadomestil plač, ki bremenijo delodajalca, za obdobje veljavnosti ukrepov iz tega zakona. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija.
2
−
(2) Delodajalci iz prejšnjega odstavka vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
2
+
(2) Delodajalci iz prejšnjega odstavka vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo ob plači za posamezni mesec krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
3
−
(3) Neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, niso upravičeni do ukrepov iz tega člena. 1.3 Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka
3
+
(3) Če delavec ne dela cel mesec ali ukrepi ne trajajo cel mesec, je upravičen do sorazmernega dela dodatka iz prejšnjega odstavka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela.
+
4
+
(4) Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka iz drugega odstavka tega člena sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
+
5
+
(5) Neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020, ter tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji, niso upravičeni do ukrepov iz tega člena.
+
1
+
(1) Delodajalci iz 22., 25. in 33. člena tega zakona, ki so zavezanci za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje, so za delavce iz drugega odstavka 28. člena in prvega odstavka 33. člena tega zakona, vključene v poklicno zavarovanje, oproščeni plačila prispevkov za poklicno zavarovanje od plače, prejete za delo, oziroma od nadomestila plače za obdobje veljavnosti ukrepov iz tega zakona.
+
2
+
(2) Prispevke za poklicno zavarovanje, ki so bili oproščeni po prejšnjem odstavku, za to obdobje v celoti plačuje Republika Slovenija.
+
3
+
(3) Zavezanci za plačilo prispevka za poklicno zavarovanje morajo upravljavcu Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: upravljavec sklada) za obdobje, za katero so upravičeni do oprostitve iz prvega odstavka tega člena, predložiti obračun prispevkov za poklicno zavarovanje v skladu z določbami 200. člena ZPIZ-2 in hkrati z obračunom tudi vlogo za uveljavljanje oprostitve. Ne glede na prejšnji stavek je treba vlogo za obdobje od 13. do 31. marca 2020 predložiti najpozneje z obračunom prispevkov za poklicno zavarovanje za mesec april. V vlogi mora biti naveden znesek oproščenih prispevkov, katerih plačilo zavezanec uveljavlja iz proračuna Republike Slovenije, in navedba, da zavezanec ni neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije ter da ne opravlja finančne ali zavarovalniške dejavnosti, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, oziroma da jo opravlja in je imel deset ali manj zaposlenih na dan 13. marca 2020. Zavezanec iz 22. in 25. člena tega zakona mora vlogi priložiti sklep Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje iz sedmega odstavka 29. člena tega zakona. Upravljavec sklada določi obliko in način oddaje vloge iz tega odstavka.
+
4
+
(4) Upravljavec sklada na podlagi obračunov prispevkov in vlog za oprostitev plačila prispevkov v imenu zavezancev in za račun zavarovancev članov poklicnega zavarovanja uveljavlja plačilo oproščenih prispevkov iz proračuna Republike Slovenije.
+
5
+
(5) Republika Slovenija izvrši plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje na račun Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja mesečno, in sicer deseti dan po prejemu zahtevka za plačilo obveznosti.
+
1
+
(1) Invalidska podjetja in zaposlitveni centri (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad) uveljavljajo pravico do povračila mesečnega kriznega dodatka iz 33. člena tega zakona za vsakega zaposlenega invalida, ki dela.
+
2
+
(2) Ne glede na četrti odstavek 33. člena tega zakona je zaposleni invalid upravičen do mesečnega kriznega dodatka v nezmanjšani višini.
+
3
+
(3) Vloga se odda na obrazcu, ki ga na spletnih straneh objavi sklad, vloži pa se jo v pisni obliki po pošti ali elektronsko na elektronski naslov sklada.
+
4
+
(4) V vlogi se navede poimenski seznam invalidov za posamezni mesec in število dni v mesecu, ko invalid dela, in za katere upravičenec uveljavlja pravico, elektronski naslov, na katerega se opravi vročanje, in številko računa, na katerega se znesek nakaže. Vloga se lahko odda do vključno 20. v mesecu za pretekli mesec.
+
5
+
(5) O priznani pravici sklad izda odločbo, ki se vroči na elektronski naslov upravičenca, ki je naveden na vlogi, in se šteje za vročeno z dnem odpreme. Pritožba ne zadrži izvršitve.
+
6
+
(6) Sklad pri odločanju upošteva skupno število invalidov, navedeno v vlogi, vendar največ do števila invalidov, kot izhaja iz uradne evidence Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, posredovane skladu, po stanju na zadnji dan v mesecu, za katerega se pravica uveljavlja.
+
7
+
(7) Če se podatki o številu invalidov iz vloge razlikujejo od števila invalidov po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, se lahko pravica prizna največ za število invalidov iz vloge, ki ne presega števila invalidov po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Naknadno usklajevanje podatkov iz uradnih evidenc upravičenca z uradnimi podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne more vplivati na podatke iz že oddane vloge.
+
8
+
(8) Izplačilo se izvede v roku 30 dni od odpreme.
+
9
+
(9) Invalidska podjetja in zaposlitveni centri morajo izplačati krizni dodatek tudi zaposlenim delavcem, ki niso invalidi, za čas, ko delajo. Sredstva za izplačilo kriznega dodatka zagotovijo iz naslova oprostitev in olajšav, ki jih imajo na podlagi 74. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 87/11, 96/12 - ZPIZ-2 in 98/14). 1.3 Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka
1
·
(1) Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je upravičenec, ki zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, in sicer:
1
·
(1) Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je upravičenec, ki zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, in sicer:
2
−
- samozaposleni, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost in je v obvezno zavarovanje vključen na podlagi opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na drugi zavarovalni podlagi,
2
+
- samozaposleni, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost in je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2,
3
−
- verski uslužbenec registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki ima na podlagi 27. člena Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF in 100/13) pravico do namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost v višini naslednjih vrst prispevkov za socialno varnost, in
3
+
- verski uslužbenec registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki je na dan uveljavitve tega zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi šestega odstavka 19. člena ZPIZ-2 in ima na podlagi 27. člena Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF in 100/13) pravico do namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost, in
4
−
- kmet, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na drugi podlagi.
4
+
- kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.
5
−
(2) Za samozaposlenega iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje tudi družbenik, ki je poslovodna oseba v gospodarski družbi in je zavarovan na podlagi 16. člena ZPIZ-2.
5
+
(2) Za samozaposlenega iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje tudi družbenik, ki je poslovodna oseba, in je zavarovan na podlagi 16. člena ZPIZ-2.
6
·
(3) Upravičenec iz prvega in drugega odstavka tega člena je upravičen do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 eurov za mesec marec in po 700 eurov za meseca april in maj 2020, če je opravljal dejavnost najmanj od 13. marca 2020 do uveljavitve tega zakona.
6
·
(3) Upravičenec iz prvega in drugega odstavka tega člena je upravičen do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 eurov za mesec marec in po 700 eurov za meseca april in maj 2020, če je opravljal dejavnost najmanj od 13. marca 2020 do uveljavitve tega zakona.
7
−
(4) Do izplačila mesečnega temeljnega dohodka iz prejšnjega odstavka ni upravičena oseba iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki ne plačuje obveznih dajatev in ne izpolnjuje drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan uveljavitve tega zakona neplačane zapadle davčne obveznosti.
7
+
(4) Če upravičenec iz prvega in drugega odstavka tega člena v zavarovanje na podlagah 15., 16., 17. člena in petega odstavka 25. člena ter šestega odstavka 19. člena ZPIZ-2 za posamezni mesec ni vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas, je upravičen do sorazmernega dela izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka po prejšnjem odstavku glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah. Delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah se za posamezni mesec določi upoštevaje povprečno dnevno število ur vključitve v zavarovanje v posameznem mesecu.
+
8
+
(5) Do izplačila mesečnega temeljnega dohodka iz prejšnjega odstavka ni upravičena oseba iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki ne plačuje obveznih dajatev in ne izpolnjuje drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vložitve vloge neplačane zapadle davčne obveznosti.
+
9
+
(6) Mesečni temeljni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
1
·
(1) Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka upravičenec iz prejšnjega člena preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije predloži izjavo, s katero izjavlja, da je oseba, kot jo opredeljuje prejšnji člen, in da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.
1
·
(1) Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka upravičenec iz prejšnjega člena preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije predloži izjavo, s katero izjavlja, da je oseba, kot jo opredeljuje prejšnji člen, in da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.
2
−
(2) Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti pomeni:
2
+
(2) Upravičenec poda izjavo iz prejšnjega odstavka na podlagi lastne ocene poslovanja, upoštevaje 37. člen tega zakona.
3
−
- vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020, ali
−
4
−
- vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.
−
5
·
(3) Upravičencu, ki vloži izjavo do 18. aprila 2020 za mesec marec, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije mesečni temeljni dohodek 25. aprila 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 19. aprila do 30. aprila 2020, za mesec marec ali april ali meseca marec in april skupaj, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije do 10. maja 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. maja do 31. maja 2020 za mesec marec ali april ali maj ali dva ali tri od navedenih mesecev skupaj, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije 10. junija 2020.
3
·
(3) Upravičencu, ki vloži izjavo do 18. aprila 2020 za mesec marec, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije mesečni temeljni dohodek 25. aprila 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 19. aprila do 30. aprila 2020, za mesec marec ali april ali meseca marec in april skupaj, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije do 10. maja 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. maja do 31. maja 2020 za mesec marec ali april ali maj ali dva ali tri od navedenih mesecev skupaj, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije 10. junija 2020.
6
·
(4) Upravičenec iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena prejme mesečni temeljni dohodek v višini 350 eurov za mesec marec 2020, 700 eurov za april 2020 in 700 eurov za maj 2020. Če poda izjavo za več mesecev skupaj, se mu nakaže seštevek mesečnih temeljnih dohodkov za posamezne mesece.
4
·
(4) Upravičenec iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena prejme mesečni temeljni dohodek v višini 350 eurov za mesec marec 2020, 700 eurov za april 2020 in 700 eurov za maj 2020. Če poda izjavo za več mesecev skupaj, se mu nakaže seštevek mesečnih temeljnih dohodkov za posamezne mesece.
7
·
(5) Upravičenec iz prejšnjega člena predloži izjavo preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije v elektronski obliki do 31. maja 2020. Predloga obrazca izjave je objavljena na portalu eDavki.
5
·
(5) Upravičenec iz prejšnjega člena predloži izjavo preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije v elektronski obliki do 31. maja 2020. Predloga obrazca izjave je objavljena na portalu eDavki.
8
·
(6) Mesečni temeljni dohodek za mesece marec, april in maj 2020 iz tretjega odstavka prejšnjega člena po izpolnitvi pogojev iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena izplača Finančna uprava Republike Slovenije.
6
·
(6) Mesečni temeljni dohodek za mesece marec, april in maj 2020 iz tretjega odstavka prejšnjega člena po izpolnitvi pogojev iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena izplača Finančna uprava Republike Slovenije.
+
7
+
(7) V primeru podaljšanja ukrepov v skladu z drugim odstavkom 20. člena tega zakona se izplača mesečni temeljni dohodek tudi za mesec junij. Za pridobitev pravice do izplačila mesečnega temeljnega dohodka za mesec junij 2020 se smiselno uporabljajo določbe tega člena. Izjavo za mesec junij 2020 upravičenec vloži do 30. junija 2020, Finančna uprava Republike Slovenije pa mesečni temeljni dohodek nakaže do 10. julija 2020.
1
−
V primeru naravne ali druge hujše nesreče, epidemije ali drugih izrednih okoliščin, če predstavlja izvedba seje z osebno navzočimi člani občinskega sveta tveganje za zdravje in varnost članov občinskega sveta, in je to nujno zaradi sprejetja odločitev, s katerimi ni mogoče odlašati, lahko župan skliče sejo na daljavo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Seja poteka v skladu z določbami tega zakona in poslovnika občinskega sveta, razen določb, ki se nanašajo na način glasovanja, na zagotavljanje javnosti seje, na seje delovnih teles občinskega sveta in na sodelovanje javnosti. Člani občinskega sveta so v prostoru, v katerem v času seje uporabljajo za medsebojno komuniciranje informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, sami. Seja se zvočno in slikovno snema, ne pa tudi javno predvaja. Člani občinskega sveta glasujejo z osebnim izrekanjem. Določba prejšnjega odstavka, ki ureja sklic seje na pobudo najmanj četrtine članov občinskega sveta, se pri seji na daljavo ne uporablja.
−
1
−
Izjava upravičenca, da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, je informacija javnega značaja in se objavi na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije. Do pomoči je upravičen tisti samozaposleni, ki mu bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ni dosegel več kot 20 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč. 1.4 Oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene, verske uslužbence, družbenike in kmete
1
+
(1) Izjava upravičenca, da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, je informacija javnega značaja in se objavi na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije.
+
2
+
(2) Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.
+
3
+
(3) Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih o računovodenju, so prihodki iz prejšnjega odstavka čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
+
4
+
(4) Do pomoči so upravičeni tisti verski uslužbenci registriranih cerkva ali drugih verskih skupnosti, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti, kar izkažejo z izjavo registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, katere član so. 1.4 Oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene, verske uslužbence, družbenike in kmete
1
−
(praktično usposabljanje z delom, obvezne izbirne vsebine, interesne dejavnosti)
1
+
(1) Če zaradi epidemije dijakom in vajencem v zaključnih letnikih ni bilo omogočeno praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih, se jim to prizna kot opravljeno, če imajo zaključene pozitivne ocene pri vseh strokovnih modulih v zaključnem letniku.
2
·
(2) Če zaradi epidemije dijakom in vajencem ni bilo omogočeno opravljanje obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti, se jim te priznajo kot opravljene.
2
·
(2) Če zaradi epidemije dijakom in vajencem ni bilo omogočeno opravljanje obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti, se jim te priznajo kot opravljene.
1
·
(1) Zaradi izboljšanja socialne varnosti uživalcev nizkih pokojnin se določi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence.
1
·
(1) Zaradi izboljšanja socialne varnosti uživalcev nizkih pokojnin se določi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence.
2
·
(2) Upravičenke oziroma upravičenci (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence so osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so uživalke oziroma uživalci (v nadaljnjem besedilu: uživalci) pokojnin, katerih pokojnina znaša 700,00 eurov ali manj.
2
·
(2) Upravičenke oziroma upravičenci (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence so osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so uživalke oziroma uživalci (v nadaljnjem besedilu: uživalci) pokojnin, katerih pokojnina znaša 700,00 eurov ali manj.
3
·
(3) Upravičencem iz prejšnjega odstavka se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence izplača v naslednjih zneskih:
3
·
(3) Upravičencem iz prejšnjega odstavka se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence izplača v naslednjih zneskih:
4
·
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 500,00 eurov, se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence izplača v višini 300,00 eurov,
4
·
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 500,00 eurov, se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence izplača v višini 300,00 eurov,
5
·
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 500,01 do 600,00 eurov, se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence izplača v višini 230,00 eurov in
5
·
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 500,01 do 600,00 eurov, se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence izplača v višini 230,00 eurov in
6
·
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 600,01 do 700,00 eurov, se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence izplača v višini 130,00 eurov.
6
·
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 600,01 do 700,00 eurov, se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence izplača v višini 130,00 eurov.
7
·
(4) Ob upoštevanju zneskov iz prejšnjega odstavka se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence izplača tudi prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so brezposelne osebe in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
7
·
(4) Ob upoštevanju zneskov iz prejšnjega odstavka se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence izplača tudi prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so brezposelne osebe in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
8
·
(5) V znesku pokojnine iz tretjega odstavka tega člena se upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.
8
·
(5) V znesku pokojnine iz tretjega odstavka tega člena se upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.
9
·
(6) Pri določitvi višine enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence iz tretjega odstavka tega člena se upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila tega dodatka. Znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, ki se po prejšnjem odstavku šteje v znesek pokojnine, se upošteva v višini izplačane pokojnine v januarju 2019.
9
·
(6) Pri določitvi višine enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence iz tretjega odstavka tega člena se upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila tega dodatka. Znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, ki se po prejšnjem odstavku šteje v znesek pokojnine, se upošteva v višini izplačane pokojnine v januarju 2019.
10
·
(7) Uživalcem pokojnine, ki se jim je na dan 1. januarja 2019 pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačevala v sorazmernem delu ali so po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije poleg pokojnine prejemali še pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja in stalno prebivajo v Republiki Sloveniji, se znesek tuje pokojnine upošteva v višini, kot ga je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pridobil za izplačilo letnega dodatka v letu 2019 za mesec januar 2019.
10
·
(7) Uživalcem pokojnine, ki se jim je na dan 1. januarja 2019 pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačevala v sorazmernem delu ali so po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije poleg pokojnine prejemali še pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja in stalno prebivajo v Republiki Sloveniji, se znesek tuje pokojnine upošteva v višini, kot ga je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pridobil za izplačilo letnega dodatka v letu 2019 za mesec januar 2019.
11
·
(8) Uživalcem pokojnin v sorazmernem delu se izplača enkratni solidarnostni dodatek za upokojence v sorazmernem delu, določenem za odmero pokojnine.
11
·
(8) Uživalcem pokojnin v sorazmernem delu se izplača enkratni solidarnostni dodatek za upokojence v sorazmernem delu, določenem za odmero pokojnine.
12
·
(9) Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence se izplača ob izplačilu pokojnine za mesec april.
12
·
(9) Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence se izplača ob izplačilu pokojnine za mesec april.
13
·
(10) Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.
13
·
(10) Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.
14
·
(11) Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.
14
·
(11) Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.
15
·
(12) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence ne plača dohodnina.
15
·
(12) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence ne plača dohodnina.
16
·
(13) Od enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence se ne plačuje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
16
·
(13) Od enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence se ne plačuje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
17
·
(14) Uživalcu pokojnine iz sedmega odstavka tega člena, ki dokazila o višini pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja v letu 2019 ni posredoval, se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence ne izplača.
17
·
(14) Uživalcu pokojnine iz sedmega odstavka tega člena, ki dokazila o višini pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja v letu 2019 ni posredoval, se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence ne izplača.
18
·
(15) Do enkratnega solidarnostnega dodatka so, ob upoštevanju zneskov iz tretjega odstavka tega člena, upravičeni tudi uživalci poklicnih pokojnin, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Enkratni solidarnostni dodatek za uživalce poklicnih pokojnin, ob upoštevanju desetega odstavka tega člena, izplačuje Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d.
18
·
(15) Do enkratnega solidarnostnega dodatka so, ob upoštevanju zneskov iz tretjega odstavka tega člena, upravičeni tudi uživalci poklicnih pokojnin, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Enkratni solidarnostni dodatek za uživalce poklicnih pokojnin, ob upoštevanju desetega odstavka tega člena, izplačuje Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d.
19
+
(11) Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.
+
1
·
(1) S tem členom se za izboljšanje socialnega položaja drugih ranljivih skupin oseb, ki imajo nizke dohodke in so glede na ogroženo starostno skupino najbolj izpostavljeni nevarnostim epidemije, ureja izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka.
1
·
(1) S tem členom se za izboljšanje socialnega položaja drugih ranljivih skupin oseb, ki imajo nizke dohodke in so glede na ogroženo starostno skupino najbolj izpostavljeni nevarnostim epidemije, ureja izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka.
2
−
(2) Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka po tem členu so tisti, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, za mesec april 2020 in niso upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence v skladu s prejšnjim členom.
2
+
(2) Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka po tem členu so tisti, ki so prejemniki denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, za mesec april 2020, in niso sami ali osebe, ki se poleg njih upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence v skladu s prejšnjim členom.
3
−
(3) Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se izplača skupaj z denarno socialno pomočjo oziroma varstvenim dodatkom za mesec april 2020 v višini 150 eurov.
3
+
(3) Enkratni solidarnostni dodatek iz prejšnjega odstavka se izplača prejemniku denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka za mesec april 2020 v višini 150 eurov.
4
−
(4) Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 eurov se izplača vsem rednim študentom s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji do 30. aprila 2020.
4
+
(4) Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka po tem členu so tudi osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki niso upravičene do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence iz prejšnjega člena in katerih lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka po posebnem zakonu, če:
5
−
(5) Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.
5
+
- so dopolnile 65 let starosti in
6
−
(6) Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev.
6
+
- so člani kmetije, skladno z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
7
−
(7) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega solidarnostnega dodatka za druge ranljive skupine ne plača dohodnina.
7
+
(5) Enkratni solidarnostni dodatek iz prejšnjega odstavka znaša 150 eurov in se izplača na podlagi vloge, ki se do 15. maja 2020 vloži na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
+
8
+
(6) Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 eurov se do 1. junija 2020 izplača študentom s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v študijskem letu 2019/2020 izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih v Republiki Sloveniji in na dan 13. marca 2020 niso bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 14., 15., 16., 17. in 25. člena ZPIZ-2.
+
9
+
(7) Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.
+
10
+
(8) Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.
+
11
+
(9) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega solidarnostnega dodatka za druge ranljive skupine ne plača dohodnina.
+
12
+
(10) Do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence iz prejšnjega člena so upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas in so na začasnem čakanju na delo oziroma odsotni z dela zaradi višje sile ter imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Nadomestilo iz invalidskega zavarovanja se v teh primerih preračuna na polni delovni čas, enkratni solidarnostni dodatek pa se jim prizna ob upoštevanju preračunanega nadomestila in zneskov iz tretjega odstavka prejšnjega člena v sorazmernem delu, ki je odvisen od obsega krajšega delovnega časa, za katerega prejemajo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja. Pri določitvi višine enkratnega solidarnostnega dodatka se upošteva višina nadomestil, ki ga je uživalec prejel v mesecu aprilu.
+
1
+
(1) Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka tudi za druge ranljive skupine oseb po tem členu so:
+
2
+
1. družinski pomočniki po zakonu, ki ureja socialno varstvo;
+
3
+
2. upravičenci do starševskega dodatka po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, za mesec april;
+
4
+
3. upravičenci do dodatka za nego otroka po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, za otroka za mesec april;
+
5
+
4. upravičenci do materinskega oziroma starševskega nadomestila po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, v višini minimalne plače ali v višini pod minimalno plačo za mesec april;
+
6
+
5. upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, za mesec april;
+
7
+
6. upravičenci do nadomestila po 5. in 8. členu Zakona o socialnem vključevanju invalidov (Uradni list RS, št. 30/18);
+
8
+
7. upravičenci po zakonu, ki ureja vojne veterane, ki prejemajo veteranski dodatek kot edini prejemek;
+
9
+
8. upravičenci po zakonu, ki ureja vojne invalide, ki prejemajo družinski dodatek kot edini prejemek.
+
10
+
(2) Enkratni solidarnostni dodatek iz prejšnjega odstavka se izplača v višini 150 eurov.
+
11
+
(3) Do enkratnega solidarnostnega dodatka po prvem odstavku tega člena so upravičenci upravičeni le, če niso hkrati upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka v skladu s prejšnjim členom. Upravičenec iz prvega odstavka tega člena je upravičen do enkratnega solidarnostnega dodatka samo na eni podlagi.
+
12
+
(4) Upravičenec do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 30 eurov za otroka je tudi eden od staršev ali druga oseba za vsakega otroka, za katerega je upravičen do otroškega dodatka v prvem do šestem dohodkovnem razredu, pri čemer do tega dodatka ni upravičen eden od staršev ali druga oseba, ki je upravičen do povečanega zneska dodatka za veliko družino v skladu s tretjim odstavkom 61. člena tega zakona.
+
13
+
(5) Upravičenec do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 eurov je tudi rejnik za otroka do dopolnjenega 18. leta, za katerega ima sklenjeno veljavno rejniško pogodbo v skladu z določbami zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti in za polnoletno osebo za katero ima sklenjeno veljavno rejniško pogodbo, v skladu z določbami zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti, in ta oseba ni iz naslova študija že upravičena do enkratnega solidarnostnega dodatka v skladu s prejšnjim členom.
+
14
+
(6) Enkratni solidarnostni dodatek za upravičence iz prvega, četrtega in petega odstavka tega člena se izplača do 30. junija 2020.
+
15
+
(7) Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka iz tega člena zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.
+
16
+
(8) Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.
+
17
+
(9) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega solidarnostnega dodatka iz tega člena ne plača dohodnina.
+
18
+
(10) Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, za potrebe ugotovitve upravičenosti do enkratnega solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka prejšnjega člena v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke za mesec april 2020, in sicer osebno ime, EMŠO in davčno številko te osebe. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije posredovane podatke upari s podatki o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence po tem zakonu in ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence po tem zakonu.
+
19
+
(11) Ministrstvo, pristojno za družino, ministrstvu, pristojnemu za visoko šolstvo, za potrebe ugotovitve upravičenosti do enkratnega solidarnostnega dodatka iz prvega odstavka tega člena, v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih iz prvega odstavka tega člena, in sicer osebno ime in EMŠO te osebe. Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, posredovane podatke upari s podatki o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka za študente po tem zakonu in ministrstvu, pristojnemu za družino, v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka za študente po tem zakonu.
1
·
(1) Ne glede na 60. člen in 92. do 97. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 - ZUPJS-G, 14/18 in 81/19; v nadaljnjem besedilu: ZSDP-1) se rok za vlaganje vlog za priznanje pravic podaljša, in sicer se šteje, da je vloga vložena pravočasno, če je vložena v juniju 2020. Prav tako se šteje, da je vloga za podaljšanje pravic, ki iztečejo v juniju 2020, vložena pravočasno, če je vložena v mesecu, ki sledi juniju 2020.
1
·
(1) Ne glede na 60. člen in 92. do 97. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 - ZUPJS-G, 14/18 in 81/19; v nadaljnjem besedilu: ZSDP-1) se rok za vlaganje vlog za priznanje pravic podaljša, in sicer se šteje, da je vloga vložena pravočasno, če je vložena v juniju 2020. Prav tako se šteje, da je vloga za podaljšanje pravic, ki iztečejo v juniju 2020, vložena pravočasno, če je vložena v mesecu, ki sledi juniju 2020.
2
·
(2) Ne glede na 26. člen ZSDP-1 oče nima pravice do očetovskega dopusta tudi, če se mora zaradi epidemije vrniti na delo. Če oče izrabi del očetovskega dopusta v trajanju najmanj 15 dni pred nastankom tega razloga, lahko neizrabljeni del očetovskega dopusta izrabi po prenehanju razloga, vendar najpozneje do enega meseca po poteku starševskega dopusta v strnjenem nizu ali po poteku pravice do starševskega dodatka za tega otroka. Če oče izrabi del očetovskega dopusta v trajanju največ 15 dni pred nastankom tega razloga, lahko neizrabljeni del očetovskega dopusta izrabi po prenehanju razloga, vendar najpozneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo. Ukrep iz tega člena velja do zadnjega dne v mesecu, v katerem vlada ugotovi se prekinejo izredne razmere.
2
·
(2) Ne glede na 26. člen ZSDP-1 oče nima pravice do očetovskega dopusta tudi, če se mora zaradi epidemije vrniti na delo. Če oče izrabi del očetovskega dopusta v trajanju najmanj 15 dni pred nastankom tega razloga, lahko neizrabljeni del očetovskega dopusta izrabi po prenehanju razloga, vendar najpozneje do enega meseca po poteku starševskega dopusta v strnjenem nizu ali po poteku pravice do starševskega dodatka za tega otroka. Če oče izrabi del očetovskega dopusta v trajanju največ 15 dni pred nastankom tega razloga, lahko neizrabljeni del očetovskega dopusta izrabi po prenehanju razloga, vendar najpozneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo. Ukrep iz tega člena velja do zadnjega dne v mesecu, v katerem vlada ugotovi se prekinejo izredne razmere.
3
·
(3) Ne glede na 77. člen ZSDP-1 se do konca epidemije poveča znesek dodatka za velike družine, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev te pravice, in sicer za 100 eurov za družino s tremi otroki in za 200 eurov za družino s štirimi ali več otroki.
3
·
(3) Ne glede na 77. člen ZSDP-1 se do konca epidemije poveča znesek dodatka za velike družine, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev te pravice, in sicer za 100 eurov za družino s tremi otroki in za 200 eurov za družino s štirimi ali več otroki.
4
−
6. DAVKI
−
+
1
+
(1) Začasno denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve se prizna od prvega dne nastanka brezposelnosti za čas trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona osebi, ki ji je od 13. marca 2020 dalje prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, in je bila pred 13. marcem 2020 na podlagi delovnega razmerja vključena v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji, pri čemer ne izpolnjuje pogojev za pridobitev nadomestila za brezposelnost po določbah Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 - ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 - ZPDZC-1, 47/15 - ZZSDT, 55/17, 75/19 in 11/20 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZUTD).
+
2
+
(2) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka se uveljavlja pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje z vlogo, oddano v času trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona, ki se ji priloži odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas. O nadomestilu Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloča z izdajo odločbe.
+
3
+
(3) Nadomestilo iz prvega odstavka tega člena se prizna v višini mesečnega zneska 513,64 eura. V času priznanja nadomestila iz prvega odstavka tega člena je oseba vključena v obvezna socialna zavarovanja kot brezposelna oseba, ki je prejemnik denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
+
4
+
(4) Tujcu z državljanstvom države, ki ni članica Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, se nadomestilo iz prvega odstavka tega člena prizna, če se po zakonu, ki ureja trg dela, šteje za brezposelno osebo in ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
+
5
+
(5) Odločba o nadomestilu iz prvega odstavka tega člena se osebi vroča z dostavo v hišni predalčnik v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve. Vročitev je opravljena petnajsti dan od dneva odpreme, ki se označi na odločbi. Če oseba po odpremi odločbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v enem mesecu sporoči, da odločbe v hišni predalčnik ni prejela, je domneva vročitve odpravljena in se vročitev opravi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
+
6
+
6. DAVKI
+
1
+
(1) Zavezanec po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 - ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZDDPO-2) ter zavezanec po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 9/12 - odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 - ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 - odl. US, 96/13, 29/14 - odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2), ki dosega dohodke iz dejavnosti, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, lahko poleg zmanjšanja davčne osnove po prvem in drugem odstavku 59. člena ZDDPO-2 oziroma po prvem in drugem odstavku 66. člena ZDoh-2, uveljavlja dodatno zmanjšanje davčne osnove davčnega obdobja za celoten znesek izplačil v denarju za namen odprave posledic epidemije, izplačan na za ta namen posebej oblikovan transakcijski račun Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ki ni Slovenija, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.
+
2
+
(2) Za znesek iz prejšnjega odstavka se šteje znesek vseh izplačil od 13. marca 2020 do obvestila o zaprtju posebej oblikovanega transakcijskega računa Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka, ki ga v Uradnem listu Republike Slovenije objavi minister, pristojen za finance.
+
3
+
(3) Za uveljavljanje olajšave po tem členu se smiselno uporabljata peti in šesti odstavek 59. člena ZDDPO-2 oziroma peti in šesti odstavek 66. člena ZDoh-2.
+
1
+
(1) Ne glede na 41. člen Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13 - ZIPRS1415, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19 in 72/19; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1) so, od 13. marca 2020 do 31. julija 2020, dobave zaščitne in medicinske opreme (v nadaljnjem besedilu: blago), vključno s pridobitvami tega blaga znotraj Evropske unije, iz seznama blaga, ki ga določi vlada in za katerega velja oprostitev uvoznih dajatev in davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) ob uvozu na podlagi Sklepa Komisije (EU) 2020/491 z dne 3. aprila 2020 o oprostitvi uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19 v letu 2020 (UL L št. 103I z dne 3. 4. 2020, str. 1), oproščene plačila DDV, s pravico do odbitka DDV, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
+
2
+
a) blago je namenjeno za:
+
3
+
- brezplačno razdeljevanje osebam, ki jih je prizadela epidemija, so temu izbruhu izpostavljene ali se z njim spopadajo, s strani organov in organizacij iz točke b) tega odstavka, ali
+
4
+
- brezplačno uporabo subjektom, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, v zvezi z zdravstveno oskrbo oseb, ki jih je prizadela epidemija, pod pogojem, da blago ostane v lasti organov in organizacij iz točke b) tega odstavka,
+
5
+
b) blago je dobavljeno državnemu organu ali organizaciji, organu lokalne skupnosti, drugi osebi javnega prava ali drugi organizaciji, ki se po predpisih šteje za dobrodelno organizacijo ali je blago dobavljeno za račun teh organov in organizacij ali blago iz druge države članice Evropske unije pridobi druga oseba za račun teh organov in organizacij.
+
6
+
(2) Blaga, za katerega je oprostitev DDV določena v drugi alineji točke a) prejšnjega odstavka, ni dovoljeno odtujiti, dati v uporabo drugemu ali ga kako drugače uporabiti za druge namene, razen za namene opravljanja zdravstvene dejavnosti, preden DDV ni plačan. DDV v tem primeru obračuna in plača subjekt iz druge alineje točke a) prejšnjega odstavka po stopnji, ki za to blago velja po ZDDV-1 na dan, ko se blago tako uporabi.
+
7
+
(3) Organi in organizacije iz točke b) prvega odstavka tega člena, ki blaga z oprostitvijo plačila DDV po tem členu ne uporabljajo za namene, za katere velja oprostitev plačila DDV na podlagi točke a) prvega odstavka tega člena, so dolžni obračunati in plačati DDV po stopnji, ki za to blago velja po ZDDV-1 na dan, ko se blago tako uporabi in tudi nastane obveznost obračuna DDV po ZDDV-1.
+
8
+
(4) Če blago ostane v lasti organizacij, ki ne izpolnjujejo več pogojev, zaradi katerih so bile upravičene do oprostitve plačila DDV in se blago brezplačno prenese na organizacijo, ki je sama upravičena do ugodnosti oprostitve plačila DDV po tem členu, je oprostitev plačila DDV odobrena še naprej, pod pogojem, da organizacija, na katero je bilo blago preneseno, uporablja blago za namene iz točke a) prvega odstavka tega člena.
+
9
+
(5) Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, se mora na računu sklicevati na člen tega zakona, ki določa oprostitev plačila DDV in razpolagati z izjavo kupca, da je blago namenjeno uporabi iz točke a) prvega odstavka tega člena.
+
10
+
(6) Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, mora davčnemu organu predložiti poročilo o opravljenih dobavah blaga iz prvega odstavka tega člena, ki vsebuje naslednje podatke: identifikacijsko številko za namene DDV, naziv ter naslov davčnega zavezanca, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, zaporedno številko, davčno številko ali identifikacijsko številko, če je identificirana za namene DDV, osebe iz točke b) prvega odstavka tega člena, ki je upravičena do oprostitve plačila DDV, tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife blaga, ter vrednost, vrsto in količino blaga.
+
11
+
(7) Davčni zavezanec poročilo iz prejšnjega odstavka sestavi za koledarski mesec in ga predloži davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki najkasneje do zadnjega delovnega dne za pretekli koledarski mesec.
+
12
+
(8) Davčni zavezanec, ki je pred uveljavitvijo tega zakona od dobav blaga ali pridobitev blaga znotraj Evropske unije, obračunal DDV za blago, ki je oproščeno plačila DDV v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko znižanje obračunanega DDV po izdanem računu iz preteklih davčnih obdobij za dobave blaga, opravljene od 13. marca 2020 dalje, vključi v obračun DDV za davčno obdobje, v katerem je popravil tak račun.
+
13
+
(9) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka podatke o dobavah, za katere je uveljavljal znižanje obračunanega DDV, vključi v poročilo iz šestega odstavka tega člena.
+
14
+
(10) Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, mora voditi evidence o transakcijah v okviru te ureditve tako, da je davčnemu organu omogočen nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV.
+
1
+
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na oprostitev plačila dohodnine, se smiselno uporabljajo tudi za primerljive dohodke, ki imajo vir izven Republike Slovenije.
1
·
(1) Republika Slovenija kot porok odgovarja banki ali hranilnici (v nadaljnjem besedilu: banka) iz prvega odstavka 2. člena Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (v nadaljnjem besedilu: ZIUOPOK) za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev iz drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK, ki na dan 31. decembra 2019 niso šteli za podjetja v težavah po pogojih, kot so opredeljeni v 18. točki 2. člena Uredbe Komisije 651/2014/EU, v višini:
1
·
(1) Republika Slovenija kot porok odgovarja banki ali hranilnici (v nadaljnjem besedilu: banka) iz prvega odstavka 2. člena Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (v nadaljnjem besedilu: ZIUOPOK) za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev iz drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK, ki na dan 31. decembra 2019 niso šteli za podjetja v težavah po pogojih, kot so opredeljeni v 18. točki 2. člena Uredbe Komisije 651/2014/EU, v višini:
2
·
- 25 % zneska odloženih obrokov obveznosti iz kreditnih pogodb, ki zapadejo v obdobju največ dvanajstih mesecev, za katerega je bil dogovorjen odlog, ali
2
·
- 25 % zneska odloženih obrokov obveznosti iz kreditnih pogodb, ki zapadejo v obdobju največ dvanajstih mesecev, za katerega je bil dogovorjen odlog, ali
3
·
- 50 % zneska odloženih obrokov obveznosti iz kreditnih pogodb, ki zapadejo v obdobju največ dvanajstih mesecev, za katerega je bil dogovorjen odlog v primeru kreditojemalcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije začasno prepove, in v primeru kreditojemalcev, ki so fizične osebe.
3
·
- 50 % zneska odloženih obrokov obveznosti iz kreditnih pogodb, ki zapadejo v obdobju največ dvanajstih mesecev, za katerega je bil dogovorjen odlog v primeru kreditojemalcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije začasno prepove, in v primeru kreditojemalcev, ki so fizične osebe.
4
−
- 25 % zneska odloženih obrokov obveznosti iz kreditnih pogodb, ki zapadejo v obdobju največ dvanajstih mesecev, za katerega je bil dogovorjen odlog, ali
−
5
−
- 50 % zneska odloženih obrokov obveznosti iz kreditnih pogodb, ki zapadejo v obdobju največ dvanajstih mesecev, za katerega je bil dogovorjen odlog v primeru kreditojemalcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije začasno prepove, in v primeru kreditojemalcev, ki so fizične osebe.
−
6
·
(2) Banka lahko zahteva izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka tudi v primeru kreditnih pogodb, ki so bile v obdobju veljavnosti tega zakona sklenjene skladno s sedmim odstavkom 2. člena ZIUOPOK za namen zagotavljanja likvidnosti zaradi posledic epidemije. Kreditne pogodbe iz tega odstavka morajo poleg običajnih določb vsebovati še naslednje določbe:
4
·
(2) Banka lahko zahteva izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka tudi v primeru kreditnih pogodb, ki so bile v obdobju veljavnosti tega zakona sklenjene skladno s sedmim odstavkom 2. člena ZIUOPOK za namen zagotavljanja likvidnosti zaradi posledic epidemije. Kreditne pogodbe iz tega odstavka morajo poleg običajnih določb vsebovati še naslednje določbe:
7
·
- da je terjatev banke iz kreditne pogodbe, zavarovana s poroštvom po tem členu, najmanj v enakem položaju kot terjatve ostalih upnikov do istega kreditojemalca, nastale po izdaji jamstva;
5
·
- da je terjatev banke iz kreditne pogodbe, zavarovana s poroštvom po tem členu, najmanj v enakem položaju kot terjatve ostalih upnikov do istega kreditojemalca, nastale po izdaji jamstva;
8
·
- zavezo kreditojemalca, da po sklenitvi kreditne pogodbe, zavarovane s poroštvom po tem členu, ne bo zastavljal svojega premoženja drugim ali ga kako drugače obremenjeval, če bi se lahko taka zastava ali druga bremena odrazila v zmanjšanju zavarovanja ali premoženja za poplačilo kreditodajalca. Kreditne pogodbe iz tega odstavka ne smejo vsebovati določb, po katerih bi obveznosti zapadle v takojšnje plačilo zaradi navzkrižne kršitve drugih pogodb, razen če tudi druge kreditne pogodbe istega kreditojemalca vsebujejo tovrstne določbe.
6
·
- zavezo kreditojemalca, da po sklenitvi kreditne pogodbe, zavarovane s poroštvom po tem členu, ne bo zastavljal svojega premoženja drugim ali ga kako drugače obremenjeval, če bi se lahko taka zastava ali druga bremena odrazila v zmanjšanju zavarovanja ali premoženja za poplačilo kreditodajalca. Kreditne pogodbe iz tega odstavka ne smejo vsebovati določb, po katerih bi obveznosti zapadle v takojšnje plačilo zaradi navzkrižne kršitve drugih pogodb, razen če tudi druge kreditne pogodbe istega kreditojemalca vsebujejo tovrstne določbe.
9
·
(3) Skupni znesek izdanih poroštev Republike Slovenije po tem členu ne presega 200 milijonov eurov. Poroštva, izdana po tem členu, se ne vštevajo v kvoto poroštev na podlagi zakona, ki ureja izvrševanje proračuna.
7
·
(3) Skupni znesek izdanih poroštev Republike Slovenije po tem členu ne presega 200 milijonov eurov. Poroštva, izdana po tem členu, se ne vštevajo v kvoto poroštev na podlagi zakona, ki ureja izvrševanje proračuna.
10
·
(4) Poroštvo iz tega člena je nepreklicno, brezpogojno in se unovči na prvi pisni poziv banke. Za poroštvo iz tega člena veljajo omejitve iz točke 3.2 Začasnega okvira, ki se podrobneje določijo z uredbo iz dvanajstega odstavka tega člena.
8
·
(4) Poroštvo iz tega člena je nepreklicno, brezpogojno in se unovči na prvi pisni poziv banke. Za poroštvo iz tega člena veljajo omejitve iz točke 3.2 Začasnega okvira, ki se podrobneje določijo z uredbo iz dvanajstega odstavka tega člena.
11
·
(5) Republika Slovenija s tem zakonom pooblašča družbo SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka), da v njenem imenu in za njen račun opravlja vse posle v zvezi z unovčevanjem poroštev, spremljanjem in izvedbo vseh potrebnih ukrepov za uveljavljanje regresnih terjatev, ter da po plačilu poroštva preveri izpolnjevanje pogojev po ZIUOPOK, na podlagi katerih je banka odobrila odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe.
9
·
(5) Republika Slovenija s tem zakonom pooblašča družbo SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka), da v njenem imenu in za njen račun opravlja vse posle v zvezi z unovčevanjem poroštev, spremljanjem in izvedbo vseh potrebnih ukrepov za uveljavljanje regresnih terjatev, ter da po plačilu poroštva preveri izpolnjevanje pogojev po ZIUOPOK, na podlagi katerih je banka odobrila odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe.
12
·
(6) Banka mora SID banki na njeno zahtevo posredovati vso dokumentacijo, ki je potrebna za izvedbo nadzora nad izpolnjevanjem pogojev po ZIUOPOK glede odloga in tega člena. Banka mora prednosti in koristi, ki jih pridobi s poroštvom po tem členu, sorazmerno prenesti na kreditojemalce in SID banki na njeno zahtevo izkazati, da ima vzpostavljen mehanizem, ki zagotavlja prenos prednosti in koristi poroštva po tem členu na kreditojemalce.
10
·
(6) Banka mora SID banki na njeno zahtevo posredovati vso dokumentacijo, ki je potrebna za izvedbo nadzora nad izpolnjevanjem pogojev po ZIUOPOK glede odloga in tega člena. Banka mora prednosti in koristi, ki jih pridobi s poroštvom po tem členu, sorazmerno prenesti na kreditojemalce in SID banki na njeno zahtevo izkazati, da ima vzpostavljen mehanizem, ki zagotavlja prenos prednosti in koristi poroštva po tem členu na kreditojemalce.
13
·
(7) Banka SID banki posreduje pisno ali elektronsko zahtevo za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije najkasneje v dvanajstih mesecih po izteku obdobja odloga plačila obveznosti iz prvega odstavka 2. člena ZIUOPOK, opredeljenega v aneksu ali kreditni pogodbi. Republika Slovenija poroštveno obveznost izpolni najkasneje v 15 delovnih dneh od prejema popolne zahteve za njeno izpolnitev, iz katere je razvidno, da je na strani kreditojemalca nastopil dogodek neplačila po 178. členu Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1) in da kreditojemalec ni poravnal dospele odložene obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom Republike Slovenije. Banka mora kreditojemalca obvestiti o vloženi zahtevi za poroštvo v treh dneh po vložitvi.
11
·
(7) Banka SID banki posreduje pisno ali elektronsko zahtevo za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije najkasneje v dvanajstih mesecih po izteku obdobja odloga plačila obveznosti iz prvega odstavka 2. člena ZIUOPOK, opredeljenega v aneksu ali kreditni pogodbi. Republika Slovenija poroštveno obveznost izpolni najkasneje v 15 delovnih dneh od prejema popolne zahteve za njeno izpolnitev, iz katere je razvidno, da je na strani kreditojemalca nastopil dogodek neplačila po 178. členu Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1) in da kreditojemalec ni poravnal dospele odložene obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom Republike Slovenije. Banka mora kreditojemalca obvestiti o vloženi zahtevi za poroštvo v treh dneh po vložitvi.
14
·
(8) Za izterjavo posameznih terjatev iz naslova unovčenih poroštev v imenu Republike Slovenije je odgovorna SID banka, izterjava pa se izvaja preko banke, ki je prejela poroštvo za unovčeno terjatev. Banka mora pri izterjavi terjatev iz naslova unovčenih poroštev ravnati kot dober strokovnjak, SID banka pa spremlja in nadzoruje postopke izterjave teh terjatev in z bankami v imenu in za račun Republike Slovenije sodeluje pri pomembnejših odločitvah v postopku izterjave. SID banka lahko izvede izterjavo unovčenega poroštva neposredno od dolžnika v primeru, da je taka izterjava po oceni SID banke hitrejša ali bolj ekonomična od tiste, ki bi jo sicer vodila banka.
12
·
(8) Za izterjavo posameznih terjatev iz naslova unovčenih poroštev v imenu Republike Slovenije je odgovorna SID banka, izterjava pa se izvaja preko banke, ki je prejela poroštvo za unovčeno terjatev. Banka mora pri izterjavi terjatev iz naslova unovčenih poroštev ravnati kot dober strokovnjak, SID banka pa spremlja in nadzoruje postopke izterjave teh terjatev in z bankami v imenu in za račun Republike Slovenije sodeluje pri pomembnejših odločitvah v postopku izterjave. SID banka lahko izvede izterjavo unovčenega poroštva neposredno od dolžnika v primeru, da je taka izterjava po oceni SID banke hitrejša ali bolj ekonomična od tiste, ki bi jo sicer vodila banka.
15
·
(9) Če je nad kreditojemalcem uveden postopek zaradi insolventnosti ali postopek likvidacije, mora banka obvestiti SID banko o vsaki terjatvi, ki jo prijavi v postopku, oziroma o začetku postopka najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev. SID banka pošlje Državnemu odvetništvu, najpozneje deset dni pred iztekom roka za prijavo terjatev oziroma potencialnih terjatev, popolno dokumentacijo, ki izkazuje obstoj in višino terjatve oziroma potencialne terjatve Republike Slovenije.
13
·
(9) Če je nad kreditojemalcem uveden postopek zaradi insolventnosti ali postopek likvidacije, mora banka obvestiti SID banko o vsaki terjatvi, ki jo prijavi v postopku, oziroma o začetku postopka najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev. SID banka pošlje Državnemu odvetništvu, najpozneje deset dni pred iztekom roka za prijavo terjatev oziroma potencialnih terjatev, popolno dokumentacijo, ki izkazuje obstoj in višino terjatve oziroma potencialne terjatve Republike Slovenije.
16
·
(10) Za kreditojemalca, ki je gospodarska družba, in mu je banka odobrila odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z ZIUOPOK, velja za čas od vložitve vloge za odlog plačila obveznosti do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov. Banka opozorilo o prepovedi izplačil v skladu s prejšnjim stavkom vključi v kreditno pogodbo ali v aneks k njej. Kršitev te prepovedi je razlog za prekinitev odloga plačila.
14
·
(10) Za kreditojemalca, ki je gospodarska družba, in mu je banka odobrila odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z ZIUOPOK, velja za čas od vložitve vloge za odlog plačila obveznosti do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov. Banka opozorilo o prepovedi izplačil v skladu s prejšnjim stavkom vključi v kreditno pogodbo ali v aneks k njej. Kršitev te prepovedi je razlog za prekinitev odloga plačila.
17
·
(11) Poroštvo preneha, če:
15
·
(11) Poroštvo preneha, če:
18
·
- je bil odlog plačila odobren v nasprotju s pogoji ZIUOPOK in so kršitve nastale na strani banke ali
16
·
- je bil odlog plačila odobren v nasprotju s pogoji ZIUOPOK in so kršitve nastale na strani banke ali
19
·
- banka ne obvesti SID banke o začetku postopka insolventnosti kreditojemalca najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev. V primeru že unovčenega poroštva mora banka vrniti vse zneske, ki so ji bili izplačani, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema plačila poroštva do dneva vračila.
17
·
- banka ne obvesti SID banke o začetku postopka insolventnosti kreditojemalca najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev. V primeru že unovčenega poroštva mora banka vrniti vse zneske, ki so ji bili izplačani, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema plačila poroštva do dneva vračila.
20
·
(12) Ukrepi iz tega člena se uporabljajo do prenehanja razmerij, ki nastanejo na njegovi podlagi. Podrobnejša pravila v zvezi z izvrševanjem določb tega člena, zlasti v zvezi z omejitvami poroštva iz četrtega odstavka tega člena, unovčevanjem in izterjavo poroštva, roki, dokumentacijo, poročanjem, obsegom in načinom izvajanja pooblastila SID banki ter nadomestilom za njegovo izvajanje, se določijo z uredbo, ki jo izda vlada.
18
·
(12) Ukrepi iz tega člena se uporabljajo do prenehanja razmerij, ki nastanejo na njegovi podlagi. Podrobnejša pravila v zvezi z izvrševanjem določb tega člena, zlasti v zvezi z omejitvami poroštva iz četrtega odstavka tega člena, unovčevanjem in izterjavo poroštva, roki, dokumentacijo, poročanjem, obsegom in načinom izvajanja pooblastila SID banki ter nadomestilom za njegovo izvajanje, se določijo z uredbo, ki jo izda vlada.
21
·
9. PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ TER PREMESTITVE V JAVNEM SEKTORJU
19
·
9. PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ TER PREMESTITVE V JAVNEM SEKTORJU
1
·
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, in drugih zakonov glede časovnih omejitev dnevne delovne obveznosti, dnevnega in tedenskega počitka ter opravljenih ur dela preko polnega delovnega časa, lahko v času trajanja epidemije, ko ni mogoče na drugačen način opraviti nujnih nalog, nadrejeni javnemu uslužbencu brez njegovega soglasja odredi, da po poteku delovnega časa, brez prekinitve dela, ki bi javnemu uslužbencu omogočila počitek, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja, dokonča začeto nalogo ali opravi nujno delo.
1
·
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, in drugih zakonov glede časovnih omejitev dnevne delovne obveznosti, dnevnega in tedenskega počitka ter opravljenih ur dela preko polnega delovnega časa, lahko v času trajanja epidemije, ko ni mogoče na drugačen način opraviti nujnih nalog, nadrejeni javnemu uslužbencu brez njegovega soglasja odredi, da po poteku delovnega časa, brez prekinitve dela, ki bi javnemu uslužbencu omogočila počitek, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja, dokonča začeto nalogo ali opravi nujno delo.
2
−
(2) Delo preko polnega delovnega časa, odrejeno na podlagi prejšnjega odstavka, lahko traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec.
2
+
(2) Odreditev dela preko polnega delovnega časa iz prejšnjega odstavka je dopustna le za najkrajši možni čas, s tem da je treba javnemu uslužbencu takoj po prenehanju razlogov zagotoviti sorazmerno daljši počitek skladno s predpisi in kolektivnimi pogodbami.
3
−
(3) Delo preko polnega delovnega časa lahko s soglasjem javnega uslužbenca traja tudi dalj časa od omejitev iz prejšnjega odstavka.
3
+
(3) Delo preko polnega delovnega časa, odrejeno na podlagi prvega odstavka tega člena, lahko traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec.
4
−
(4) Postopek in pogoje dela preko polnega delovnega časa v skladu s tem členom določi vlada z uredbo.
4
+
(4) Delo preko polnega delovnega časa lahko s soglasjem javnega uslužbenca traja tudi dalj časa od omejitev iz prejšnjega odstavka.
+
5
+
(5) Skupno število ur dela preko polnega delovnega časa iz tega člena na letni ravni ne sme preseči 480 ur.
+
1
+
Določbe 66., 67. in 68. člena tega zakona se uporabljajo tudi za zasebne izvajalce, ki dejavnost opravljajo v okviru mreže javne službe.
1
·
( poseg odločbe US o načinu izvrševanja tega člena )
1
·
( poseg odločbe US o načinu izvrševanja tega člena )
2
−
(1) Funkcionarjem, ki so v Prilogi 3 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 46/13, 25/14 - ZFU, 50/14, 95/14 - ZUPPJS15, 82/15, 23/17 - ZDOdv, 67/17 in 84/18) uvrščeni v plačnih podskupinah A1, A2 in A4, razen funkcionarjem Ustavnega sodišča Republike Slovenije, se zaradi epidemije določi znižanje plač za znesek v višini 30 % osnovne plače posameznega funkcionarja .
2
+
(1) Funkcionarjem, ki so v Prilogi 3 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 46/13, 25/14 - ZFU, 50/14, 95/14 - ZUPPJS15, 82/15, 23/17 - ZDOdv, 67/17 in 84/18) uvrščeni v plačnih podskupinah A1, A2 in A4, razen funkcionarjem Ustavnega sodišča Republike Slovenije, se zaradi epidemije določi znižanje plač za znesek v višini 30 % osnovne plače posameznega funkcionarja od dneva uveljavitve tega zakona do 31. maja 2020.
3
·
(2) Ne glede na določbe predpisov, ki določajo višino nadomestila plače funkcionarju po prenehanju funkcije, se plača funkcionarja, določena v skladu s prejšnjim odstavkom, upošteva kot osnova za določitev višine nadomestila plače funkcionarju po prenehanju funkcije.
3
·
(2) Ne glede na določbe predpisov, ki določajo višino nadomestila plače funkcionarju po prenehanju funkcije, se plača funkcionarja, določena v skladu s prejšnjim odstavkom, upošteva kot osnova za določitev višine nadomestila plače funkcionarju po prenehanju funkcije.
4
·
(3) Na način iz prvega odstavka tega člena se določijo tudi plače osebam, ki status funkcionarja pridobijo po uveljavitvi tega zakona.
4
·
(3) Na način iz prvega odstavka tega člena se določijo tudi plače osebam, ki status funkcionarja pridobijo po uveljavitvi tega zakona.
1
·
(1) Javni uslužbenec in funkcionar, ki zaradi odrejene karantene ne moreta opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali izvrševati funkcije, delodajalec pa jima ne more organizirati dela na domu, imata pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
1
·
(1) Javni uslužbenec in funkcionar, ki zaradi odrejene karantene ne moreta opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali izvrševati funkcije, delodajalec pa jima ne more organizirati dela na domu, imata pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
2
·
(2) Javni uslužbenec in funkcionar imata v času, ko zaradi višje sile ne opravljata dela oziroma izvršujeta funkcije, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
2
·
(2) Javni uslužbenec in funkcionar imata v času, ko zaradi višje sile ne opravljata dela oziroma izvršujeta funkcije, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
3
−
(4) Če je javnemu uslužbencu odrejena karantena zaradi rizičnega stika v času opravljanja dela in v primeru preventivne izolacije, ki ju pisno odredi delodajalec oziroma predstojnik, pripada javnemu uslužbencu plača, ki bi jo prejel, če bi delal, v primeru začasne zadržanosti od dela zaradi okužbe pri opravljanju dela pa znaša nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela 100 % osnove, ki je določena za obračun nadomestila za čas odsotnosti zaradi bolezni. Preventivna izolacija iz tega odstavka pomeni, da zaradi zagotavljanja nemotenega delovnega procesa delodajalec oziroma predstojnik pisno napoti zdravega javnega uslužbenca v izolacijo.
3
+
(3) Javni uslužbenec je lahko zaradi epidemije, ko ni možno opravljati dela, najdlje do 31. maja 2020, pisno napoten na čakanje na delo s pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Predstojnik v pisni napotitvi določi čas čakanja na delo, možnosti in način poziva javnemu uslužbencu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače. Zoper pisno napotitev na čakanje na delo ni pritožbe.
4
−
(5) Nadomestilo plače, določeno v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena, ne sme biti nižje od minimalne plače.
−
5
−
(6) Glede pravic iz socialnih zavarovanj se za izplačilo nadomestil v skladu s tem členom za javne uslužbence smiselno uporablja 27. člen tega zakona.
−
6
·
(4) Če je javnemu uslužbencu odrejena karantena zaradi rizičnega stika v času opravljanja dela in v primeru preventivne izolacije, ki ju pisno odredi delodajalec oziroma predstojnik, pripada javnemu uslužbencu plača, ki bi jo prejel, če bi delal, v primeru začasne zadržanosti od dela zaradi okužbe pri opravljanju dela pa znaša nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela 100 % osnove, ki je določena za obračun nadomestila za čas odsotnosti zaradi bolezni. Preventivna izolacija iz tega odstavka pomeni, da zaradi zagotavljanja nemotenega delovnega procesa delodajalec oziroma predstojnik pisno napoti zdravega javnega uslužbenca v izolacijo.
4
·
(4) Če je javnemu uslužbencu odrejena karantena zaradi rizičnega stika v času opravljanja dela in v primeru preventivne izolacije, ki ju pisno odredi delodajalec oziroma predstojnik, pripada javnemu uslužbencu plača, ki bi jo prejel, če bi delal, v primeru začasne zadržanosti od dela zaradi okužbe pri opravljanju dela pa znaša nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela 100 % osnove, ki je določena za obračun nadomestila za čas odsotnosti zaradi bolezni. Preventivna izolacija iz tega odstavka pomeni, da zaradi zagotavljanja nemotenega delovnega procesa delodajalec oziroma predstojnik pisno napoti zdravega javnega uslužbenca v izolacijo.
7
·
(5) Nadomestilo plače, določeno v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena, ne sme biti nižje od minimalne plače.
5
·
(5) Nadomestilo plače, določeno v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena, ne sme biti nižje od minimalne plače.
8
·
(6) Glede pravic iz socialnih zavarovanj se za izplačilo nadomestil v skladu s tem členom za javne uslužbence smiselno uporablja 27. člen tega zakona.
6
·
(6) Glede pravic iz socialnih zavarovanj se za izplačilo nadomestil v skladu s tem členom za javne uslužbence smiselno uporablja 27. člen tega zakona.
1
·
(1) Zaposleni, ki je pri svojem delu nadpovprečno izpostavljen tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjen zaradi obvladovanja epidemije, je upravičen do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki znaša največ 100 % urne postavke osnovne plače zaposlenega.
1
·
(1) Zaposleni, ki je pri svojem delu nadpovprečno izpostavljen tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjen zaradi obvladovanja epidemije, je upravičen do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki znaša največ 100 % urne postavke osnovne plače zaposlenega.
2
·
(2) Do dodatka iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi zaposleni, ki so napoteni na delo v tujino. Osnova za obračun dodatka je urna postavka osnovne plače zaposlenega za delo v Republiki Sloveniji.
2
·
(2) Do dodatka iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi zaposleni, ki so napoteni na delo v tujino. Osnova za obračun dodatka je urna postavka osnovne plače zaposlenega za delo v Republiki Sloveniji.
3
·
(3) Zaposleni v javnem sektorju, ki so upravičenci do dodatka iz 11. točke 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18; v nadaljnjem besedilu: KPJS), lahko iz naslova tega dodatka in dodatka iz prvega odstavka tega člena za delo v času epidemije prejmejo skupaj največ 100 % urne postavke osnovne plače zaposlenega.
3
·
(3) Zaposleni v javnem sektorju, ki so upravičenci do dodatka iz 11. točke 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18; v nadaljnjem besedilu: KPJS), lahko iz naslova tega dodatka in dodatka iz prvega odstavka tega člena za delo v času epidemije prejmejo skupaj največ 100 % urne postavke osnovne plače zaposlenega.
4
·
(4) V javnem sektorju odloči o višini dodatka iz prvega odstavka tega člena predstojnik ali oseba, ki pri delodajalcu izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, oziroma funkcionar, ki vodi organ, oziroma organ, ki odloča o pravicah in obveznostih zaposlenega, s sklepom. Pri določitvi upošteva stopnjo izpostavljenosti tveganju oziroma prekomerne obremenjenosti ter obseg dodeljenih finančnih sredstev za izplačilo dodatka.
4
·
(4) V javnem sektorju odloči o višini dodatka iz prvega odstavka tega člena predstojnik ali oseba, ki pri delodajalcu izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, oziroma funkcionar, ki vodi organ, oziroma organ, ki odloča o pravicah in obveznostih zaposlenega, s sklepom. Pri določitvi upošteva stopnjo izpostavljenosti tveganju oziroma prekomerne obremenjenosti ter obseg dodeljenih finančnih sredstev za izplačilo dodatka.
5
·
(5) Zoper sklep o upravičenosti do dodatka in njegovi višini ni pritožbe.
5
·
(5) Zoper sklep o upravičenosti do dodatka in njegovi višini ni pritožbe.
6
−
(6) Sredstva za financiranje dodatka iz prvega odstavka tega člena in dodatka iz 11. točke 39. člena KPJS v javnem sektorju se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Obseg sredstev za financiranje dodatka iz prvega odstavka tega člena, njihovo razdelitev na neposredne proračunske uporabnike ter kriterije za razdelitev posrednim proračunskim uporabnikom določi vlada.
6
+
(6) Sredstva za financiranje dodatka iz prvega odstavka tega člena in dodatka iz 11. točke 39. člena KPJS v javnem sektorju se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Na enak način se za financiranje dodatka iz 11. točke 39. člena KPJS zagotovijo sredstva tudi zasebnim izvajalcem socialnega in zdravstvenega varstva, ki dejavnost opravljajo v okviru mreže javne službe. Obseg sredstev za financiranje dodatka iz prvega odstavka tega člena, njihovo razdelitev na neposredne proračunske uporabnike ter kriterije za razdelitev posrednim proračunskim uporabnikom določi vlada.
7
·
(7) Nadzor nad izvajanjem določb tega člena v javnem sektorju opravlja Inšpektorat za javni sektor, v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
7
·
(7) Nadzor nad izvajanjem določb tega člena v javnem sektorju opravlja Inšpektorat za javni sektor, v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
+
1
+
(1) Ne glede na določbo tretjega odstavka 162. člena ZDR-1 lahko delodajalec javnemu uslužbencu zaradi nujnih delovnih potreb pisno prepove izrabo letnega dopusta za leto 2019 do 30. junija 2020. V takšnem primeru delodajalec zagotovi javnemu uslužbencu izrabo preostanka letnega dopusta za leto 2019 do 31. decembra 2020.
+
2
+
(2) Ne glede na določbo tretjega odstavka 162. člena ZDR-1 delodajalec zagotovi izrabo preostanka letnega dopusta za leto 2019 do 31. decembra 2020 tudi zdravstvenemu delavcu in zdravstvenemu sodelavcu, za katerega v skladu z Odredbo o omejitvi določenih pravic zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev (Uradni list RS, št. 19/20) velja prepoved izrabe letnega dopusta.
+
3
+
10. KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANA
1
−
V 74. členu se tretji odstavek črta. Dosedanji četrti do sedmi odstavek postanejo tretji do šesti odstavek.
1
+
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva in nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z Zakonom o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18; v nadaljnjem besedilu: ZKme-1), fizična oseba, ki je lastnik gozda, in imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov, ki imajo zaradi posledic epidemije izpad dohodka, ki je zlasti posledica nezmožnosti prodaje zalog, zmanjšanja obsega pridelave, predelave oziroma prodaje, so upravičeni do finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka, če je sektor utrpel najmanj 20 % izpad dohodka.
+
2
+
(2) Vloga za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena se vloži na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
+
3
+
(3) Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v obliki pavšala glede na hektar zemljišča oziroma glave velike živine glede na povprečje zadnjih treh let, pri dopolnilnih dejavnostih na kmetiji glede na povprečje dohodkov zadnjega leta, pri fizičnih osebah ribičih pa na podlagi povprečne količine ulova, zabeleženega v ladijskih dnevnikih za obdobje zadnjih treh let.
+
4
+
(4) Vlada podrobneje predpiše postopek, posamezne upravičene sektorje, podrobnejše pogoje za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena ter višino, vstopni prag, najvišjo višino finančnega nadomestila in način izračuna finančnega nadomestila iz tega člena.
+
5
+
(5) Oseba, ki uveljavlja izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz podpoglavja 1.3 tega zakona, ni upravičena do finančnega nadomestila po tem členu.
+
6
+
(6) Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1).
1
·
(1) Ne glede na tretji odstavek 105.c člena ZKme-1 lahko izvajalec začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu do konca leta 2020 opravlja delo prekinjeno ali neprekinjeno brez omejitve števila dni.
1
·
(1) Ne glede na tretji odstavek 105.c člena ZKme-1 lahko izvajalec začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu do konca leta 2020 opravlja delo prekinjeno ali neprekinjeno brez omejitve števila dni.
2
−
(2) Delavca, ki je bil napoten na začasno čakanje na delo zaradi epidemije, lahko Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje napoti k nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva iz ZKme-1, ki izrazi potrebo po začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, da sklene pogodbo v skladu z določbami ZKme-1.
2
+
(2) Delavca, ki je bil napoten na začasno čakanje na delo zaradi epidemije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje obvesti o nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva iz ZKme-1, ki izrazi potrebo po začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, da sklene pogodbo v skladu z določbami ZKme-1.
3
−
(3) Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše vlada.
3
+
(3) Delavec, ki je na začasnem čakanju na delo zaradi epidemije, mora pred začetkom opravljanja začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu pridobiti pisno soglasje delodajalca za čas opravljanja tega dela.
+
4
+
(4) Ne glede na 12. in 13. člen ZUTD lahko Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva iz ZKme-1, ki izrazi potrebo po začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, napoti tudi osebo, ki je vpisana v evidenco brezposelnih oseb, da sklene pogodbo v skladu z določbami ZKme-1.
+
5
+
(5) Ne glede na prvi odstavek 67. člena ZUTD se denarno nadomestilo za primer brezposelnosti zniža zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila opravi začasno ali občasno delo v kmetijstvu, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po plačilu davkov in obveznih prispevkov mesečno presega 400 eurov.
4
·
11. ODLOG PLAČILA KREDITNIH IN DRUGIH OBVEZNOSTI, NASTALIH NA PODLAGI ZAKONA, KI UREJA POMOČ ZA REŠEVANJE IN PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSKIH DRUŽB IN ZADRUG V TEŽAVAH
6
·
11. ODLOG PLAČILA KREDITNIH IN DRUGIH OBVEZNOSTI, NASTALIH NA PODLAGI ZAKONA, KI UREJA POMOČ ZA REŠEVANJE IN PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSKIH DRUŽB IN ZADRUG V TEŽAVAH
1
·
(1) Za dolžnike kreditnih ali drugih obveznosti, sklenjenih na podlagi Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17) ter s tem poveznim odlogom in obročnim plačevanjem, sklenjenim v skladu s 77. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18), se odobri odlog plačila obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe za obdobje 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe, za katero dolžnik zahteva odlog plačila skladno tretjim, četrtim in petim odstavkom tega člena, do razglasitve epidemije še niso zapadle v plačilo.
1
·
(1) Za dolžnike kreditnih ali drugih obveznosti, sklenjenih na podlagi Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17) ter s tem poveznim odlogom in obročnim plačevanjem, sklenjenim v skladu s 77. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18), se odobri odlog plačila obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe za obdobje 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe, za katero dolžnik zahteva odlog plačila skladno tretjim, četrtim in petim odstavkom tega člena, do razglasitve epidemije še niso zapadle v plačilo.
2
−
(1) Za dolžnike kreditnih ali drugih obveznosti, sklenjenih na podlagi Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17) ter s tem poveznim odlogom in obročnim plačevanjem, sklenjenim v skladu s 77. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18), se odobri odlog plačila obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe za obdobje 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe, za katero dolžnik zahteva odlog plačila skladno tretjim, četrtim in petim odstavkom tega člena, do razglasitve epidemije še niso zapadle v plačilo.
−
3
·
(2) Za dolžnika iz prejšnjega odstavka se šteje gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ki ima sedež v Republiki Sloveniji ali zadruga, ustanovljena po zakonu o zadrugah, ki ima sedež v Republiki Sloveniji.
2
·
(2) Za dolžnika iz prejšnjega odstavka se šteje gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ki ima sedež v Republiki Sloveniji ali zadruga, ustanovljena po zakonu o zadrugah, ki ima sedež v Republiki Sloveniji.
4
·
(3) Dolžnik iz prejšnjega odstavka naslovi na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe najpozneje v 12 mesecih po preklicu epidemije.
3
·
(3) Dolžnik iz prejšnjega odstavka naslovi na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe najpozneje v 12 mesecih po preklicu epidemije.
5
·
(4) V vlogi iz prejšnjega odstavka dolžnik ugotovi in utemelji, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge obvezne dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije, ne more zagotavljati pravočasnega poplačila obveznosti po kreditni ali drugi pogodbi, ker bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bilo ogroženo nemoteno izvajanje poslovnega procesa ter v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije in izjavo, da ima na dan 31. december 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih obveznih dajatev.
4
·
(4) V vlogi iz prejšnjega odstavka dolžnik ugotovi in utemelji, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge obvezne dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije, ne more zagotavljati pravočasnega poplačila obveznosti po kreditni ali drugi pogodbi, ker bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bilo ogroženo nemoteno izvajanje poslovnega procesa ter v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije in izjavo, da ima na dan 31. december 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih obveznih dajatev.
6
·
(5) Ne glede na prejšnji odstavek dolžniku ni potrebno priložiti opisa poslovnega položaja in podati utemeljitve, če opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije začasno prepove. V tem primeru dolžnik v vlogi navede vladni oziroma občinski odlok, ki vpliva na opravljanje njegove dejavnosti.
5
·
(5) Ne glede na prejšnji odstavek dolžniku ni potrebno priložiti opisa poslovnega položaja in podati utemeljitve, če opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije začasno prepove. V tem primeru dolžnik v vlogi navede vladni oziroma občinski odlok, ki vpliva na opravljanje njegove dejavnosti.
1
·
(1) Dolžnik, ki mu je bil odobren odlog plačila iz 77. člena tega zakona, enkrat na četrtletje poroča pristojnemu ministrstvu o svojem poslovnem položaju.
1
·
(1) Dolžnik, ki mu je bil odobren odlog plačila iz 77. člena tega zakona, enkrat na četrtletje poroča pristojnemu ministrstvu o svojem poslovnem položaju.
2
·
(2) Pristojno ministrstvo prekine ali skrajša obdobje odloga plačila, če:
2
·
(2) Pristojno ministrstvo prekine ali skrajša obdobje odloga plačila, če:
3
·
- dolžnik ne poroča o svojem poslovnem položaju ali
3
·
- dolžnik ne poroča o svojem poslovnem položaju ali
4
−
- se osnovni položaj dolžnika izboljša tako, da niso več izpolnjeni pogoji za odlog plačila po tem zakonu ali
4
+
- se poslovni položaj dolžnika izboljša tako, da niso več izpolnjeni pogoji za odlog plačila po tem zakonu ali
5
·
- ugotovi, da je dolžnik v vlogi navajal lažne podatke
5
·
- ugotovi, da je dolžnik v vlogi navajal lažne podatke
1
−
(značilnost odloga plačila in insolventnost)
1
+
(1) Odlog plačila po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni ali drugi pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne ali druge pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša zapadlost sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, sklenjenega v notarski obliki, ki služi kot zavarovanje kreditne ali druge pogodbe. Po izteku obdobja odloga plačila zapade naslednji obrok v plačilo v skladu z določbami kreditne ali druge pogodbe. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno ali drugo pogodbo.
2
·
(2) Po odobritvi odloga plačila iz 77. člena tega zakona pristojno ministrstvo in dolžnik skleneta aneks h kreditni ali drugi pogodbi, ki upošteva značilnosti odloga plačila iz prejšnjega odstavka.
2
·
(2) Po odobritvi odloga plačila iz 77. člena tega zakona pristojno ministrstvo in dolžnik skleneta aneks h kreditni ali drugi pogodbi, ki upošteva značilnosti odloga plačila iz prejšnjega odstavka.
3
·
(3) Če je pri poslovanju dolžnika zaradi posledic epidemije prišlo do težav, ki lahko povzročijo njegovo insolventnost, se lahko pristojno ministrstvo in dolžnik, ne glede na prvi odstavek 77. člena tega zakona, sporazumno dogovorita za odlog in ostale pogoje glede plačila vseh obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe (nezapadlih in zapadlih pred razglasitvijo epidemije), ki so za dolžnika ugodnejši, vendar največ za 24 mesecev.
3
·
(3) Če je pri poslovanju dolžnika zaradi posledic epidemije prišlo do težav, ki lahko povzročijo njegovo insolventnost, se lahko pristojno ministrstvo in dolžnik, ne glede na prvi odstavek 77. člena tega zakona, sporazumno dogovorita za odlog in ostale pogoje glede plačila vseh obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe (nezapadlih in zapadlih pred razglasitvijo epidemije), ki so za dolžnika ugodnejši, vendar največ za 24 mesecev.
1
·
(1) Javni sklad, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: javni sklad), ki preko javnih razpisov ali javnih pozivov izvaja kreditiranje, lahko odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za največ 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, še niso zapadle v plačilo.
1
·
(1) Javni sklad, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: javni sklad), ki preko javnih razpisov ali javnih pozivov izvaja kreditiranje, lahko odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za največ 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, še niso zapadle v plačilo.
2
·
(2) Kreditojemalec naslovi na javni sklad vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najpozneje do 30. junija 2021. V vlogi mora kreditojemalec pojasniti, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi.
2
·
(2) Kreditojemalec naslovi na javni sklad vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najpozneje do 30. junija 2021. V vlogi mora kreditojemalec pojasniti, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi.
3
·
(3) Javni sklad in kreditojemalec se z aneksom h kreditni pogodbi dogovorita za čas trajanja odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, vendar največ za 12 mesecev. Odlog plačila lahko javni sklad izvede ne glede na določbe javnega razpisa ali javnega poziva, po katerem je bil kredit dodeljen. Odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga.
3
·
(3) Javni sklad in kreditojemalec se z aneksom h kreditni pogodbi dogovorita za čas trajanja odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, vendar največ za 12 mesecev. Odlog plačila lahko javni sklad izvede ne glede na določbe javnega razpisa ali javnega poziva, po katerem je bil kredit dodeljen. Odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga.
4
·
(4) Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami aneksa h kreditni pogodbi z amortizacijskim načrtom, ki je priloga aneksa h kreditni pogodbi.
4
·
(4) Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami aneksa h kreditni pogodbi z amortizacijskim načrtom, ki je priloga aneksa h kreditni pogodbi.
5
·
(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena se lahko javni sklad in kreditojemalec sporazumno dogovorita drugače.
5
·
(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena se lahko javni sklad in kreditojemalec sporazumno dogovorita drugače.
6
·
(6) Za veljavnost in učinke odloga plačila po tem členu, se razen sklenitve aneksa iz tretjega odstavka tega člena ne zahteva nobeno dodatno dejanje javnega sklada, ki izvede ukrep po tem zakonu, ali njegovih kreditojemalcev ali njihovih porokov, ne glede na drugačne določbe v kreditni pogodbi ali zakonih, ki se uporabljajo v zvezi s plačilom obveznosti iz kreditne pogodbe.
6
·
(6) Za veljavnost in učinke odloga plačila po tem členu, se razen sklenitve aneksa iz tretjega odstavka tega člena ne zahteva nobeno dodatno dejanje javnega sklada, ki izvede ukrep po tem zakonu, ali njegovih kreditojemalcev ali njihovih porokov, ne glede na drugačne določbe v kreditni pogodbi ali zakonih, ki se uporabljajo v zvezi s plačilom obveznosti iz kreditne pogodbe.
7
·
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko javni sklad kreditojemalcem, ki so bili v zamudi z izpolnjevanjem svojih obveznosti že pred razglasitvijo epidemije, vendar ne več kot 90 dni, na podlagi vloge za reprogram kreditne pogodbe, zapadle neporavnane obveznosti reprogramira tako, da se poveča višina posameznih obrokov.
7
·
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko javni sklad kreditojemalcem, ki so bili v zamudi z izpolnjevanjem svojih obveznosti že pred razglasitvijo epidemije, vendar ne več kot 90 dni, na podlagi vloge za reprogram kreditne pogodbe, zapadle neporavnane obveznosti reprogramira tako, da se poveča višina posameznih obrokov.
8
·
12. PLAČILNI ROK
8
·
12. PLAČILNI ROK
9
+
(1) Javni sklad, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: javni sklad), ki preko javnih razpisov ali javnih pozivov izvaja kreditiranje, lahko odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za največ 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, še niso zapadle v plačilo.
+
10
+
(2) Kreditojemalec naslovi na javni sklad vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije. V vlogi mora kreditojemalec pojasniti, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi.
+
11
+
(3) Javni sklad in kreditojemalec se z aneksom h kreditni pogodbi dogovorita za čas trajanja odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, vendar največ za 12 mesecev. Odlog plačila lahko javni sklad izvede ne glede na določbe javnega razpisa ali javnega poziva, po katerem je bil kredit dodeljen. Odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga.
+
12
+
(4) Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami aneksa h kreditni pogodbi z amortizacijskim načrtom, ki je priloga aneksa h kreditni pogodbi.
+
13
+
(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena se lahko javni sklad in kreditojemalec sporazumno dogovorita drugače.
+
14
+
(6) Za veljavnost in učinke odloga plačila po tem členu, se razen sklenitve aneksa iz tretjega odstavka tega člena ne zahteva nobeno dodatno dejanje javnega sklada, ki izvede ukrep po tem zakonu, ali njegovih kreditojemalcev ali njihovih porokov, ne glede na drugačne določbe v kreditni pogodbi ali zakonih, ki se uporabljajo v zvezi s plačilom obveznosti iz kreditne pogodbe.
+
15
+
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko javni sklad kreditojemalcem, ki so bili v zamudi z izpolnjevanjem svojih obveznosti že pred razglasitvijo epidemije, vendar ne več kot 90 dni, na podlagi vloge za reprogram kreditne pogodbe, zapadle neporavnane obveznosti reprogramira tako, da se poveča višina posameznih obrokov.
+
1
·
Ne glede na 10. člen Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12; v nadaljnjem besedilu: ZPreZP-1) je plačilni rok 60 dni v primeru, ko je upnik javni organ iz prve, druge ali tretje alineje drugega odstavka 6. člena ZPreZP-1, dolžnik pa je subjekt zasebnega prava. Ta rok za plačilo velja še eno leto po razglasitvi konca epidemije.
1
·
Ne glede na 10. člen Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12; v nadaljnjem besedilu: ZPreZP-1) je plačilni rok 60 dni v primeru, ko je upnik javni organ iz prve, druge ali tretje alineje drugega odstavka 6. člena ZPreZP-1, dolžnik pa je subjekt zasebnega prava. Ta rok za plačilo velja še eno leto po razglasitvi konca epidemije.
2
·
13. UPRAVLJANJE Z VODAMI
2
·
13. UPRAVLJANJE Z VODAMI
3
+
Ne glede na 10. člen Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12; v nadaljnjem besedilu: ZPreZP-1) je plačilni rok 60 dni v primeru, ko je upnik javni organ iz prve, druge ali tretje alineje drugega odstavka 6. člena ZPreZP-1, dolžnik pa je subjekt zasebnega prava. Ta rok za plačilo velja še eno leto po razglasitvi konca epidemije.
+
1
·
(1) Ne glede na prvi in drugi odstavek 19. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16 in 81/19; v nadaljnjem besedilu: ZPPDFT-1) lahko zavezanec iz 5. do 15. točke ter 20.i in 20.j točke prvega odstavka 4. člena ZPPDFT-1 ukrep iz 1. točke prvega odstavka 16. člena ZPPDFT-1 na način, kot je določen v prvem odstavku 23. člena ZPPDFT-1, v prvem odstavku 24. člena ZPPDFT-1 in v prvem odstavku 25. člena ZPPDFT-1, izjemoma izvede tudi v enem mesecu po sklenitvi poslovnega razmerja ali v enem mesecu po razglasitvi prenehanja epidemije, če je to potrebno za zagotavljanje nemotenega poslovanja stranke v času trajanja razmer epidemije ali za preprečevanje večje škode za poslovanje stranke zaradi razmer epidemije.
1
·
(1) Ne glede na prvi in drugi odstavek 19. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16 in 81/19; v nadaljnjem besedilu: ZPPDFT-1) lahko zavezanec iz 5. do 15. točke ter 20.i in 20.j točke prvega odstavka 4. člena ZPPDFT-1 ukrep iz 1. točke prvega odstavka 16. člena ZPPDFT-1 na način, kot je določen v prvem odstavku 23. člena ZPPDFT-1, v prvem odstavku 24. člena ZPPDFT-1 in v prvem odstavku 25. člena ZPPDFT-1, izjemoma izvede tudi v enem mesecu po sklenitvi poslovnega razmerja ali v enem mesecu po razglasitvi prenehanja epidemije, če je to potrebno za zagotavljanje nemotenega poslovanja stranke v času trajanja razmer epidemije ali za preprečevanje večje škode za poslovanje stranke zaradi razmer epidemije.
2
·
(2) Zavezanec je dolžan pred sklenitvijo poslovnega razmerja izvesti vsa možna dejanja za poznavanje svoje stranke, ki niso v nasprotju z navodili pristojnih organov za ravnanje v času trajanja razmer epidemije, tako da pridobi vse podatke iz 2. točke prvega odstavka 137. člena ZPPDFT-1 ter ugotovi in preveri istovetnost s pomočjo omrežja, ki omogoča medsebojno komuniciranje uporabnikov z video povezavo.
2
·
(2) Zavezanec je dolžan pred sklenitvijo poslovnega razmerja izvesti vsa možna dejanja za poznavanje svoje stranke, ki niso v nasprotju z navodili pristojnih organov za ravnanje v času trajanja razmer epidemije, tako da pridobi vse podatke iz 2. točke prvega odstavka 137. člena ZPPDFT-1 ter ugotovi in preveri istovetnost s pomočjo omrežja, ki omogoča medsebojno komuniciranje uporabnikov z video povezavo.
3
·
(3) Zavezanec pogovor preko video povezave posname in posnetek hrani do poteka roka iz prvega odstavka tega člena. Po preteku tega roka se posnetek trajno izbriše.
3
·
(3) Zavezanec pogovor preko video povezave posname in posnetek hrani do poteka roka iz prvega odstavka tega člena. Po preteku tega roka se posnetek trajno izbriše.
4
−
(4) Prilagojen način izvedbe pregleda stranke po ZPPDFT-1 v skladu s tem členom ni dovoljen, če v skladu s 13. členom ZPPDFT-1 obstaja povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma.
4
+
(4) Zavezanec iz 6., 7. in 11. točke prvega odstavka 4. člena ZPPDFT-1 način pridobivanja podatkov, kot je opredeljen v prvem do tretjem odstavku tega člena, lahko uporabi tudi v primeru pregleda stranke pri izvajanju transakcij iz 20. člena ZPPDFT-1 in v primeru transakcij strank, pri katerih obstaja dvom o verodostojnosti in ustreznosti predhodno pridobljenih podatkov o stranki ali dejanskem lastniku stranke. Zavezanec podatke obvezno pridobi pred izvršitvijo transakcije in izključno v zvezi s transakcijami, ki se izvajajo na podlagi obstoječega poslovnega razmerja. Za hrambo tako pridobljenih podatkov se smiselno uporabljajo določbe ZPPDFT-1 oziroma predpisov, izdanih na njegovi podlagi, glede hrambe podatkov pri zavezancu.
+
5
+
(5) Prilagojen način izvedbe pregleda stranke po ZPPDFT-1 v skladu s tem členom ni dovoljen, če v skladu s 13. členom ZPPDFT-1 obstaja povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma.
5
·
17. ZAVAROVALNIŠTVO IN TRG FINANČNIH INSTURMENTOV
6
·
17. ZAVAROVALNIŠTVO IN TRG FINANČNIH INSTURMENTOV
1
−
(1) Ne glede na določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) se do 15. novembra 2020 ZJN-3 na splošnem področju uporablja za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost je enaka ali višja od 40.000 eurov za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj in 80.000 eurov za javno naročilo gradenj.
1
+
(1) Ne glede na določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) se do 31. decembra 2021 ZJN-3 na splošnem področju uporablja za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost je enaka ali višja od 40.000 eurov za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj in 80.000 eurov za javno naročilo gradenj.
2
−
(2) Do 15. aprila 2021 se četrti odstavek 66. člena ZJN-3 ne uporablja.
2
+
(2) Do 31. decembra 2022 se četrti odstavek 66. člena ZJN-3 ne uporablja.
1
−
(3) Izvršba po prvem odstavku tega člena se ne odloži, če gre za nujne zadeve, o katerih sodišče odloča tudi v času epidemije, ali če gre za izvršbo zaradi izterjave terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.
1
+
(1) V izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ, se z dnem uveljavitve tega zakona odloži izvršba.
2
·
(2) V postopkih davčne izvršbe, ki tečejo po ZDavP-2, se z dnem uveljavitve tega zakona zadrži davčna izvršba.
2
·
(2) V postopkih davčne izvršbe, ki tečejo po ZDavP-2, se z dnem uveljavitve tega zakona zadrži davčna izvršba.
3
·
(3) Izvršba po prvem odstavku tega člena se ne odloži, če gre za nujne zadeve, o katerih sodišče odloča tudi v času epidemije, ali če gre za izvršbo zaradi izterjave terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.
3
·
(3) Izvršba po prvem odstavku tega člena se ne odloži, če gre za nujne zadeve, o katerih sodišče odloča tudi v času epidemije, ali če gre za izvršbo zaradi izterjave terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.
4
·
20. IZVAJANJE JAVNIH STORITEV
4
·
20. IZVAJANJE JAVNIH STORITEV
1
−
(2) Iz proračuna Republike Slovenije se državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in posrednim uporabnikom proračunov, ki v času trajanja epidemije ne izvajajo javnih storitev, krijejo vsi stroški tekočega delovanja, zmanjšani za prejeta javna sredstva in sredstva pridobljena iz naslova ukrepov, določenih v tem zakonu.
1
+
(1) Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in posredni uporabniki proračunov, ki v času trajanja epidemije ne izvajajo javnih storitev, teh uporabnikom ne zaračunavajo.
2
·
(2) Iz proračuna Republike Slovenije se državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in posrednim uporabnikom proračunov, ki v času trajanja epidemije ne izvajajo javnih storitev, krijejo vsi stroški tekočega delovanja, zmanjšani za prejeta javna sredstva in sredstva pridobljena iz naslova ukrepov, določenih v tem zakonu.
2
·
(2) Iz proračuna Republike Slovenije se državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in posrednim uporabnikom proračunov, ki v času trajanja epidemije ne izvajajo javnih storitev, krijejo vsi stroški tekočega delovanja, zmanjšani za prejeta javna sredstva in sredstva pridobljena iz naslova ukrepov, določenih v tem zakonu.
3
·
21. FINANČNO POSLOVANJE PODJETIJ, POSTOPKI ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEGA PRENEHANJA
3
·
21. FINANČNO POSLOVANJE PODJETIJ, POSTOPKI ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEGA PRENEHANJA
1
−
Ne glede na 14. člen ZFPPIPP velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden tudi, če za več kot en mesec zamuja z izplačili plač in prispevkov delavcem, od takrat ko je prejel povračila nadomestil plače in prispevkov na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije na območju Republike Slovenije. Domneva insolventnosti iz prejšnjega stavka velja še štiri mesece po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona.
1
+
(1) Ne glede na 14. člen ZFPPIPP velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden tudi, če za več kot en mesec zamuja z izplačili plač in prispevkov delavcem, od takrat ko je prejel povračila izplačanih nadomestil plače in prispevkov na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije na območju Republike Slovenije. Domneva insolventnosti iz prejšnjega stavka velja še štiri mesece po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona.
+
2
+
(2) Če predlog za začetek stečajnega postopka iz razloga iz prejšnjega odstavka vloži delavec, je oproščen plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.
1
−
(1) Ne glede na 236., 237. in 238. člen ZFPPIPP je obdobje, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, in obdobje, v katerem dolžnik opraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja, štiri mesece, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije. Ta ukrep se uporablja v stečajnem postopku na predlog upnika, ki ga vloži najpozneje v dveh mesecih po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona.
1
+
(1) Ne glede na 236., 237. in 238. člen ZFPPIPP je obdobje, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, in obdobje, v katerem dolžnik opraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja, štiri mesece, če je insolventnost dolžnika posledica razglasitve epidemije. Ta ukrep se uporablja v stečajnem postopku, ki je uveden na predlog upnika najpozneje v treh mesecih po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona.
2
−
(2) Šteje se, da je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji.
2
+
(2) Dolžnik lahko opraviči odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tudi tako, da predloži dokaze, da je odpravil insolventnost z drugimi ukrepi finančnega prestrukturiranja ali z zadostnim obsegom poslovanja.
+
3
+
(3) Šteje se, da je insolventnost dolžnika posledica razglasitve epidemije, če dolžnik opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji ali če dolžnik na dan 31. decembra 2019 ni bil insolventen.
+
4
+
(4) Če sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja v skladu s tem členom, izvršilno sodišče na predlog dolžnika odloži izvršbo za to obdobje.
1
·
(1) Subjekt, ki je uveljavil:
1
·
(1) Subjekt, ki je uveljavil:
2
·
- povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo iz podpoglavja 1.1 tega zakona,
2
·
- povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo iz podpoglavja 1.1 tega zakona,
3
·
- oprostitev plačila prispevkov na podlagi 28. člena tega zakona v povezavi s povračilom nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in na podlagi 38. člena tega zakona ali
3
·
- oprostitev plačila prispevkov na podlagi 28. člena tega zakona v povezavi s povračilom nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in na podlagi 38. člena tega zakona ali
4
·
- izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz podpoglavja 1.3 tega zakona, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.
4
·
- izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz podpoglavja 1.3 tega zakona, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.
5
·
(2) Subjekt, ki je uveljavil upravičenja po tem zakonu in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njihovo pridobitev, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo do plačila, se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 - uradno prečiščeno besedilo).
5
·
(2) Subjekt, ki je uveljavil upravičenja po tem zakonu in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njihovo pridobitev, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo do plačila, se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 - uradno prečiščeno besedilo).
6
·
(3) Nadzor nad uveljavljanjem pravic iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, drugega odstavka 28. člena, prvega in petega odstavka 33. člena ter 38. člena tega zakona izvaja Finančna uprava Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, razen če ta zakon določa drugače.
6
·
(3) Nadzor nad uveljavljanjem pravic iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, drugega odstavka 28. člena, prvega in petega odstavka 33. člena ter 38. člena tega zakona izvaja Finančna uprava Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, razen če ta zakon določa drugače.
7
·
23. VARSTVO OKOLJA
7
·
23. VARSTVO OKOLJA
8
+
(1) Subjekt, ki je uveljavil:
+
9
+
- povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo iz podpoglavja 1.1 tega zakona,
+
10
+
- oprostitev plačila prispevkov na podlagi 28. člena tega zakona v povezavi s povračilom nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in na podlagi 38. člena tega zakona ali
+
11
+
- izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz podpoglavja 1.3 tega zakona, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.
+
12
+
(2) Subjekt, ki je uveljavil upravičenja po tem zakonu in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njihovo pridobitev, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo do plačila, se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 - uradno prečiščeno besedilo).
+
13
+
(3) Nadzor nad uveljavljanjem pravic iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, drugega odstavka 28. člena, prvega in petega odstavka 33. člena ter 38. člena tega zakona izvaja Finančna uprava Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, razen če ta zakon določa drugače.
+
1
·
(1) Roki glede obveznosti poročanja, določeni z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 - GZ, 21/18 - ZNOrg in 84/18 - ZIURKOE; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) in predpisi, izdanimi na podlagi ZVO-1, ter z ZV-1 in predpisi, izdanimi na podlagi ZV-1, se podaljšajo tako, da se iztečejo 60. dan po preklicu epidemije.
1
·
(1) Roki glede obveznosti poročanja, določeni z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 - GZ, 21/18 - ZNOrg in 84/18 - ZIURKOE; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) in predpisi, izdanimi na podlagi ZVO-1, ter z ZV-1 in predpisi, izdanimi na podlagi ZV-1, se podaljšajo tako, da se iztečejo 60. dan po preklicu epidemije.
2
·
(2) Predpisi, izdani na podlagi ZVO-1, in predpisi, izdani na podlagi ZV-1, iz prejšnjega odstavka so:
2
·
(2) Predpisi, izdani na podlagi ZVO-1, in predpisi, izdani na podlagi ZV-1, iz prejšnjega odstavka so:
3
·
- Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15),
3
·
- Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15),
4
·
- Uredba o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14, 54/15, 36/16 in 37/18),
4
·
- Uredba o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14, 54/15, 36/16 in 37/18),
5
·
- Uredba o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11 - popr., 26/12 in 84/18 - ZIURKOE),
5
·
- Uredba o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11 - popr., 26/12 in 84/18 - ZIURKOE),
6
·
- Uredba o odpadnih oljih (Uradni list RS, št. 24/12),
6
·
- Uredba o odpadnih oljih (Uradni list RS, št. 24/12),
7
·
- Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji (Uradni list RS, št. 3/10, 64/12, 93/12, 103/15 in 84/18 - ZIURKOE),
7
·
- Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji (Uradni list RS, št. 3/10, 64/12, 93/12, 103/15 in 84/18 - ZIURKOE),
8
·
- Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami (Uradni list RS, št. 63/09 in 84/18 - ZIURKOE),
8
·
- Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami (Uradni list RS, št. 63/09 in 84/18 - ZIURKOE),
9
·
- Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili (Uradni list RS, št. 105/08 in 84/18 - ZIURKOE),
9
·
- Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili (Uradni list RS, št. 105/08 in 84/18 - ZIURKOE),
10
·
- Uredba o odpadnih nagrobnih svečah (Uradni list RS, št. 25/19),
10
·
- Uredba o odpadnih nagrobnih svečah (Uradni list RS, št. 25/19),
11
·
- Uredba o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov (Uradni list RS, št. 34/08 in 9/09),
11
·
- Uredba o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov (Uradni list RS, št. 34/08 in 9/09),
12
·
- Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne snovi (Uradni list RS, št. 119/06 in 84/18 - ZIURKOE),
12
·
- Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne snovi (Uradni list RS, št. 119/06 in 84/18 - ZIURKOE),
13
·
- Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 - popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 - popr., 35/17, 60/18, 68/18 in 84/18 - ZIURKOE),
13
·
- Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 - popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 - popr., 35/17, 60/18, 68/18 in 84/18 - ZIURKOE),
14
·
- Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18),
14
·
- Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18),
15
·
- Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19),
15
·
- Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19),
16
·
- Uredba o odpadni električni in elektronski opremi (Uradni list RS, št. 55/15, 47/16, 72/18 in 84/18 - ZIURKOE),
16
·
- Uredba o odpadni električni in elektronski opremi (Uradni list RS, št. 55/15, 47/16, 72/18 in 84/18 - ZIURKOE),
17
·
- Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže (Uradni list RS, št. 32/06, 65/06, 78/08, 19/10, 68/17 in 82/18),
17
·
- Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže (Uradni list RS, št. 32/06, 65/06, 78/08, 19/10, 68/17 in 82/18),
18
·
- Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14 in 98/15),
18
·
- Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14 in 98/15),
19
·
- Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05),
19
·
- Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05),
20
·
- Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19),
20
·
- Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19),
21
·
- Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08, 28/11 in 88/12),
21
·
- Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08, 28/11 in 88/12),
22
·
- Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12),
22
·
- Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12),
23
·
- Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08),
23
·
- Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08),
24
·
- Pravilnik o monitoringu fizikalno-kemijskih lastnosti tekočih goriv (Uradni list RS, št. 76/11, 56/14 in 35/18),
24
·
- Pravilnik o monitoringu fizikalno-kemijskih lastnosti tekočih goriv (Uradni list RS, št. 76/11, 56/14 in 35/18),
25
·
- Uredba o uporabi fluoriranih toplogrednih plinov in ozonu škodljivih snoveh (Uradni list RS, št. 60/16),
25
·
- Uredba o uporabi fluoriranih toplogrednih plinov in ozonu škodljivih snoveh (Uradni list RS, št. 60/16),
26
·
- Uredba o toplogrednih plinih, dejavnostih in napravah, za katere je treba pridobiti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov oziroma izvajati monitoring emisij toplogrednih plinov (Uradni list RS, št. 55/11 in 1/13),
26
·
- Uredba o toplogrednih plinih, dejavnostih in napravah, za katere je treba pridobiti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov oziroma izvajati monitoring emisij toplogrednih plinov (Uradni list RS, št. 55/11 in 1/13),
27
·
- Uredba o podrobnejšem načinu in pogojih vzpostavitve in vodenja registra emisijskih kuponov (Uradni list RS, št. 56/05),
27
·
- Uredba o podrobnejšem načinu in pogojih vzpostavitve in vodenja registra emisijskih kuponov (Uradni list RS, št. 56/05),
28
·
- Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 48/18),
28
·
- Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 48/18),
29
·
- Uredba o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Uradni list RS, št. 35/15 in 58/16),
29
·
- Uredba o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Uradni list RS, št. 35/15 in 58/16),
30
·
- Uredba o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev (Uradni list RS, št. 17/18 in 59/18),
30
·
- Uredba o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev (Uradni list RS, št. 17/18 in 59/18),
31
·
- Uredba o najvišjih vsebnostih hlapnih organskih spojin v določenih barvah in lakih ter proizvodih za ličenje vozil (Uradni list RS, št. 93/10),
31
·
- Uredba o najvišjih vsebnostih hlapnih organskih spojin v določenih barvah in lakih ter proizvodih za ličenje vozil (Uradni list RS, št. 93/10),
32
·
- Uredba o trajnostnih merilih za biogoriva in emisiji toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv v prometu (Uradni list RS, št. 19/17),
32
·
- Uredba o trajnostnih merilih za biogoriva in emisiji toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv v prometu (Uradni list RS, št. 19/17),
33
·
- Pravilnik o monitoringu trajnostnih meril za biogoriva (Uradni list RS, št. 24/17),
33
·
- Pravilnik o monitoringu trajnostnih meril za biogoriva (Uradni list RS, št. 24/17),
34
·
- Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 66/17, 4/18 in 77/19),
34
·
- Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 66/17, 4/18 in 77/19),
35
·
- Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 91/13),
35
·
- Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 91/13),
36
·
- Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal (Uradni list RS, št. 66/17 in 4/18),
36
·
- Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal (Uradni list RS, št. 66/17 in 4/18),
37
·
- Pravilnik o opazovanju seizmičnosti na območju velike pregrade (Uradni list RS, št. 92/99, 44/03 in 58/16),
37
·
- Pravilnik o opazovanju seizmičnosti na območju velike pregrade (Uradni list RS, št. 92/99, 44/03 in 58/16),
38
·
- Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 - ZVO-1 in 17/11 - ZTZPUS-1),
38
·
- Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 - ZVO-1 in 17/11 - ZTZPUS-1),
39
·
- Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi Direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (Uradni list RS, št. 77/06),
39
·
- Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi Direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (Uradni list RS, št. 77/06),
40
·
- Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19),
40
·
- Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19),
41
·
- Uredba o koncesiji za rabo podzemne vode iz vrtine JAN-1/04 za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč (Uradni list RS, št. 104/08),
41
·
- Uredba o koncesiji za rabo podzemne vode iz vrtine JAN-1/04 za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč (Uradni list RS, št. 104/08),
42
·
- Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Radenski, d. d. iz vrtin V-G, V-H, V-J, P-Z, Vp-3č, V-L, V-P, V-S in V-T (Uradni list RS, št. 103/15),
42
·
- Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Radenski, d. d. iz vrtin V-G, V-H, V-J, P-Z, Vp-3č, V-L, V-P, V-S in V-T (Uradni list RS, št. 103/15),
43
·
- Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Drogi Kolinski d. d. iz vrtine G-4/70 (Uradni list RS, št. 103/15 in 14/19),
43
·
- Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Drogi Kolinski d. d. iz vrtine G-4/70 (Uradni list RS, št. 103/15 in 14/19),
44
·
- Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Dani d. o. o. iz vrtine D-2/05 (Uradni list RS, št. 103/15),
44
·
- Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Dani d. o. o. iz vrtine D-2/05 (Uradni list RS, št. 103/15),
45
·
- Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Huber, d. o. o., iz vrtine NIKO-1/08 (Uradni list RS, št. 50/16),
45
·
- Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Huber, d. o. o., iz vrtine NIKO-1/08 (Uradni list RS, št. 50/16),
46
·
- Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Sončni elektrarni Bah Dragica Bah s. p. iz vrtine B-1/09 (Uradni list RS, št. 64/16),
46
·
- Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Sončni elektrarni Bah Dragica Bah s. p. iz vrtine B-1/09 (Uradni list RS, št. 64/16),
47
·
- Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač iz vrtine Z-3/11 (Uradni list RS, št. 58/17),
47
·
- Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač iz vrtine Z-3/11 (Uradni list RS, št. 58/17),
48
·
- Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnih virov Pivovarna Union V-3, V-4, V-6 in V-8 za stekleničenje in proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 36/05),
48
·
- Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnih virov Pivovarna Union V-3, V-4, V-6 in V-8 za stekleničenje in proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 36/05),
49
·
- Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira DANA - D-1/02 za stekleničenje in proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 36/05 in 122/07),
49
·
- Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira DANA - D-1/02 za stekleničenje in proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 36/05 in 122/07),
50
·
- Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnih virov ZB 1, ZB 2, ZB 3, ZB 4, ZB 5, ZB 6 in ZB 7 Lurd za proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 46/05),
50
·
- Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnih virov ZB 1, ZB 2, ZB 3, ZB 4, ZB 5, ZB 6 in ZB 7 Lurd za proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 46/05),
51
·
- Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira VČM-1/100 za proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 46/05),
51
·
- Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira VČM-1/100 za proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 46/05),
52
·
- Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira Romih 2/90 za proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 47/05),
52
·
- Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira Romih 2/90 za proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 47/05),
53
·
- Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira Č-1 nad Črnivcem za proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 47/05),
53
·
- Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira Č-1 nad Črnivcem za proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 47/05),
54
·
- Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira ŽV-1/02 za proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 47/05).
54
·
- Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira ŽV-1/02 za proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 47/05).
55
−
24. DRUGA PODROČJA
−
+
1
+
(1) Ne glede na 20. člen ZVO-1 in prvi odstavek 18. člena Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 - popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 - popr., 35/17, 60/18, 68/18 in 84/18 - ZIURKOE; v nadaljnjem besedilu: Uredba) izvajalec občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov oziroma izvajalec občinske gospodarske javne službe obdelave komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) odda odpadno embalažo, za katero družba za ravnanje z odpadno embalažo, ki ima okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo (v nadaljnjem besedilu: družba za ravnanje z odpadno embalažo), po prejemu obvestila iz tretjega odstavka 18. člena Uredbe zavrne prevzem ali je ne prevzame v roku iz 1. točke drugega odstavka 26. člena Uredbe, izvajalcu obdelave odpadkov iz predpisa, ki ureja odpadke (v nadaljnjem besedilu: izvajalec obdelave). Izvajalec javne službe izbere izvajalca obdelave v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje.
+
2
+
(2) Izvajalec javne službe najpozneje dan pred oddajo odpadne embalaže v skladu s prejšnjim odstavkom obvesti inšpektorja, pristojnega za okolje, o tem, da bo izvajalec obdelave začel pri njem prevzemati odpadno embalažo.
+
3
+
(3) Izvajalec obdelave, ki izvaja postopke priprave odpadne embalaže za nadaljnjo obdelavo (npr. sortiranje), mora prevzeto odpadno embalažo iz prejšnjega odstavka obdelati tako, da jo lahko v čim večjem deležu usmeri v recikliranje, in oddati v nadaljnjo obdelavo najpozneje v treh mesecih od prevzema pošiljke odpadne embalaže tako, da so v čim večji meri doseženi okoljski cilji iz predpisa, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo.
+
4
+
(4) Družba za ravnanje z odpadno embalažo ne sme od izvajalca javne službe ali izvajalca obdelave zahtevati odpadne embalaže, ki jo izvajalec javne službe odda izvajalcu obdelave v skladu s prvim odstavkom tega člena in za to odpadno embalažo ne sme zahtevati plačila vrednosti odpadne embalaže ali vrednosti posameznih vrst embalažnega materiala v odpadni embalaži, ki nastanejo pri njeni obdelavi.
+
5
+
(5) Stroške ravnanja z odpadno embalažo, ki jo izvajalec javne službe odda izvajalcu obdelave v skladu s prvim odstavkom tega člena, vključno z davkom na dodano vrednost, plača Republika Slovenija po predloženem računu tega izvajalca obdelave.
+
6
+
(6) Stroški ravnanja z odpadno embalažo iz prejšnjega odstavka obsegajo:
+
7
+
1. stroške prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcu javne službe (npr. nakladanje in tehtanje prevzete odpadne embalaže),
+
8
+
2. stroške prevoza odpadne embalaže od kraja predhodnega skladiščenja ali skladiščenja pri izvajalcu javne službe do kraja naprave za obdelavo izbranega izvajalca obdelave in
+
9
+
3. stroške obdelave prevzete odpadne embalaže, vključno s stroški priprave te odpadne embalaže za nadaljnjo obdelavo (npr. sortiranje).
+
10
+
(7) Pri določanju višine stroškov obdelave iz 3. točke prejšnjega odstavka mora izvajalec obdelave upoštevati morebitno vrednost odpadne embalaže ali vrednost posameznih vrst embalažnega materiala v odpadni embalaži, ki nastanejo pri njeni obdelavi.
+
11
+
(8) Izvajalec obdelave ministrstvu, pristojnemu za okolje, pošlje račun za plačilo stroškov ravnanja z odpadno embalažo, ki mu priloži:
+
12
+
1. dokumentacijo o tehtanju prevzete odpadne embalaže, iz katere mora biti razvidna masa odpadne embalaže, prevzete od posameznega izvajalca javne službe,
+
13
+
2. podatke o oddaljenosti naprave za obdelavo odpadne embalaže od zbirnega centra ali centra za obdelavo komunalnih odpadkov izvajalca javne službe, od katerega je prevzel odpadno embalažo,
+
14
+
3. dokumentacijo o tehtanju oddanih obdelanih odpadkov, iz katere je razvidna masa oddanih obdelanih odpadkov,
+
15
+
4. podatke, ki omogočajo identifikacijo evidenčnega lista iz predpisa, ki ureja odpadke, na katerih je naveden kot prevzemnik odpadkov in se nanašajo na poslan račun,
+
16
+
5. podatke, ki omogočajo identifikacijo evidenčnega lista iz predpisa, ki ureja odpadke, na katerih je naveden kot pošiljatelj odpadkov, in se nanašajo na poslan račun.
+
17
+
(9) Ministrstvo, pristojno za okolje, na podlagi ustrezne in popolne dokumentacije iz prejšnjega odstavka izvajalcu obdelave plača račun iz prejšnjega odstavka in obvesti izvajalca javne službe o plačilu.
+
18
+
(10) Ministrstvo, pristojno za okolje, delno ali v celoti zavrne račun iz osmega odstavka tega člena, če iz dokumentacije, priložene računu, izhaja, da obdelava ni bila izvedena v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo odpadke. V tem primeru izvajalec obdelave krije stroške ravnanja z odpadno embalažo, na katero se nanaša zavrnjen račun. 23.A GRADNJA OBJEKTOV
+
1
+
(1) Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt z vplivi na okolje na podlagi 51. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 - popr.; v nadaljnjem besedilu: GZ) se ne glede na določbo petega odstavka 35. člena GZ, šteje za popolno, če so priloženi dokumenti iz 1. točke drugega odstavka 35. člena in drugega odstavka 51. člena GZ.
+
2
+
(2) Investitor mora pred izdajo gradbenega dovoljenja organu, pristojnemu za gradbene zadeve, predložiti dokumentacijo iz 3. točke drugega odstavka 35. člena GZ.
+
3
+
(3) Če po izvedbi postopka organ ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ni pa izkazan pogoj iz 6. točke prvega odstavka 43. člena GZ, investitorja pisno pozove, da v 15 dneh dopolni zahtevo z ustrezno dokumentacijo, ki bo izkazovala pogoj iz 6. točke prvega odstavka 43. člena GZ.
+
4
+
(4) Če investitor zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja na podlagi poziva iz prejšnjega odstavka v roku ne dopolni, se zahteva zavrne.
+
1
+
Mnenja mnenjedajalcev v postopkih umeščanja v prostor ali pridobivanja dovoljenj za gradnjo morajo jasno izražati stališča mnenjedajalca, ki morajo biti strokovno in pravno utemeljena, obrazložena in morajo vključevati tudi morebitne predloge rešitve oziroma smernice in pogoje za izvedbo gradnje. 100.č člen (prevlada druge javne koristi)
+
2
+
(1) Če je bil poseg v poročilu o vplivih na okolje oziroma v dodatku za varovana območja neugodno ocenjen, lahko investitor hkrati ob vložitvi zahteve za pridobitev gradbenega dovoljenja v integralnem postopku poda tudi predlog uvedbe postopka prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave.
+
3
+
(2) V primeru, da je predlog uvedbe postopka prevlade druge javne koristi podan mora vsebovati vsa gradiva in dokaze v skladu s predpisi o ohranjanju narave. Ministrstvo preveri vsebino predloga in najkasneje v 14 dneh ugotovi, da je gradivo popolno, ali zahteva dopolnitve. Ne glede na predpise, ki urejajo varstvo narave, se postopek prevlade nad javno koristjo ohranjanja narave izvede v okviru integralnega postopka gradbenega dovoljenja, tako da ministrstvo pozove za mnenje pristojna ministrstva in organizacije, seznani Evropsko komisijo ali v primeru prednostnih vrst zaprosi Evropsko komisijo za mnenje, ter pripravi odločitev vlade z obrazložitvijo. Po odločitvi vlade o prevladi javne koristi, se izda gradbeno dovoljenje z obrazložitvijo, v kateri je povzeta odločitev vlade.
+
4
+
(3) V primeru, da se v postopku presoje vplivov na okolje izkaže, da gre za odstopanje od ciljev varstva voda po predpisih o vodah in v sprejetem državnem prostorskem načrtu ter po zaključeni celoviti presoji vplivov na okolje še ni bila določena izjema po 56. členu ZV-1, ali pa se je vodno telo spremenilo, se izjema lahko določi tudi v postopku integralnega gradbenega dovoljenja. Izjema se določi s posebnim izrekom odločbe o gradbenem dovoljenju, obrazložitev pa mora vsebovati vse elemente in dokaze, ter navedbo sorazmernih ukrepov za zmanjšanje vplivov po predpisih o vodah.
1
−
(1) Če je bil poseg v poročilu o vplivih na okolje oziroma v dodatku za varovana območja neugodno ocenjen, lahko investitor hkrati ob vložitvi zahteve za pridobitev gradbenega dovoljenja v integralnem postopku poda tudi predlog uvedbe postopka prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave.
−
2
−
(2) V primeru, da je predlog uvedbe postopka prevlade druge javne koristi podan mora vsebovati vsa gradiva in dokaze v skladu s predpisi o ohranjanju narave. Ministrstvo preveri vsebino predloga in najkasneje v 14 dneh ugotovi, da je gradivo popolno, ali zahteva dopolnitve. Ne glede na predpise, ki urejajo varstvo narave, se postopek prevlade nad javno koristjo ohranjanja narave izvede v okviru integralnega postopka gradbenega dovoljenja, tako da ministrstvo pozove za mnenje pristojna ministrstva in organizacije, seznani Evropsko komisijo ali v primeru prednostnih vrst zaprosi Evropsko komisijo za mnenje, ter pripravi odločitev vlade z obrazložitvijo. Po odločitvi vlade o prevladi javne koristi, se izda gradbeno dovoljenje z obrazložitvijo, v kateri je povzeta odločitev vlade.
−
3
−
(3) V primeru, da se v postopku presoje vplivov na okolje izkaže, da gre za odstopanje od ciljev varstva voda po predpisih o vodah in v sprejetem državnem prostorskem načrtu ter po zaključeni celoviti presoji vplivov na okolje še ni bila določena izjema po 56. členu ZV-1, ali pa se je vodno telo spremenilo, se izjema lahko določi tudi v postopku integralnega gradbenega dovoljenja. Izjema se določi s posebnim izrekom odločbe o gradbenem dovoljenju, obrazložitev pa mora vsebovati vse elemente in dokaze, ter navedbo sorazmernih ukrepov za zmanjšanje vplivov po predpisih o vodah.
−
+
1
+
(1) Če nosilec nameravanega posega v okolje, ki ga predstavlja objekt z vplivi na okolje, na katerega zahtevo na Agenciji Republike Slovenije za okolje že teče postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja za nameravani poseg, začet pred začetkom veljavnosti GZ, kot investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, ki se vodi po pravilih IV. poglavja četrtega dela GZ, se postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja po uradni dolžnosti nadaljuje kot postopek za izdajo pisnega mnenja o sprejemljivosti nameravane gradnje z vidika njene pristojnosti, ko organ za gradbene zadeve v skladu z 52. in 107. členom GZ tako zaprosilo posreduje Agenciji Republike Slovenije za okolje.
+
2
+
(2) Agencija Republike Slovenije za okolje pri izdaji mnenja iz 52. in 107. člena GZ upošteva stanje postopka za izdajo okoljevarstvenega soglasja, kakršno je do trenutka prejema zaprosila pristojnega organa iz prejšnjega odstavka, vključno z vsemi mnenji pristojnih mnenjedajalcev in drugimi izvedenimi postopki (npr. čezmejni vplivi), ki so že bili izvedeni v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja pred prejemom zaprosila pristojnega organa za gradbene zadeve za izdajo navedenega pisnega mnenja.
+
3
+
(3) Če se poročilo o vplivih na okolje predloženo v zahtevi za izdajo okoljevarstvenega soglasja razlikuje od poročila o vplivih na okolje predloženo v integralnem postopku morajo biti vse spremembe jasno navedene v posebnem poglavju tega poročila.
+
4
+
(4) Stranski udeleženci v postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja izgubijo status stranskega udeleženca, imajo pa pravice v skladu s pravili kot jih ureja GZ, če ta zakon ne določa drugače.
+
1
+
Ne glede na 4. člen GZ lahko investitor na lastno odgovornost začne z gradnjo, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti objekta tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja in prijavi začetka gradnje, kadar je ta predpisana.
+
1
+
(1) Oseba, ki je pridobila status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na podlagi zakonov, ki urejajo varstvo okolja ali ohranjanje narave ali varstvo ali rabo naravnih dobrin ali varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: nevladna organizacija), ima pravico udeležbe v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja po tem zakonu, če izpolnjuje še naslednje pogoje:
+
2
+
a) če je nevladna organizacija organizirana v statusni obliki društva mora imeti najmanj 50 aktivnih članov, pri čemer se šteje, da je član aktiven, če je tekoče in za zadnji dve pretekli koledarski leti bil udeležen na zboru članov in plačal članarino;
+
3
+
b) če je nevladna organizacija organizirana v statusni obliki zavoda mora imeti v tekočem in v zadnjih dveh preteklih koledarskih letih ves čas zaposlene najmanj tri osebe s polnim delovnim časom in s strokovno izobrazbo 7 ravni Slovenskega ogrodja kvalifikacij s področja delovanja nevladne organizacije;
+
4
+
c) če je nevladna organizacija organizirana v obliki ustanove mora imeti v tekočem in v zadnjih dveh preteklih koledarskih letih najmanj 10.000 eurov premoženja v vsakem letu.
+
5
+
(2) Pogoji iz prejšnjega odstavka morajo biti izpolnjeni v trenutku priglasitve udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
+
6
+
(3) Nevladna organizacija organizirana v statusni obliki društva pogoje izkaže s predložitvijo verodostojne dokumentacije, iz katere izhaja udeležba na zboru članov posameznega člana, plačilo članarine posameznega člana na bančni račun nevladne organizacije.
+
7
+
(4) Nevladna organizacija organizirana v statusni obliki zavoda pogoje izkaže s predložitvijo potrdila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o vključitvi posameznika v obvezno zavarovanje in s predložitvijo overjene kopije potrdila o izobrazbi za posamezno zaposleno osebo.
+
8
+
(5) Nevladna organizacija organizirana v obliki ustanove pogoje izkaže s predložitvijo letnih poročil oziroma vseh računovodskih izkazov s pojasnili.
+
9
+
(6) Stranski udeleženci in nevladne organizacije morajo, ne glede na določbe GZ, udeležbo v postopku priglasiti z zahtevo v 15 dneh od javne objave zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in dokumentacije na spletnih straneh e-uprave. Če je zahteva za udeležbo v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja vložena zunaj roka iz prejšnjega stavka, se s sklepom zavrže. Pritožba zoper sklep o zavrženju zahteve ne zadrži njegove izvršitve.
+
1
+
(1) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo upravni spor in graditev objektov, se lahko tožba zoper gradbeno dovoljenje, izdano z upoštevanjem določb tega zakona, vloži v 15 dneh od objave odločbe na spletnih straneh e-uprave.
+
2
+
(2) Nevladna organizacija, ki zoper gradbeno dovoljenje, izdano z upoštevanjem določb tega zakona, uresničuje pravno varstvo na podlagi 58. člena GZ ali tretjega odstavka 137. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 8/10 - ZSKZ-B, 46/14, 21/18 - ZNOrg in 31/18), mora izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka 100.f člena tega zakona.
+
1
+
Za vse sodne postopke, ki bi tekli na podlagi uveljavljanja pravic do pravnega varstva v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja po tem zakonu, se šteje, da gre za nujne in prednostne zadeve.
+
2
+
24. DRUGA PODROČJA
+
1
+
(1) Če pogodba o paketnem potovanju zaradi neizogibnih in izrednih okoliščin, ki jih povzroča epidemija, ni izpolnjena, se šteje, da organizator potovanja izpolni svojo obveznost glede vračila vseh plačil iz šestega in osmega odstavka 57.f člena ter 1. točke 57.g člena Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUE, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14, 19/15, 55/17 - ZKolT in 31/18), če potrošniku izda vrednotnico v višini vseh plačil potrošnika.
+
2
+
(2) Vrednotnica se glasi na prinosnika in omogoča unovčljivost v 24 mesecih od izdaje. Če potrošnik izdane vrednotnice ne unovči v 24 mesecih od izdaje, lahko v 14 dneh po preteku tega obdobja od organizatorja potovanja zahteva, da mu v 14 dneh od prejema zahtevka vrne znesek, na katerega se glasi vrednotnica.
+
3
+
(3) Izdana vrednotnica je predmet jamstva za povračilo vseh plačil, ki so bila izvedena s strani potrošnika ali v njegovem imenu, če posamezne potovalne storitve niso izvedene zaradi likvidnostnih težav organizatorja potovanja.
+
4
+
(4) Za izdano vrednotnico jamči organizator potovanja z vsem svojim premoženjem.
+
5
+
(5) Ta določba ne posega v pravico potrošnika, da navkljub ponudbi vrednotnice od organizatorja potovanja zahteva vračilo vseh plačil, če se potrošnik s ponujeno vrednotnico ne strinja. Organizator potovanja potrošniku vrne vsa plačila v 12 mesecih po razglasitvi prenehanja epidemije.
+
6
+
(6) Ukrep iz tega člena se uporablja tudi za vračilo plačil potrošnika, ki so bila izvedena pred uveljavitvijo tega zakona, če pogodba o paketnem potovanju ni bila izpolnjena zaradi neizogibnih in izrednih okoliščin iz prvega odstavka tega člena.
+
1
+
(1) Ne glede na določbe 12., 13. in 14. člena Zakona o konzularni zaščiti (Uradni list RS, št. 30/18; v nadaljnjem besedilu: ZKZaš), od 12. marca 2020 državljanu Republike Slovenije ali njegovemu družinskemu članu ali drugemu državljanu kot jih opredeljuje 2. člen ZKZaš, ni treba vrniti finančnih sredstev za kritje najnujnejših stroškov, ki so upravičeno potrebni za njegovo vrnitev ali potovanje preko Republike Slovenije, če Republika Slovenija zaradi posledic epidemije neposredno naroči storitev prevoza ali prevoz zagotovi druga država ali mednarodna organizacija, ter se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.
+
2
+
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka ni treba vložiti vloge za založitev sredstev, uporabiti standardnih obrazcev iz Prilog I in II Direktive Sveta (EU) 2015/637 z dne 20. aprila 2015 o ukrepih za usklajevanje in sodelovanje, potrebnih za lažje zagotavljanje konzularne zaščite državljanov Unije brez predstavništva v tretjih državah, in o razveljavitvi Sklepa 95/553/ES (UL L št. 106 z dne 24. 4. 2015, str. 1), predstavništvo v tujini ali ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, pa ne izdata upravne odločbe.
1
−
Regionalne in druge televizije, ki preko DVB signala informirajo državljane Republike Slovenije, se za čas od razglasitve do preklica epidemije oprosti plačila storitev distribucije TV signala s strani javne RTV, določene v 114.a členu Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08 - ZPOmK-1, 77/10 - ZSFCJA, 90/10 - odl. US, 87/11 - ZAvMS, 47/12, 47/15 - ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 - odl. US in 67/19 - odl. US). Prav tako se oprosti plačilo frekvenčnine, ki ga regionalne in druge televizije in radijske postaje plačujejo Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.
1
+
(1) Regionalne in druge televizije, ki preko DVB signala informirajo državljane Republike Slovenije, se za čas od razglasitve do preklica epidemije oprosti plačila storitev distribucije TV signala s strani javne RTV, določene v 114.a členu Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08 - ZPOmK-1, 77/10 - ZSFCJA, 90/10 - odl. US, 87/11 - ZAvMS, 47/12, 47/15 - ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 - odl. US in 67/19 - odl. US). Prav tako se oprosti plačilo frekvenčnine, ki ga regionalne in druge televizije in radijske postaje plačujejo Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.
+
2
+
(2) Ne glede na 32. člen Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, 109/05 - ZDavP-1B, 105/06 - odl. US, 26/09 - ZIRS0809-B in 9/14; v nadaljnjem besedilu: ZRTVS-1) so poslovni subjekti iz 2. točke prvega odstavka 32. člena ZRTVS-1 oproščeni plačila prispevka za programe RTV Slovenija za čas od razglasitve epidemije do 31. maja 2020.
+
1
+
Ne glede na 140. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 75/19), se tretji in sedmi odstavek 40.a člena ZPIZ-2 začneta uporabljati 1. oktobra 2020.
+
1
+
Agencija za energijo spremeni splošni akt, s katerim določa metodologijo za določitev upravičenih stroškov elektrooperaterjev iz Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 - uradno prečiščeno besedilo) tako, da za leto 2020 priznana stopnja donosnosti znaša največ 4,13 %. To uporabi Agencija za energijo v postopku odstopanj od tekočega regulativnega obdobja.
1
−
- ne izplača kriznega dodatka (drugi, tretji in četrti odstavek 33. člena),
1
+
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki:
2
·
- izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi odstavek 31. člena),
2
·
- izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi odstavek 31. člena),
3
·
- v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo ali ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v primeru, da delavca pozove, da se vrne na delo, ali ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z dnem prenehanja odsotnosti, če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile (drugi in tretji odstavek 31. člena),
3
·
- v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo ali ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v primeru, da delavca pozove, da se vrne na delo, ali ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z dnem prenehanja odsotnosti, če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile (drugi in tretji odstavek 31. člena),
4
·
- ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora (prvi odstavek 30. člena),
4
·
- ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora (prvi odstavek 30. člena),
5
·
- ne izplača kriznega dodatka (drugi, tretji in četrti odstavek 33. člena),
5
·
- ne izplača kriznega dodatka (drugi, tretji in četrti odstavek 33. člena),
6
·
- ne obvesti Finančne uprave Republike Slovenije o naknadni ugotovitvi o neizpolnjevanju pogojev za upravičenja po tem zakonu (drugi odstavek 99. člena).
6
·
- ne obvesti Finančne uprave Republike Slovenije o naknadni ugotovitvi o neizpolnjevanju pogojev za upravičenja po tem zakonu (drugi odstavek 99. člena).
7
·
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
7
·
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
8
·
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
8
·
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
9
·
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
9
·
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
1
−
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom. V. DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
+
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
1
−
(prehodna določba na področju uskladitve plač in nadomestil plač funkcionarjev)
−
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. aprila 2020. Št. 003-02-3/2020-14 Ljubljana, dne 30. aprila 2020 Borut Pahor predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO (ZIUZEOP-A)
−
1
−
Ne glede na Zakon o nalezljivih boleznih lahko v času trajanja epidemije Nacionalni inštitut za javno zdravje za izvajanje epidemioloških preiskav in izdajanje odločb o odreditvi karantene uporablja in obdeluje osebne podatke iz centralnega registra prebivalstva, ki ga upravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in sicer: priimek in ime, EMŠO, spol, datum in kraj rojstva, datum smrti, stalno in začasno prebivališče, naslov za vročanje, stalni in začasni naslov v tujini, državljanstvo posameznika, za katerega se izvaja epidemiološka preiskava ali izdaja odločba o odreditvi karantene, ter podatke o priimku in imenu, EMŠO ter prebivališču njegovega očeta in matere oziroma zakonitega zastopnika ali skrbnika, zakonca oziroma partnerja v partnerski zvezi ter otrok.
−
1
−
Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona na podlagi 29. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP), se dokončajo po 29. členu ZIUZEOP, razen če bi bilo dokončanje postopka po določbah tega zakona za vlagatelja ugodneje. Pri tem se za ugodnejšo rešitev šteje zlasti tista, katere uresničitev ne bi imela za posledico postopka vračila državne pomoči.
−
1
−
Oseba, ki vloge oziroma izjave ni predložila na podlagi šestega odstavka 29. člena in tretjega odstavka 38. člena ZIUZEOP pravočasno, lahko vlogo oziroma izjavo predloži v osmih dneh od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Če je bil prejemek, ki je po 92. členu zakona izvzet iz izvršbe in iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja, zarubljen, izplačan upniku ali prenesen v stečajno maso v postopku osebnega stečaja pred uveljavitvijo tega zakona in ta prejemek pred uveljavitvijo tega zakona ni bil izvzet iz izvršbe ali stečajne mase v postopku osebnega stečaja, se tak prejemek dolžniku ne vrača.
−
1
−
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
−
2
−
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se 22., 26., 28., 33., 33.a, 33.b, 34., 35., 37., 38., 58., 61.a in 102. člen uporabljajo od 13. marca 2020, 69. in 108. člen pa od 11. aprila 2020. Št. 411-01/20-12/76 Ljubljana, dne 28. aprila 2020 EPA 1122-VIII Državni zbor Republike Slovenije Igor Zorčič predsednik
−